ZBORNIK

ANTOLOGIJA
ANARHIZMI

A
2A
Knjiga je oroje,
vzemi jo v roke!
Brecht
 Katalogizacija v knjigi - CIP
N a r o d n a in u n i v e r z i t e t n a k n j i n i c a , L j u b l j a n a

329.285
330.862

A N T O L O G I J A a n a r h i z m a : zbornik / izbral R u d i Rizman ; [uvodna

t u d i j a R u d i R i z m a n ; p r e d g o v o r N o a m C h o i n s k y ; u r e d i l a Mitja M a r u k o
in R u d i R i z m a n ; i m e n s k o k a z a l o s p o j a s n i l i M o j c a D o b n i k a r : p o d a t k i o
a v t o r j i h R u d i R i z m a n ; p r e v e d l i D o r i s D e b e n j a k ... et a l . ] . - [ 1. izd.] . -
L j u b l j a n a : Univerzitetna k o n f e r e n c a ZSMS, Knjinica revolucionarne te-
o r i j e , 1 9 8 6 . - 2 zv. ( L X X V , 6 8 1 str.). - 2 0 c m . - ( K r t : k n j i n i c a r e v o -
l u c i o n a r n e t e o r i j e ; 37 ; 3 8 )

1. R I Z M A N , R u d i

Y U ISBN 8 6 - 7 3 4 7 - 0 0 2 - 1
Knjina zbirka Krt 3 7 / 3 8

Zbornik
Antologija anarhizma
Krt, Knjinica revolucionarne teorije
Predgovor: Noam Chomsky
Izbor in spremna tudija: Rudi Rizman
Uredila: Rudi Rizman in Mitja Maruko
Prevedli: Doris Debenjak, Irena Gantar-Godina,
Boidar Kante, Janko Moder, Neda Pagon-Brglez,
Marija Rizman, Martina Rotar, Jasna Stojanovski,
Darko trajn
Jezikovni pregled: Julijana Bavar,
Milena Mohori, Bora Zlobec-Juri
Imensko kazalo: Mojca Dobnikar
Korektura: Mojca Dobnikar, Mitja Maruko,
Silva kofljanec
Likovna oprema: Miha Deman

Ljubljana, september 1986

Naklada: 2000 izvodov
Prva izdaja

Knjiga je izla s podporo Kulturne skupnosti Slovenije.

Urednitvo se zahvaljuje Mojci Debenjak, Natai Jerin, Tatjani Kovae-

vi, Joetu Ljubiu, Katarini Pirkmajer in Zori Torkar za prijazno
pomo pri pripravi knjige.
Zbornik

Antologija
anarhizma
2. del
Vsebina

Rudi R i z m a n
Spremna beseda XI

Noam Chomsky
Predgovor XIII
Preface XVII

Rudi R i z m a n
Oris razvoja anarhistine drubene misli XXI
1. Anarhizem: tu in sedaj XXI
II. Klasini anarhistini doneski XXIV
III. Nadaljevanje anarhistine ideje XLVI
IV. Sooanje nekaterih teoretskih argumentov med
anarhizmom in klasinim marksizmom LIX
V. O prihodnosti anarhizma LXXI
VI. Uporabljena in citirana literatura LXXIV

1. del

VVilliam Godvvin
1. Raziskava o naelih politine pravinosti 3

Max Stirner
2. Edini in njegova lastnina 29

Pierre-Joseph P r o u d h o n
3.1. Kaj je lastnina ali raziskovanje naela prava in oblasti 70
3.2. Oba ideja revolucije v devetnajstem stoletju 125
3.3. Naelo in praksa vzajemnosti 143
Mihail Bakunin
4.1. Revolucionarni katekizem
(Naela in organizacija internacionalne revolucionarno-soci-
alistine tajne drube) 155
4.2. Nacionalni katekizem 174
4.3. Federalizem, socializem in antiteologizem 177
4.4. Naela revolucije 199
4.5. Politika internacionale 204
4.6. Kolektivna diktatura 218
4.7. Zgodovinski sofizmi doktrinarne ole nemkih komunistov . . 221
4.8. Parika komuna in pojem drave 226
4.9. Bog in drava 233
4.10. Buroazni socializem 251
4.11. Dravnost in anarhija 255

Peter K r o p o t k i n
5.1. Ali moramo obravnavati ideal prihodnje ureditve? 264
5.2. Zapori in njihov moralni vpliv na zapornike 276
5.3. Zakon in avtoriteta 288
5.4. Revolucionarna oblast 304
5.5. Anarhistini komunizem 314
5.6. Anarhistina morala 321
5.7. Vzajemna pomo 329
5.8. Sodobna znanost in anarhizem 334
5.9. Razgovor z Leninom 341
5.10. Pismo delavcem Zahodne Evrope 347
5.11. Pismi Leninu 351
5.12. Kaj storiti 355

2. del

Henrv David T h o r e a u
6. Dravljanska neposlunost 365
t
Elisee Reclus
7. Anarhija 373

A n o n i m n i anarhist
8. Svoboda 382

J o h a n n Most
9. Komunistini anarhizem
Emile Henry
10. Anarhija in teror 401

Lev T o l s t o j
11. Suenjstvo naega asa 409

Gustav Landauer
12. Anarhistine misli o anarhizmu 426

Errico Malatesta
13.1. Anarhizem in oblast 433
13.2. Anarho-komunistini program 444

Georges Sorel
14. Premiljevanje o nasilju 455

Erich Miihsam
15. Druina - zakon religija 475

Enima G o l d m a n
16. Psihologija politinega nasilja 481

N e s t o r Malino
17. Abeceda revolucionarnega anarhizma 491

Rudolf Rocker
18.1. Sistem sovjetov ali diktatura proletariata 505
18.2. Mitologija revolucije in revolucionarna resninost 512

A n o n i m n i anarhist
19. Upiranje temu, da ubija ali da te ubijejo 521

Pjotr Arinov
20. Konstruktivni problem drubene revolucije 523

Valevski
21. Pot drubene revolucije 531

AIexander Berkman
22. Ali je anarhizem nasilje 534
 Max N e t t l a u
23. Avtoritarni in libertarni socializem 540

Herbert Read
24. Filozofija anarhizma 546

Paul in Percival G o o d m a n
25. Nova skupnost: odprava razlike med produkcijo in potronjo,
osamitev dela, osamitev domov 561

T o m H a y d e n in drugi
26. Porthuronska izjava 578

Daniel in Gabriel C o h n - B e n d i t
27. Leviarstvo - zdravilo proti starostni bolezni komunizma . .587

Daniel Guerin
28. Uspehi samoupravljanja v paniji 601

Noam Chomsky
. 29. Kaj je anarhizem 610

Murray B o o k c h i n
30. Mit proletariata 625

Uwe Timm
31. Ali ima anarhizem prihodnost 633

R o e l van D u y n

32. Poroka ljubezni in kreativnosti 638

Podatki o avtorjih 649

I m e n s k o kazalo 661
Henry David Thoreau (1817 - 1862)
6. Dravljanska neposlunost (1848)

