Ma{ini na ednonaso~na struja 1

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

I. ELEKTRI^NI MA[INI NA
EDNONASO^NA STRUJA

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Prof.d-r Milan ^undev
Ma{ini na ednonaso~na struja 2
_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

1. PRINCIP NA RABOTA I OSNOVNI POJAVI VO ELEKTRI^NITE

MA[INI NA EDNONASO^NA STRUJA

1.1. PRINCIP NA RABOTA

Principot na rabota kaj ma{inite na (za) ednonaso~na struja se zasniva

na zakonot za elektromagnetna indukcija i na zakonot za elektromagnetni sili.
Ma{inite za ednonaso~na struja (MES) imaat induktor i indukt. Na induktorot se
postavuva vozbudnata namotka koja se priklu~uva na izvor na ednonaso~en
napon. Ednonaso~nata vozbudna struja dobiena od ovoj izvor sozdava
stacionarno magnetno vozbudno pole. Pod vlijanie na ova magnetno vozbudno
pole dokolku induktot se dvi`i odnosno se vrti so brzina n vo provodnicite na
namotkata na induktot }e se inducira naizmeni~en induciran napon. Pod
vlijanie na ovoj naizmeni~en induciran napon dokolku namotkata na induktot e
zatvorena }e prote~e naizmeni~na struja. Ma{inite za ednonaso~na struja vo
odnos na drugite ma{ini se razlikuvaat po toa {to imaat u{te eden dopolnitelen
del koj se vika kolektor (komutator) so koj po mehani~ki pat se vr{i
naso~uvawe na naizmeni~niot napon i struja vo ednonaso~en napon i struja.
d

iv
A
ea
A B
q q

n
X

+ d -

Sl. 1.1. Osnovni konstruktivni delovi na ma{ina na ednonaso~na struja

Magnetnoto pole dobieno od induktorot sozdava magnetna indukcija koja

{to se menuva prostorno po harmoni~en zakon vo odnos na induktot. Ako
namotkata na induktorot e priklu~ena na ednonaso~en napon niz nea }e
prote~e ednonaso~na struja koja go sozdava osnovnoto vozbudno magnetno
pole. Namotkata na induktot koja sekoga{ e postavena na rotorot na slikata e
prika`ana samo so edna navivka koja se sostoi od dva provodnika A i X. Sekoj
od provodnicite e povrzan so kolektorska lamela. Kaj stvarnite ma{ini postoat
golem broj na provodnici smesteni vo golem broj na kanali raspredeleni po
obemot na induktot i sekoj od provodnicite e povrzan so svoja sopstvena
lamela. Navivkite na induktot se taka raspredeleni da nivnite provodnici se
smesteni vo ista gustina na magneten fluks, a pod sprotiven pol, taka {to
induciranite naponi se sobiraat. Ako so pomo{ na nadvore{na ma{ina rotorot
se vrti so brzina n toga{ vo provodnicite na rotorskite navivki }e se inducira
napon. Goleminata i oblikot na ovoj napon }e zavisi:

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Prof.d-r Milan ^undev
Ma{ini na ednonaso~na struja 3
_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

e  B  l 
B - gustina na magneten fluks t.e. gustina na magnetni silnici {to gi se~e
provodnikot
l – aktivna dol`ina na provodnikot
 - pravoliniska brzina na dvi`ewe na provodnikot [ m / s ]

D
 
2

D – dijametar na induktot, rastojanie me|u dva provodnika od namotkata

na induktot
 - kru`na agolna brzina [ rad / s ]

q d q d q

N S

A X
A B
B B

ea epra

Sl. 1.2. Razviena {ema na ma{ina na ednonaso~na struja

^etkicite se nao|aat sekoga{ vo neutralnata oska q. ^etkicata A e

sekoga{ ”+”, a V e sekoga{ ”-”
d – podol`na oska na ma{inata kade se smesteni polovite. Magnetnata
indukcija e maksimalna ( Bmax )
q – popre~na oska (geometriski neutralna oska). Magnetnata indukcija e nula
(B = 0)

Na sl. 1.2. prika`ana e raspredelbata na magnetnata indukcija vo

vozdu{niot zjaj pome|u induktorot i induktot ~ii {to oblik zavisi isklu~ivo od
oblikot na polovoto stapalo. Magnetnite polovi mo`at da bidat taka
dimenzionirani da oblikot na magnetnata indukcija bide sinusoidalen. Ova
magnetno pole vo provodnikot na namotkata na induktot inducira napon so
harmoni~na raspredelba i pri toa vremenskata promena na induciraniot napon
ja prati prostornata promena na magnetnoto pole. Zna~i ma{inite na
ednonaso~na struja po svojot princip na rabota se ma{ini za naizmeni~na
struja, a so pomo{ na kolektorot po mehani~ki pat se vr{i ispravuvawe na
naizmeni~niot napon i struja vo ednonaso~en napon i struja. Od ovie pri~ini
_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Prof.d-r Milan ^undev
Ma{ini na ednonaso~na struja 4
_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

poradi postoewe na kolektorot kaj ma{inite na ednonaso~na struja induktor

mora da bide statorot, a indukt rotorot.