Iskreno sprejemam moto najbolja vlada je tista, ki najmanj vlada":

in moralo bi mi ugajati, da ga vidim delovati hitreje in sistematineje.
Izpeljano naposled dosee to, o emer sem tudi preprian ,,najbolj-
a vlada je tista, ki sploh ne vlada"; in ko bodo ljudje pripravljeni, bodo
takno vlado tudi imeli. V najboljem primeru ni vlada ni drugega kot
sredstvo, toda veina vlad je obiajno, vse vlade pa vasih neprimerne.
Ugovore proti stalni vojski, ki jih je veliko, so tehtni in zasluijo, da bi
prevladali, se naposled lahko postavi tudi proti stalni vladi. Stalna voj-
ska je le oroje stalne vlade. Sama vlada, ki je zgolj nain, ki so ga lju-
dje izbrali za izvrevanje svoje volje, je ravno tako nagnjena k zlorabi in
sprevrenju, preden lahko ljudje prek nje delujejo. Dokaz je sedanja
mehika vojna, delo sorazmerno malotevilnih posameznikov, ki upo-
rabljajo stalno vlado kot svoje orodje; kajti v zaetku ljudje ne bi dopu-
stili tega ukrepa. ( . . . )
Toda govore praktino in kot dravljan, v nasprotju z onimi, ki se
imenujejo ljudje, ki niso za nikakrno vlado, zahtevam ne naenkrat
nikakrne vlade, temve naenkrat boljo vlado. Naj vsak lovek ve,
kakna vlada bi zasluila njegovo spotovanje, in to bo korak k temu, da
se jo dosee.
Naposled, praktini razlog, zakaj je ko je enkrat oblast v rokah
ljudi - veini dovoljeno vladati in zakaj e naprej dolgo asa vlada, ni,
da ima najverjetneje prav, niti ne, ker se to zdi manjini najpoteneje,
temve ker je fizino najmoneja. Toda vlada, v kateri vlada veina, ne
more biti v nobenem primeru utemeljena na pravici, vsaj kot s o j o doslej
razumeli ljudje. Mar ne bi mogla obstajati vlada, v kateri o pravilnosti in
nepravilnosti dejansko ne bi odloala veina, temve vest'? - V kateri bi
veina odloala le o tistih vpraanjih, pri katerih se da uporabiti pravilo
primernosti? Se mora dravljan na raun zakonodajalca samo za trenu-
tek ali v zadnji stopnji odrei svoji vesti? Zakaj ima potem vsak lovek

P r e v o d iz T h e W o r k s of T h o r e a u , uredil Seidel C a n b y . H o u g h t o n -
- N i f f l i n C o B o s t o n 1 9 3 7 . str. 7 8 9 - 8 0 8 ( o d l o m k i ) . P r e v e d e l B o i d a r K a n t e , j e z i -
k o v n o p r e g l e d a l a Milena M o h o r i .
vest? Mislim, da bi morali biti najprej ljudje in ele potem objekti. Mar
ni zaeleno, da se spotovanje zakona goji ravno tako kot spotovanje
pravice? Edina obveznost, ki jo imam pravico predpostavljati, je. da v
vsakem trenutku delam tisto, kar mislim, da jc prav. Smo res dovolj
povedali, da korporacija nima vesti? Toda korporacija ljudi z vestjo je
korporacija z vestjo. Zakon nikoli ne naredi ljudi niti za trohico pravi-
nejih: in ker ga spotujejo, so celo dobronamerni vsak trenutek narejeni
za agente krivice. Sploni in naravni rezultat ezmernega spotovanja
zakona je, da lahko vidite vrste vojakov, polkovnikov, stotnikov, dese-
tarjev. navadnih vojakov, raznaalcev streliva, ki v udovitem redu kora-
kajo ez drn in strn v vojne proti svoji volji, vselej proti svojemu zdrave-
mu razumu in vesti, zaradi esar je korakanje dejansko zelo hitro in
povzroa razbijanje srca. Ne dvomijo, d a j e posel, s katerim se ukvarja-
jo, preklet: vsi so nagnjeni k miru. Toda kaj so zdaj? So sploh ljudje?
Ali majhne premine trdnjave in skladia v slubi loveka na oblasti,
ki nima predsodkov? ( . . . )
Mnoica ljudi torej v glavnem ne slui dravi kot ljudje, temve kot
stroji, s svojimi telesi. So stalna vojska in policija, jearji. straniki,
posse comitatus* itn. V veini primerov sploh ne uporabljajo svobodno
nikakrne presoje ali nikakrnega moralnega uta: sebe postavljajo na
raven lesa in zemlje in kamnov; in lesene ljudi je morda mogoe izdelo-
vati tako, da ravno tako sluijo namenu. Takno ukazovanje jih ne spo-
tuje ni bolj kot slamnate moe ali kot gmoto prostakov. Enakovred-
nost imajo kot konji in psi. Vsaj kot takni so obiajno e cenjeni dobri
dravljani. Drugi - kot veina zakonodajalcev, politikov, pravnikov,
ministrov in uradnikov - sluijo dravi v glavnem s svojimi glavami; in
- ker redko delajo kakrnokoli moralno razliko - verjetno tako kot
bogu sluijo hudiu, ne da bi to nameravali. Le malo ljudi - heroji,
patrioti, mueniki. reformatorji v velikem smislu in ljudje - slui dravi
tudi s svojo vestjo in se ji tako poveini nujno upira; in drava jih obi-
ajno obravnava kot sovranike. ( . . . )
Tisti, ki se popolnoma daje svojim tovariem - ljudem, se jim zdi
neuporaben in sebien; tisti pa. ki se jim daje le deloma, je razglaen
za dobrotnika in lovekoljuba.
Kako naj se lovek obnaa do sedanje amerike vlade? Odgovarjam,
da z njo ne more biti povezan brez sramote. Te politine organizacije,
ki je tudi suenjska vlada, v tem trenutku ne morem prepoznati za mojo
vlado.

* Vsi p r e b i v a l c i , ki jih l a h k o z b e r e erif za p o m o pri o h r a n j a n j u javnega m i r u .

V t a k o telo p o z a k o n u s p a d a vsak m o k i , ki je stareji o d 15 let in j e f i z i n o
s p o s o b e n . - O p . prev.
 Vsi ljudje priznavajo pravico do revolucije, to je pravico, da se zavrne
zvestoba vladi in da se ji upre. kadar sta njena tiranija ali njena neuin-
kovitost veliki in neznosni. Toda skoraj vsi pravijo, da sedaj ni tako.
Tako je bilo. mislijo, v revoluciji 1775. e bi mi rekli, d a j e bila ta vlada
slaba zato. ker je obdavila doloeno tuje blago, pripeljano v njeno pri-
stanie, mi najverjetneje ne bi bilo treba zganjati hrupa, kajti lahko
shajam brez njega. Vse dravne mainerije imajo svoja trenja; in to je
verjetno dovolj dobro za protiute zlu. Vsekakor je zlo dovolj veliko,
da dviguje precej prahu. Toda ko se zgodi, da ima trenje svojo dravno
mainerijo in sta zatiranje in ropanje organizirana, tedaj pravim, da ne
imejmo ve take dravne mainerije. Z drugimi besedami, ko so sunji
estina prebivalstva narodov, ki so se zavzeli, da bodo pribealie svo-
bode. in ko se celotno deelo krivino opustoi in osvoji s tujo vojsko
in je le-ta podvrena vojakemu zakonu, mislim, da za pravine ljudi ni
prezgodaj, da se uprejo in spuntajo. Ta dolnost je e nujneja. ker ta
tako opustoena deela ni naa, temve je naa invazijska vojska.
Paley. splona avtoriteta v mnogih moralnih vpraanjih, v svojem
poglavju o Obveznosti podreditve civilni vladi razreuje celotno drav-
ljansko dolnost v primernost; in nadaljuje, da je ..spostavljena vlada
boja volja, vse dokler jo zahteva interes celotne drube, to je vse
dokler se ji ne moremo upreti ali jo spremeniti brez javnih teav (. . .).
da je treba biti spostavljeni dravi pokoren - in ni ve. e je to naelo
dopueno, je pravica vsakega posebnega primera upiranja zvedena iki
izraun kvantitete nevarnosti in krivice na eni strani in na verjetnost
in stroke ponovne spostavitve na drugi strani". To, pravi, bo vsak lo-
vek presodil sam zase. Vendar se zdi. da Paieyju nikoli ni bilo treba raz-
miljati o tistih primerih, v katerih se ne uporablja pravilo primernosti,
v katerih morajo biti ljudje, ravno tako kot posameznik, za vsako ceno
pravini. e sem utapljajoemu se loveku po krivici iztrgal desko, mu
jo moram vrniti, eravno sam utonem. To po Paleyju ne bi bilo primer-
no. Toda oni. ki bi mu v takem primeru reil ivljenje, bi ga sicer izgu-
bil. Ti ljudje morajo osvoboditi svoje sunje in konati vojno v Mehiki,
tudi e jih bo to stalo ivljenje. ( . . . )
Govore praktino, nasprotniki reforme v Massachusettsu niso stoti-
soi politikov na jugu, temve stotisoi trgovcev in kmetov tukaj, kijih
bolj zanimata trgovina in kmetijstvo kot humanost in niso pripravljeni
biti pravini do sunjev in Mehike, pa naj stane karkoli. Ne bom se pre-
piral z oddaljenimi nasprotniki, temve s tistimi, ki blizu doma sodelu-
jejo in se povezujejo z onimi, ki so dale; brez teh bi bili slednji nekod-
ljivi. Vajeni smo rei. da je mnoica ljudi nepripravljena; toda napredek
je poasen, kajti manjina ni materialno pametneja ali na boljem kot
veina. Ni toliko pomembno, d a j e veini tako dobro kot tebi. kolikor
to, da mora nekje obstajati nekakna absolutna dobrota; kajti to pre-
kvasi celotno gmoto. Obstajajo tisoi, ki s preprianjem nasprotujejo
suenjstvu in vojni, ki pa kljub temu dejansko ne storijo niesar, da bi
ju konali; ki se cenijo kot Washingtonovi in Franklinovi otroci in sedi-
jo z rokami v epih in pravijo, da ne vedo, kaj delati, in ne delajo nie-
sar; ki celo podrejajo vpraanje svobode vpraanju svobodne trgovine,
po veerji mirno prebirajo cenike skupaj z najnovejimi novicami iz
Mehike in zgodi se, da pri tem zaspijo. Kaken je cenik sodobnega
potenjaka in patriota? Omahujejo in se opraviujejo in vasih milo
prosijo; toda niesar ne delajo resno in uinkovito. Dobro pripravljeni
bodo akali na druge, da premagajo zlo. zaradi katerega se morda ne
kesajo ve. Pravici, ki jim gre, dajo poveini le poceni glas in ibko pod-
poro in ji zaelijo sreo. Na enega krepostnega loveka pride devetsto
devetindevetdeset patronov vrline. Vendar se je laje ukvarjati z dejan-
skim lastnikom stvari kot z njenim zaasnim varuhom.
Vsako glasovanje je neke vrste igra, kot denimo dama ali backgam-
mon, z rahlim moralnim priokusom, igra s pravico in krivico, z moralni-
mi vpraanji; spremlja jo kajpada stava. Znaaj volilcev ni privezan na
kol. Morda glasujem kot mislim, da je prav; vendar se me prevlada te
pravice ivljenjsko ne tie. Voljan sem jo prepustiti veini. Zato njene
obveznosti nikoli ne presegajo obveznosti primernosti. Glasovati za pra-
vico niti ne pomeni zanjo sploh kaj narediti. Pomeni samo slabotno
izraanje elje, ki bi morala prevladati. Pameten lovek pravice ne bo
prepustil milosti nakljuja niti si ne bo elel, da bi prevladala prek
oblasti veine. V dejanju mnoic je le malo vrline. Ko bo veina na iro-
ko glasovala za odpravo suenjstva, bo to storila zato, ker je ravnodu-
na do suenjstva, ali zato, da bo njen glas ukinil tisto malo suenjstva,
kar ga je e ostalo. Edini sunji bodo potem oni. Odpravo suenjstva
lahko pospei le glas tistega, ki potrjuje lastno svobodo. (. . .)
Najira in najbolj prevladujoa napaka zahteva za svoje ohranjanje
najnesebinejo vrlino. im ibkeja je graja, ki ji je obiajno zavezana
vrlina patriotizma, tem verjetneje je, da si bomo nakopali aristokrate.
Medtem ko ne odobravajo narave in ukrepov vlade, jo namre podpi-
rajo in so ji zvesti, so nedvomno njeni najzvesteji podporniki in torej
pogosto najresneje prepreke za reformo. Nekateri milostno prosijo
dravo, da bi razpustila Zdruene drave Amerike in da zahtev pred-
sednika ne bi upotevali. Zakaj je ne razpustijo sami zvezo med njimi
samimi in dravo in zakaj ne odreejo plaila svojega delea v njeno
blagajno? Mar niso v enakem odnosu do drave, kot je drava do Zdru-
enih drav Amerike? In mar niso enaki razlogi prepreili dravi, da bi
se upirala Zdruenim dravam, kot so prepreili njim, da bi se upirali
dravi?
Kako je lahko lovek zadovoljen s tem, da zgolj nekaj tuhta in pri
tem uiva? Ali sploh obstaja kak uitek v tem, e lovek meni, da je
prizadet? e vas je sosed ogoljufal za en sam dolar, niste zadovoljni,
e veste, da ste ogoljufani ali e reete, da ste ogoljufani, ali e ga celo
milostno prosite, naj vam plaa va dolg: temve se lotite uinkovitih
korakov, da boste naenkrat dobili celoten znesek, in pazite, da ne boste
ogoljufani nikoli ve. Dejanje in naela, razumevanje in izvrevanje
pravice spreminjajo stvari in odnose; so v bistvu revolucionarni in se
sploh ne skladajo z niemer, kar je bilo. Ne loujejo le drav in cerkva,
loujejo druine; da, loujejo posameznika, ko v njem diabolino raz-
dvajajo od boanskega.
Obstajajo krivini zakoni: bomo zadovoljni s tem, da jim bomo po-
sluni. ali si jih bomo prizadevali popraviti in se jim pokoravati, dokler
v tem ne uspemo, ali jih bomo naenkrat krili'' Ljudje obiajno mislijo
pod tako vlado, kot je ta da bi morali akati, vse dokler ne bi pre-
priali veine, da jih spremeni. Mislijo, da bi bila, e bi morali vztrajati,
izboljava slaba kot zlo. Vendar je napaka same vlade, da je izboljava
slaba kot zlo. Zaradi nje je slaba. Zakaj ni bolj odprta, da bi anticipi-
rala in poskrbela za reformo? Zakaj ne ceni pametne manjine? Zakaj
joka in se upira, e preden je prizadeta? Zakaj ne opogumlja svojih
dravljanov, da bi bili iijeni, da bi pokazali njene napake in delali
bolje, kot delajo sicer? Zakaj vselej kria Kristusa, izobi Kopernika in
Luthra in razglasi Washingtona in Franklina za upornika?
Mislili bi, da je bilo prostovoljno in praktino zanikanje njene avto-
ritete edini prekrek, ki ga drava nikoli ni priakovala; in e, zakaj mu
ni odredila doloene, primerne in proporcionalne kazni? e lovek, ki
nima nikakrnega imetja, enkrat samkrat zavrne, da bi zasluil devet
ilingov za dravo, ga za nedoloen as porinejo v zapor po kateremkoli
zakonu, ki ga poznam in k i j e doloen le po presoji onih, ki so ga tja
porinili; toda e bi moral od drave ukrasti devetdesetkrat devet ilin-
gov, mu je takoj dovoljeno spet oditi na svobodo.
e je krivica del nujnega trenja vladnega stroja, potem naj bo, potem
naj bo: morda se bo izrabila - gotovo se bo izrabil stroj. e ima krivica
izvir, ali prenosni jermen, ali vrv, ali roico zgolj zase, potem lahko pre-
udarite, ali ne bo izboljava slaba kot zlo: vendar - e je take narave,
da zahteva od vas, da ste drugemu agent krivice - potem, pravim, prekr-
ite zakon. Naj bo vae ivljenje nasprotni upor, da se stroj ustavi. Tisto,
kar moram dosei, je, da v vsakem primeru vidim, da se ne izroam
zmoti, ki jo obsojam.
Ne poznam nobenih takih nainov, ki bi sijih lahko privzeli in bi jih
drava priskrbela za ublaitev zla. Preve asa vzamejo in loveko iv-