1.2. AKTIVNI DELOVI NA MA[INITE NA EDONASO^NA STRUJA

Osnovni konstruktivni elementi na sekoja ma{ina na ednonaso~na struja

se: stator, rotor i kolektor. Aktivnite elementi na sekoja ma{ina na
ednonaso~na struja se: magnetnoto kolo i elektri~noto kolo.
Magnetnoto kolo se sostoi: od magnetno kolo na statorot i magnetno kolo
na rotorot.

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Prof.d-r Milan ^undev
Ma{ini na ednonaso~na struja 5
_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Magnetnoto kolo na statorot go i za podobruvawe na komutacijata na

formiraat jaremot na statorot i ma{inata.
magnetnite polovi. Magnetnite polovi
se sekoga{ ispaknati magnetni polovi
i mo`at da bidat stalni (permanentni)
magneti ili elektromagneti. Glavnite
magnetni polovi slu`at za sozdavawe d
na osnovniot magneten fluks na
ma{inata, poradi toa ovie polovi mora
da bidat izraboteni od kvalitetni N
 iv
magnetni materijali. Magnetnite polovi
na statorot na svoite kraevi se Ia
pro{ireni na t.n. magnetni stapala ea
(polovi stapala). Od oblikot na q q

polovoto stapalo zavisi raspredelbata i pp
n
oblikot na osnovnoto magnetno pole.
Na statorot pokraj glavnite magnetni
polovi postojat i pomo{ni magnetni
polovi. Skoro kaj site ma{ina na
ednonaso~na struja so isklu~ok na
mikroma{inite postojat pomo{nite n
magnetni polovi. Pomo{nite magnetni d
polovi se postavuvaat vo geometriski
neutralnata oska i slu`at za Sl. 1.3. Aktivni delovi na ma{ina na
poni{tuvawe na reakcijata na induktot ednonaso~na struja

Magnetnoto kolo na rotorot e napraveno od tenki magnetni limovi so

debelina od 0.250.5 mm, a toa se pravi taka poradi toa {to magnetniot fluks vo
odnos na rotorot e naizmeni~en magneten fluks i dokolku rotorot e izraboten
od masivno `elezo, a ne od tenki magnetni limovi }e dojde do pojava na viorni
strui odnosno do zagubi vo `elezoto pFe poradi viornite strui, koi {to zagubi se
pro-porcionalni so frekvencijata na kvadrat i indukcijata na kvadrat. Poradi ovie
pri~ini mora rotorot da bide izraboten od tenki magnetni limovi.
Elektri~noto kolo kaj ma{ina na ednonaso~na struja go so~inuvaat:
elektri~no kolo na statorot i elektri~no kolo na rotorot. Elektri~noto kolo na
statorot e formirano od vozbudnata namotka na glavnite magnetni polovi i
namotkata na pomo{nite polovi. Ovie dve namotki sekoga{ se izrabotuvaat
kako koncentri~ni namotki i se smestuvaat vrz samite polovi. Elektri~noto kolo
na rotorot go formira namotkata na induktot koja e izvedena kako raspredelena
namotka i e postavena po celiot obem na rotorot i e smestena vo specijalno
izvedeni kanali na rotorot.

1.3. NOMINALNI GOLEMINI NA MA[INITE NA EDNONASO^NA STRUJA

Nominalni golemini na ma{ina na ednonaso~na struja se onie golemini

za koi ma{inata e proektirana, konstruirana i predvidena da se eksploatira.
Sekoj proizvoditel mora da gi ozna~i nominalnite golemini na vidlivo mesto na
ma{inata i pri toa da bidat obezbedeni od bri{ewe ili o{tetuvawe.
Nominalni golemini na MES se:
_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Prof.d-r Milan ^undev
Ma{ini na ednonaso~na struja 6
_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

1. nominalen napon Un [ V ]
2. nominalna mo}nost Pn [ W ili kW ]
3. nominalna struja na induktot In [ A ]
4. nominalna brzina na vrtewe nn [ vrt / min ]
5. nominalen vozbuden napon Uvn [ V ]
6. nominalna vozbudna struja Ivn [ A ]
7. nominalen koeficient na polezno dejstvo n [ % ]

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Prof.d-r Milan ^undev