ljenje je prekratko. Skrbeti moram za druge stvari. Na ta svet nisem
priel predvsem zato, da bi iz njega ustvaril prijeten kraj za ivljenje,
ampak da v njem ivim, pa naj bo dober ali slab. loveku ni treba storiti
vsega, temve nekaj; in ker ne more storiti vsega, ni treba, da bi storil
nekaj napak. Ni moj posel, da kakorkoli bolj milostno prosim voditelja
ali zakonodajo, kot je nujno, da milostno prosita mene; in e ne bi
mogla sliati moje pronje, kaj bi moral potem storiti? Toda za ta pri-
 mer ni drava priskrbela nobene poti: njena prava ustava je zlo. To se
utegne zdeti kruto, svojeglavo in nespravljivo; toda samega duha, ki
lahko to upoteva in zaslui, je treba obravnavati skrajno naklonjeno in
pozorno. Taka je vsaka sprememba na bolje, kot rojstvo in smrt, ki
pretrese ta telo. ( . . . )
Pod vlado, ki vsakogar zapre po krivici, je tudi za pravinega loveka
pravo mesto zapor. Pravo mesto danes, edino mesto, ki ga je Massachu-
setts priskrbel za svoje svobodnjake in manj malodune duhove, je v
njegovih zaporih, ki so postavljeni zunaj drave in zaklenjeni pred dra-
vo z njenim lastnim aktom, kot so se e sami izloili s svojimi naeli.
Ravno tukaj pobegli suenj, mehiki ujetnik, ki je izpuen pod pogo-
jem, da se ne bo ve boril proti sovraniku, in Indijanci pridejo do tega,
da navajajo krivice, k i j i h morajo spoznati njihove rase; na teh loenih,
vendar svobodnejih in spotljivejih tleh. kamor drava postavi tiste, ki
niso z njo, temve proti njej - v edini hii v sunjelastniki dravi, v
kateri lahko svoboden lovek prebiva s astjo. e kdo misli, da bi se
tukaj njegov vpliv izgubil in da njegov glas ne bi ve dosegel dravnega
uesa, da ne bi bil kot sovranik med svojimi stenami, potem ne ve, koli-
ko moneja je resnica od zmote, niti tega, kako se lahko veliko zgovor-
neje in uinkoviteje bojuje proti krivici, ki jo je skusil na lastni koi.
Dajte svoj celoten glas, ne zgolj koek papirja, ampak ves va vpliv. e
se manjina prilagaja veini, je nemona; potem ni niti manjina; vendar
je neustavljiva, kadar ima ves svoj pomen. e je alternativa drati vse
pravine ljudi v zaporu ali opustiti vojno in suenjstvo, drava ne bo
omahovala pri izbiri. e tiso ljudi letos ne bi plaalo svojih dajatev, to
ne bi bil nasilen in krvav ukrep, kot bi bil. e bi jih plaali in omogoili
dravi, da zagrei nasilje in prelije nedolno kri. To je dejansko defini-
cija mirne revolucije, e je kaj takega mono. e me izterjevalec davkov
ali kateri drugi dravni uradnik vpraa, kot je to eden storil: ,,Toda kaj
bom delal jaz?", je moj odgovor: ,,e dejansko eli kaj storiti, se odpo-
vej svojemu uradu." Ko je osebek zavrnil poslunost in se je uradnik
odrekel svojemu uradu, je revolucija opravljena. Pa vseeno domnevajmo,
da bi morala tei kri. Toda mar ne gre za prelivanje krvi, kadar je ranje-
na vest? Iz te rane odteka lovekova dejanska lovekost in nesmrtnost
in lovek krvavi vse do konne smrti. To kri vidim sedaj odtekati. ( . . . )
Pred nekaj leti se je drava v imenu cerkve spoprijela z mano in mi
ukazala plaati doloeno vsoto v podporo duhovniku, igar pridige je
obiskoval moj oe, jaz sam pa nikoli. ..Plaaj," je rekla, ,,ali bodi zaprt
v j e o . " Odklonil sem plailo. Toda na alost se je drugemu loveku
zdelo primerno plaati. Nisem uvidel, zakaj bi moral biti uitelj obdav-
en, da bi podpiral duhovnika, in ne duhovnik uitelja; kajti jaz nisem
bil dravni uitelj, temve sem se vzdreval sam s prostovoljnimi pri-
spevki. Nisem videl, zakaj licej ne bi smel ravno tako kot cerkev predlo-
iti svojega davnega rauna in imeti drave, da bi podprla njegovo
 zahtevo. Na zahtevo lana mestne uprave sem kajpada blagovolil izja-
viti nekaj takega, kot je tukaj zapisano: ..S tem dajemo vsem na znanje,
da jaz. Henry Thoreau, ne elim, da se me teje za lana kakrnegakoli
uradno registriranega drutva, ki se mu nisem pridruil." To sem rekel
mestnemu uradniku in on je to slial. Drava, ki se je tako pouila, da se
nisem elel teti za lana te cerkve, ni odtlej od mene nikoli ve zahte-
vala esa podobnega; eravno je to povedalo, da mora ta zadeva spadati
k njeni izvirni predpostavki v tistem asu. e bi bil vedel, kako jih
imenovati, bi bil potem izstopil iz vseh drutev, za katera nisem nikoli
podpisal pristopnice; vendar nisem vedel, kje najti popoln seznam. (. . .)
Drava se torej nikoli namerno ne spoprime s lovekovim intelektu-
alnim ali moralnim utom, temve le z njegovim telesom, z njegovimi
utili. Ni oboroena z vijo pametjo ali potenostjo, temve s superior-
nejo fizino mojo. Nisem bil rojen, da bi mi delali silo. Dihal bom,
kot sam elim. Poglejmo, kdo je najmoneji. Kakno mo ima mnoi-
ca? Prisilijo me lahko le tisti, ki se pokoravajo vijemu zakonu kot jaz.
Prisilijo me, da postanem tak, kot so sami. Ne sliim za ljudi, ki jih
mnoice ljudi silijo, da ivijo na tak ali drugaen nain. Kakne vrste
ivljenja naj bi iveli? Ko naletim na vlado, ki mi ree ,.denar ali iv-
ljenje", zakaj bi ji moral v naglici dati svoj denar? Utegne biti v hudi
stiski in ne ve, kaj storiti: jaz ji ne morem pomagati. Pomagati si mora
sama; delaj tako, kot delam jaz. O njej se ne splaa tarnati. Jaz nisem
odgovoren za uspeno delovanje drubene mainerije. Nisem inenirjev
sin. Razumem, da - ko sta hrast in kostanj z ramo ob rami - eden ne
ostaja pri miru, da bi naredil prostor za drugega, temve oba posluata
svoje lastne zakone in se poganjata kviku, rasteta in uspevata kar se le
da, dokler eden morda ne zaseni in unii drugega. e rastlina ne more
iveti v skladu s svojo naravo, umre; in tako tudi lovek. (. . .)
Nikoli nisem odklonil plaati cestnine, ker si ravno tako elim biti
dober sosed kot slab objekt; in za podporo ol opravljam sedaj svoj del z
izobraevanjem svojih kolegov podeelanov. Davne dajatve ne zavra-
am plaati zaradi kake posebne postavke v njej. elim preprosto zavr-
niti vdanost dravi, da bi izstopil iz nje in uinkovito stal ob strani. Ni
mi do tega, da bi sledil poti svojega dolarja, e bi lahko, kajti z njim
kupijo loveka ali muketo, da bi z njo koga ubili d o l a r j e nedolen
pa pa mi je do tega, da sledim uinkom svoje zvestobe. Dejansko na
svoj nain tiho napovedujem vojno dravi, eravno bom e vedno upo-
rabljal in sprejel kako njeno korist, ki jo lahko dobim, kot je v takih
primerih obiajno. (. . .)
Ne elim se prepirati z nobenim lovekom ali nacijo. Ne elim dla-
kocepiti, ustvarjati rahloutnih distinkcij in se dvigniti nad svoje sosede.
Lahko reem, da celo prej iem izgovor za prilagajanje zakonom dee-
le. Nisem se jim preve pripravljen prilagajati. Dejansko imam razlog, da
glede tega dvomim o sebi; in vsako leto, ko pride naokrog izterjevalec
 davkov, odkrijem, da sem pripravljen pregledovati akte in poloaje
glavne in dravnih vlad in duha ljudi, da bi odkril pretvezo za prilagaja-
nje. ( . . . )
Vlada se me kajpada ne tie veliko in ji bom posvetil im manj misli.
Ni mnogo trenutkov, ko ivim z vlado, celo na tem svetu ne. e je lov-
vek miselno, fantazijsko, domiljijsko svoboden, taken, za kakrnega se
mu zdi, da ni nikoli dalj asa, ga nespametni voditelji ali reformatorji
ne morejo odloilno zmotiti. ( . . . )
Avtoriteta vlade, celo take, ki sem se ji voljan podrediti - kajti z
veseljem bom ubogal tiste, ki vedo ve kot jaz in delajo bolje kot jaz, in
v mnogih stvareh celo tiste, ki niti ne vedo toliko in ne delajo tako do-
bro - je e vedno neista avtoriteta: e smo natanni, ima potrditev in
privolitev vladanih. Nima iste pravice nad mojo osebo in lastnino,
razen tiste, ki ji jo dopuam. Napredek od absolutne monarhije k ome-
jeni, od omejene k demokraciji, je napredek k pravemu spotovanju
posameznika. Celo kitajski filozofi so bili dovolj modri, da so teli posa-
meznika za temelj imperija. Je demokracija, taka kot jo poznamo, zad-
nja mona izboljava v vladanju? Ali ni mogoe narediti naslednjega
koraka k priznanju in organiziranju lovekovih pravic? Dejansko ne bo
svobodnih in razsvetljenih drav, dokler ne bo drava priznala posamez-
nika za vijo in neodvisno mo, iz katere sta izpeljani vsa njena oblast in
avtoriteta, in ga v skladu s tem tudi obravnavala. Zadovoljen sem s pred-
stavo drave, ki si lahko privoi vsaj, d a j e pravina do vseh ljudi, in ki
^obravnava posameznika z enakim spotovanjem kot soseda; ki celo ne
misli, da ni v skladu z njenim lastnim snom. e nekateri ivijo ob strani
#
in se vanjo ne vmeavajo, niti jih ona ne zajema, izpolnjujejo pa vse dol-
nosti sosedov in tovariev. Drava, ki bi navrtala taken plod in dovoli-
la. da odpade, takoj ko je zrel, bi pripravila pot za popolnejo in slavnej-
o dravo, ki sem si jo bil tudi zamislil, vendar je nisem e nikjer videl.
 Elisee Reclus (1830 - 1905)
7. Anarhija (1884)

Vlade reveem ne govorijo o bratstvu; ne muijo jih s to alostno

alo. Seveda dvorjani v nekaterih deelah v svojem argonu vladarja
primerjajo z oetom, katerega otroci da so podloniki, na katere kaplja
neizrpna rosa njegove ljubezni: toda saj nihe ve ne jemlje resno te
formule, ki bi jo lani kaj lahko izrabili in od tega oeta terjali kruha.
Dokler je veljalo naelo, da so vlade neposredne zastopnice nebekega
gospoda, ki opravljajo svojo funkcijo po boji milosti, je bila primerjava
na mestu; toda samo e malokatera uveljavlja pravico do statusa polbo-
ga. Ker so oropane verskega posveenja, tudi nimajo ve obutka odgo-
vornosti za skupni blagor in se zadovoljujejo s tem, da obljubljajo dobro
upravljanje, nepristransko sodstvo in strogo varnost pri opravljanju
javnih zadev. Zgodovina nas ui, kako so take obljube izpolnjevali.
Nihe, ki raziskuje politiko naega asa, ne more prezreti resninosti
besed, ki jih v enaki meri pripisujejo Oxenstierni in lordu Chesterfieldu:
..Pojdi, sin moj, in si poglej, s kako malo modrosti vladajo svet!" Danes
spada e v splono izobrazbo, da mora lovek vedeti, da imajo oblast,
pa naj je monarhina, aristokratska ali demokratina, naj temelji na
pravici mea. dedovanja ali volitev, ljudje, ki niso ni bolji in ni slabi
od drugih ljudi, samo da jih poloaj speljuje v hudo skunjavo, da bi bili
zli. K.er so povzdignjeni nad mnoico, ki s e j o kmalu nauijo zanievati,
pridejo konec koncev do tega, da mislijo, da so vija bitja; ker jih nene-
hno snubi astihlepje v tisoerih podobah, oabnost, pogoltnost in
muhavost, postanejo kmalu pokvarjeni in to e hitreje zato. ker je nene-
hno na prei cel kup sebinih hvalisavcev, ki elijo njihove pregrehe
izkoristiti. In ker imajo pa sedaj v vseh ozirih prevladujo vpliv, ker
imajo v roki mogoni vzvod, s katerim lahko spravijo v gibanje ogromni
dravni aparat - uradnike, vojake, policijg se mora vsaka njihova
pomota, vsaka napaka, vsak zloin ponavljati v neskonnost in dobiva v
rasti vedno vejo teo. Vse preve je res, da lahko trenutna slaba volja

P r e v o d iz k n j i g e A n a r c h i s m u s - G r u n d t e x t e zur T h e o r y
u 11 d P r a \ i s d e r G e \v a 1 t , u r . O t t h e i n R a m m s t e d t , W e s t d e u t s c h e r
V e r l a g . K o l n u n d O p l a d e n 1 9 6 9 , str. 1 0 9 - 1 2 0 . Prevedla D o r i s D e b e n j a k . j e z i k o v -
n o p r e g l e d a l a Bora Z l o b e c - J u r i .
nekega vladarja, uden pogled, dvoumna beseda pahnejo cela ljudstva v
alost in skrivajo v sebi gorje za celo lovetvo. . .
Toda ali lahko upravitelji oblasti, ki so svojo vzvieno funkcijo dobili
bodisi po boji milosti, bodisi s splono volilno pravico, na kakrenkoli
nain veljajo za nezmotljive ali vsaj nepristranske? Ali bi lahko rekli, da
kaejo zakoni in tisti, kijih tolmaijo, za vse ljudi idealno naklonjenost,
kot ivi v predstavi ljudstva? Ali so sodniki slepi, e pred njih stopa
bogati in revni - Shylock s svojim morilskim noem in nesrenik, k i j e
e vnaprej prodal funt svojega mesa ali nekaj un svoje krvi? Ali vedno
pazijo, da tehtnica ostaja enaka za kraljevega sinu in za zarod beraev?
Povsem naravno je, da ti uradniki sami trdno verujejo v svojo lastno
nepristranost. da so prepriani, da so samo v loveki podobi uteleena
pravica; vsak se posluuje posebne morale svojega poklica, pa vasih za
to e sam ne ve. Toda kot se duhovniki ne morejo upirati vplivu svoje
okolice, se mu tudi sodniki ne morejo. Njihov smisel za to, kar tvori
pravinost, izvira iz povprenih ljudi asa in je pod neopaznim vplivom
predsodkov njihovega razreda. Naj so e tako zelo poteni, le ne bodo
nikoli pozabili, da spadajo k bogatim in mogonim ali pa k manj sre-
nim, ki se e potegujejo za privilegije in asti. Poleg tega slepo astijo
precedenne primere in si domiljajo, da bi morale biti ege, ki so jih
podedovali od predhodnikov, pravica. e pa si brez predsodkov ogleda-
mo uradno pravosodje, koliko krivic bomo nali v zakonitih postop-
kih! . . .
Seveda igra zakon tako kot veroizpoved samo podrejeno vlogo v
priujoi drubi. Samo redkokdaj se sklicujejo nanj za urejanje odnosov
med revnimi in bogatimi, med mogonimi in ibkimi. Ti odnosi so
rezultat gospodarskih zakonov in izvirajo iz razvoja drubenega sistema,
ki temelji na neenakosti pogojev.
Laissez faire! Prepustite rei njim samim! so rekli razsodniki na boji-
u. Polje je prosto; res je sicer prekrito s trupli, sicer res zavojevalec
gazi po telesih premaganih, sicer se res zaradi povpraevanja in ponudbe
in zarot in monopolov, do katerih privedejo, veji del drube prodaja v
suenjstvo malotevilnih, toda kljub vsemu pustite, naj stvari gredo
svojo pot, tako je prav v poteni igri! . . .
lovek lahko ree, kar hoe, suenjstvo, za katerega odpravo so se
abolicionisti tako junako borili v Ameriki, e vedno obstaja v vsaki civi-
lizirani deeli; kajti cela ljudstva nimajo druge izbire, kot da ali umrejo
od lakote ali prenaajo garanje, ki ga sovraijo, in samo zato si to muko
izberejo. In e si hoemo poteno ogledati barbarsko drubo, katere
lani smo, e si jo ogledamo takno, kakrna je, bi morali priznati, da
e vedno veini ljudi pretrga nit ivljenja umor, etudi je sedaj preoble-
en v tisoero varljivih in znanstvenih oblik . . .
Lahko tudi reemo, da so voditelji moderne drube s tem, da dopu-
ajo, da ljudje, ki jim vladajo in za katerih usodo so s tem prevzeli
odgovornost , zaradi pomanjkanja padajo v bedo, v ubonost ter v
pregrehe, moralno bankrotirali. Toda tam, kjer je gospodom spodletelo,
bodo svobodni ljudje morda prili do cilja. Neuspeh vlad ni razlog za
to, da bi dopustili, da nam upade pogum; nasprotno nam kae, kako
zelo nevarno je prepuati drugim varstvo svojih pravic in e bolj potr-
juje nao trdno odlonost, da bomo svojo lastno stvar vzeli v lastne
roke. Ne spadamo med tiste, ki jih je praksa drubene hinavine, nave-
lianost ponianega ivljenja in negotovost prihodnosti prisilila, da si,
ne da bi imeli pogum, da bi poiskali pravi odgovor, postavljajo vpraa-
nje: Ali se izplaa iveti?" Da, nam se ivljenje zdi vredno, da ga ivi-
mo, toda le, e ima svoj smoter ne osebno blaginjo, niti raj, niti v tem
niti v onstranskem ivljenju, temve uresnienje hrepenenja, ideal, kije
na lastni in izvira iz naega najnotranjejega bitja. Stremimo k idealni
enakosti, ki so si jo podjarmljena ljudstva stoletje za stoletjem pred-
stavljala kot nebeke sanje. Tisto malo, kar lahko naredi posameznik
med nami. je bogato plailo za nevarnosti boja. V teh okoliinah je
ivljenje dobro, celo ivljenje polno trpljenja in rtev etudi bi mu
predasno naredila konec prezgodnja smrt.
Prvi pogoj enakosti, brez katerega bi bil vsak drug napredek isto
norevanje stremljenje vseh socialistov brez izjeme - je, da bi vsakdo
imel kruh. Govoriti tistim, ki stradajo, o dolnosti, odrekanju, o eteri-
nih krepostih, ni ni drugega kot strahopetnost. Bogata nima nobene
pravice, da bi berau pred svojimi vrati pridigal moralo. e bi bilo res,
da civilizirane deele ne producirajo dovolj hrane za vse, bi lahko rekli,
da je kruh privilegij monejih zaradi ivljenjske konkurence, da se
morajo zato ibkeji zadovoljevati z drobtinicami, ki padajo z mize ob
pojedini. V druini, v kateri vlada ljubezen, se stvari ne urejajo na tak
nain; nasprotno so tam mah in ibki prvi na vrsti; priznati pa je treba,
da pomanjkanje krepi roke monejih in da lahko na ta nain mogoni
postanejo izkljuni lastniki kruha. Toda ali so drube naega asa res
prile v to zagato? Nasprotno; ne glede na to, ali Malthusove napovedi
veljajo za daljno prihodnost ali ne, gotovo in neizpodbitno dejstvo je, da
v civiliziranih deelah Evrope in Amerike celokupna vsota proizvedenih
ah proti industrijskim produktom zamenjanih ivil ve kot zadoa za
prehranjevanje ljudstva. Celo v asih obasnih slabili letin ni treba ni
drugega, kot da kae za ito in skladia odprejo vrata, pa bo vsak lah-
ko dobil zadosten dele. Kljub zapravljanju in razmetavanju, kljub
neznanskim izgubam, ki s prevaanjem sem ter tja in kupevanjem
nastajajo v skladiili in trgovinah, e vedno ostane dovolj, da lahko ves
svet obilno preivi! Pa vendar so nekateri, ki umirajo od lakote!-In so
oetje, ki pobijajo svoje otroke zato, ker ti kriijo po kruhu, pa jim a
ne morejo dati!
Drugi bodo morda odvraali poglede od teh strahot, mi socialisti jim
gledamo naravnost v obraz in iemo njihov vzrok. Ta vzrok je zemljiki
monopol, ko si peica prisvaja zemljo, ki je last vseh. Mi anarhisti
nismo edini, ki to pravimo: klic po skupnem lastnitvu zemlje je postal
tako glasen, da ga morajo sliati vsi, ki si ne maijo namenoma ues.
Ideja hitro napreduje, kajti privatna lastnina v svoji sedanji obliki je ime-
la svoj as in zgodovinarji vseskozi dokazujejo, da stara rimska drava
ni identina z veno pravinostjo. Nedvomno bi bilo prazno upanje, e
bi priakovali od lastnikov zemlje, ki so takoreko prepojeni s predsta-
vami svoje kaste, privilegijev in dedne pravice, da bodo svoje njive, ki
dajejo kruh, prostovoljno vrnili skupnosti; ne bodo si pridobili slave, da
so se kot enaki postavili svojim sodravljanom ob bok; toda ko bo javno
mnenje zrelo - in to naraa iz dneva v dan - takrat se bodo posamez-
niki brezuspeno upirali enoduni volji ljudstva in sekira bo udarila po
koreninah zastrupljenega drevesa. Obdelovalna zemlja bo spet prila
v posest skupnosti; toda takrat je ne bodo, kot s e j e dogajalo doslej,
skoraj na slepo sreo pluile in zasejavale nevee roke, znanost nam bo
pomagala pri izbiri klime, primernih tal, obdelovalnih metod, gnojil in
strojev. Poljedelstvo bodo ljudje opravljali enako skrbno kot mehanske
kombinacije in kemine poskuse . . .

Ko bomo imeli kruha za vse, pa si bomo eleli e neesa drugega -

enakost pravic; toda to bomo potem kaj kmalu uveljavili, kajti komur se
ni treba klanjati pred svojimi soljudmi, da bi imel kaj jesti, t a j i m je e
enak. Enakosti pogojev, ki - ali so res kje taki nori kriai. ki jim je to
ele treba povedati? - se niti najmanj ne dotika neskonne raznolikosti
loveke narave, si goree elimo, kajti ta enakost je edina pot. po kate-
ri lahko pridemo do resnino javne morale. lovek je lahko samo tedaj
resnino moralen, e je sam svoj gospod. Od trenutka, ko se zave, kaj je
dobro in prav, je njegova stvar, da usmerja svoje lastno gibanje, da ie
razloge za svoje ravnanje v svoji zavesti in da enostavno naredi tisto, kar
je njegova naloga, brez strahu pred kaznijo ali upanja, da bo nagrajen.
Toda njegovi volji bo neizogibno v oporo, e bo videl, da so ubrali
isto pot ljudje, ki jih vodi njihova lastna volja. Vzajemen zgled bo etiki
kmalu ustvarila oblika skupnosti, ki se ji vsi lahko pridruijo brez truda:
toda v trenutku, ko stopijo zapovedi, ki jih izsiljujejo zakonske kazni,
na mesto osebnega glasu vesti, je z moralo konec. To pomeni izrek apo-
stola nevernikov: zakon je oe greha. Celo e ve. ni ni drugega kot
greh sam, ker se obraa na najslabi del loveka, namesto da bi se obra-
al na njegov najbolji del, na svobodno prvobitnost saj vlada s pomo-
jo strahu. Tako vsak nagiba k temu, da bi se zakonom upiral, ker jih
ni sprejemal sam. in da bo branil svoje osebne pravice, ki so tudi pravice
drugih. Dostikrat je govor o nasprotju med pravicami in dolnostmi. To
je pulila fraza; takega nasprotja ni. Vsak, ki uveljavlja svoje lastne pravi-
ce, s tem tudi izpolnjuje svojo dolnost do svojih soljudi. Predpravica,
ne pravica, je nasprotje dolnosti.
 Poleg razpolaganja z lastno osebo vkljuuje zdrava morala tudi neki
drug pogoj - vzajemno naklonjenost, ki se tudi poraja iz enakosti. Bese-
de Mahabharate, ki jih je posvetil as, danes niso ni manj resnine:
..Neumnei niso prijatelji modrih mo in tisti, ki nima voza. ni prijatelj
tistega, ki voz ima. Prijateljstvo je hi enakosti; nikoli ga ne poraja
neenakost." Nedvomno je tem in onim moem, ki se odlikujejo po svo-
jem miljenju, po svoji prisrnosti ali moi volje, dano, da pridobijo
mnoico zase; toda e se jim privrenci in obudovalci ne pridruujejo
zaradi navduene naklonjenosti duha ali srca, potem se to kaj hitro
sprevre bodisi v fanatizem, bodisi v kleeplazenje. Kogar klici iz
mnoice pozdravljajo kot gospodarja, si bo skoraj nujno pripisoval
izredne kreposti ali bo mislil, da ima posebno ..bojo milost", tako da
bo po lastni presoji orodje previdnosti, potem pa si bo brez zadrkov
ali slabe vesti prilastil predpravice, k i j i h bo svojim otrokom zapustil kot
dediino. Toda medtem ko je po rangu povian, je moralno padel, nje-
govi privrenci in podrepniki pa so padli e globlje; samo akajo, da bo
kak ukaz priel iz gospodovih ust; e zautijo v globini svoje vesti kak
tih ugovor, ga hitro utiajo; postanejo izurjeni lanivci, poniujejo se do
dobrikanja in izgubijo dar. da bi lahko pogledali astivrednim ljudem
odkrito v obraz. Med tistim, ki ukazuje, in tistim, ki se pokorava in
igar ponievanje postaja iz rodu v rod huje, ni mono nobeno prija-
teljstvo. Kreposti so se spremenile: bratska odkritost je izginila: neod-
visnost postaja zloin; zgoraj je soutno patroniziranje ali oabno zani-
evanje, spodaj pa zavistno obudovanje in prikrito sovratvo . . .
Toda mi anarhisti se noemo ograjevati proti svetu, ne bomo zgradili
majhne cerkvice, ki bo skrita kje v pusti divjini. T u j e bojie, tu bomo
ostali v pripravljenosti, da bomo lahko nudili svojo pomo povsod tam,
kjer bo potrebna. Ne gojimo nobenega prenagljenega upanja, vemo pa,
da na trud ne bo izgubljen. Mnogi med nevednei. ki nas sedaj prekli-
njajo, bodisi iz ljubezni do tradicionalnega, bodisi iz prostodunosti, se
bodo konec koncev prikljuili nai stvari. Na enega loveka, ki mu oko-
liine dopuajo, da svobodno in brez pridrkov ostane pri nas, jih
pride na stotine, ki jim trde ivljenjske nujnosti prepreujejo, da bi svo-
ja mnenja javno izraali; toda od dale prislukujejo in nae besede so
zaklenili v zakladnico svojega srca. Vemo. da se zavzemamo za stvar
revnih, razdedinjenih, trpeih; radi bi jim dali nazaj zemljo, osebne
pravice, zaupanje v prihodnost: ali ni samo po sebi umevno, da nas s
pogledi in vedenjem spodbujajo, tudi e se nam ne upajo pridruiti?
Toda ko napoi as zmede, e izgubi elezna roka oblasti prijem in se
zanejo ohromljeni vladarji opotekati pod bremenom lastne oblasti;
e se formacije" za trenutek sprostijo pritiska od zgoraj in se zanejo
na novo oblikovati po svoji naravni sorodnosti na kateri strani bodo
potem mnoice? eprav si ne pripisujemo kakega prerokega daru. ali
ne moremo mirno in brez zadrege rei, da se bo velika veina pridruila
naim vrstam? Ali ne delajo celo nai sovraniki, etudi se nikoli ne
naveliajo ponavljati, da je anarhizem samo sen peice zanesenjakov, s
svojimi sramotitvami, ki jih vsipajo na nas, in narti ter mahinacijami,
ki nam jih pripisujejo, nenehno propagando za nas? Pravijo, da so sre-
dnjeveki magi. e so hoteli priklicati hudia, zaeli aranje s tem, da so
njegovo podobo naslikali na zid. Tudi sodobni rotilci duhov e dolgo
uporabljajo isto metodo, e hoejo zarotiti anarhizem.
V priakovanju velikega dela prihajajoega asa in zato, da bi bilo
to delo dovreno, je naa dolnost, da izkoristimo vsako priliko za
nasvet in dejanja. In eprav je na cilj, da bi iveli brez vlade in brez
zakonov, smo se medtem vendarle prisiljeni v mnogih stvareh podrejati.
Kako pogosto smo v stanju, da uveljavljamo lastno voljo in da se ne rav-
namo po tistem, kar ljudje po konvencionalni nemarnosti terjajo eden
od drugega? Nikakor ne bomo krepili avtoritete s tem, da bi se nanjo
sklicevali ali jo prosili za pomo, pa tudi sami ne bomo prispevali k
utrjevanju zakonov s tem, da bi se za uveljavljanje svoje pravice obraali
na sodie, ne bomo postali vzrok svoje lastne nesree, da bi dajali kate-
remukoli kandidatu svoj glas ali svoj vpliv. Ni nam ni teko, da odkla-
njamo usluge oblasti, ne nagovarjamo nikogar z gospodarjem in ne
dopustimo, da bi nas kdo nagovarjal z gospodarjem, ni teko, da ostane-
mo v vrstah preprostih dravljanov, odloeni, da se bomo v vsakem
poloaju vedli kot enaki med enakimi. Nai prijatelji naj nas sodijo po
naih dejanjih in naj zavrejo tiste med nami, ki nimajo nobene trdnosti.
Nedvomno je veliko naklonjenih ljudi, ki se doslej niso druili z
nami, ki so gledali na naa prizadevanja celo z doloeno rezervo, ki pa
bi nam vendarle z veseljem pomagali, e jih ne bi zadreval strah pred
nasiljem, ki pa skoraj nujno hodi z roko v roki z revolucijo. Pa vendar
bi jim temeljit pregled sedanjih razmer moral pokazati, d a j e dozdevno
obdobje miru, v katerem ivimo, v resnici obdobje krutosti in nasilno-
sti. Da ne govorimo o vojni in njenih zloinih, za katere ne more nobe-
na civilizirana drava zvaliti krivdo s sebe, saj vendar ni mogoe zanika-
ti, da so bistvene posledice obstojeega drubenega reda umor, bolezen
in smrt? Obiajni red vzdrujejo s surovimi in brutalno nasilnimi deja-
nji, toda rei, ki se dogajajo vsak dan, nihe ne vidi, v njih vidimo pa
vrsto povsem obiajnih dogodkov, ki niso ni bolj nenavadni kot potek
asa in spreminjanje letnih asov. Naravnost zavren je videti lovek,
ki bi se hotel upreti ciklu nasilja in zasunjevanja, ki so ga posvetile ege
in dopuanje mnogih stoletij. Nikakor nimamo namena, da bi na
mesto obdobja sree in miru hoteli postaviti obdobje nereda in vojne,
na edini cilj je, da bi naredili konec neskonni verigi bede, ki se je
doslej po splonem sklepu lahko imenovala napredek civilizacije". Po
drugi strani pa mora mirni in psiholoki opazovalec zgodovine in ljudi
spoznati dejstvo, da so dejanja maevanja neizogibni spremni pojavi v
obdobju velikih sprememb. V naravi stvari je, da ne morejo izostati.
 eprav so dejanja nasilja, ki jih poraja hudo sovratvo, prie zaosta-
jajoega moralnega razvoja, postanejo neizogibna vedno, kadar odnosi
loveka do loveka niso odnosi popolne enakosti. Prvotna oblika pra-
vinosti, kot so jo razumela primitivna ljudstva, je bilo maevanje, in
tisoi surovih plemen se e sedaj drijo tega sistema. Ni ni videti bolj
pravino kot povrailo krivice z isto krivico. Oko za oko! Zob za zob!
e je prelita kri enega loveka, naj umre e drugi! To je bila barbarska
oblika pravice. V nai civilizirani drubi je posamezniku prepovedano,
da bi vzel pravico v svoje roke. Vlade kot odposlanci drube imajo dol-
nost, da v imenu skupnosti izvajajo pravico, nain maevanja, k i j e
samo malo bolj omikan kot maevanje divjakov. Pod tem pogojem se
posameznik odpoveduje pravici do osebnega maevanja; e pa ga
zastopniki, ki jim je zaupal izvajanje svoje pravice, ogoljufajo, e opazi,
da so njegovi agenti izdali njegovo stvar in se povezali z njegovimi tla-
itelji, da uradno sodstvo e poslabuje krivico, ki jo trpi; z eno besedo,
e se celim razredom in plastem prebivalstva godi krivica in nimajo
nobenega upanja, da bi v drubi, k i j i pripadajo, nali koga, ki bi krivice
odpravil, ali ni potem kar najbolj verjetno, da bodo slej ko prej spet
vzeli svojo prirojeno pravico do maevanja v svoje roke in j o izvajali
brez usmiljenja? Ali ni dejansko tako po naravi, ali ni to posledica fizi-
kalnega zakona o udarcu in protiudarcu? Nefilozofsko bi bilo, e bi
nas to dejstvo presenealo. Na podjarmljenje je vedno bil odgovor
nasilje.
In vendar, e je res, da gredo veliki prevrati pri ljudeh vedno z roko
v roki z mranimi izbruhi osebnega sovratva, pa le tisti, ki bi radi
pomagali lovekemu rodu, ne apelirajo na zle nagone, e hoejo prikli-
cati na plan gibalne sile navduenja, predanosti in plemenitosti. e bi
spremembe ne imele nobenega drugega rezultata kot kaznovanje tlai-
teljev, kot to, da ti sedaj doivljajo trpljenje, da se hudo kaznuje s
hudim, potem bi bila sprememba samo navidezna. Kaj koristi tistemu,
ki zares ljubi lovetvo in si eli sree za vse, da postane suenj gospo-
dar, da je gospodar obsojen na hlapevstvo, da gre bi iz ene roke v
drugo, da gre denar iz enega epa v drugega? Saj ne izroamo pogublje-
nju bogatih in mogonih, temve ustanove, ki omogoajo in pospeu-
jejo porajanje in rast teh zlih bitij. Naa naloga je spremeniti pogoje in
za to veliko dejanje moramo prihraniti vse svoje sile; zapravljati te sile
v osebnem maevanju bi bilo naravnost otroje. ,.Maevanje je uitek
bogov," so pravili v antiki; ni pa uitek smrtnikov, ki utijo spotova-
nje do samih sebe; kajti dobro vedo, da e postanejo sami svoji mae-
valci, to ne pomeni ni drugega, kot da se sami poniajo na stopnjo
svojih prejnjih tlaiteljev. e se hoemo povzpeti na stopnjo, ki bi bila
vija od naega nasprotnika, ga moramo, potem ko smo ga premagali,
pripraviti do tega, da blagoslovi svoj poraz. Revolucionarni m o t o : Za
nao svobodo in za vao" ne sme ostati prazna beseda.
 Ljudje so to ob vsakem asu utili; in po vsakem zaasnem zmago-
slavju je plemenitost zmage zbrisala vse pretekle gronje. Vedno znova
se potrjuje dejstvo, da upanje na bolje ase in predvsem obutek nove-
ga dostojanstva v vseh ljudskih gibanjih, ki se porajajo zaradi neke ideje,
napolnjuje duo s plemenitimi in velikodunimi vzgibi. Takoj ko prene-
ha delovati policija, tako politina kot tudi dravljanska, ko postanejo
mnoice na ulici gospodar, se spremeni moralno ozraje, vsak uti
odgovornost za blagor in zadovoljstvo vseh; skoraj ni ve uti za nadle-
govanje individuov; celo stari zloinci se prenehajo ukvaijati s svojo
mrano obrtjo, kajti tudi oni utijo, d a j e nekaj velikega v zraku. Oh!
e bi revolucionarji, namesto da se ravnajo po neki nedoloeni ideji, kot
se je skoraj vedno dogajalo, e bi namesto tega imeli doloen cilj, dobro
premiljen nart za zgradbo drube, e bi bili trdno odloeni za nov red
rei, v katerem bi bili zagotovljeni vsakemu dravljanu kruh, delo. pouk
in svobodno razvijanje njegovega bistva, potem ne bi bilo prav ni
nevarno odpreti vrata vseh zaporov in rei nesreneem, ki so bili v njih
zaprti: .,Pojdi, brat, in ne grei ve."
Vedno bi se morali obraati k plemenitejemu delu loveka, e
h o e m o izpeljati velika dejanja. Vojskovodja, ki se bori za slabo stvar,
podiga svoje vojake s tem, da jim obljublja plen; dobronameren mo.
ki ima plemenit cilj, pa podiga svoje tovarie z zgledom svoje predano-
sti in pripravljenosti za rtvovanje. Njemu vera v njegovo idejo zadoa.
Kot pravi pregovor: lovekova volja je njegovo nebeko kraljestvo. Kaj
mu potem mar, e v njem vidijo zanesenjaka! Celo e bi njegov podvig
bil samo sen, ne pozna ni lepega in bolj vzvienega, kot je elja, da bi
ravnal pravino in dobro; navadna dejanskost je v primerjavi s tem zanj
samo senca, prikazen, ki ivi samo v trenutku.
Toda na ideal ni sen. To javno mnenje prav dobro ve; kajti nobeno
vpraanje ga bolj ne zaposluje kot preobrazba drube. Dogodki meejo
svoje sence naprej. Ali je med misleimi ljudmi en sam, ki bi ne bil na
tak ali drugaen nain socialist, kar pomeni, da ima nek lasten majhen
nart za spremembe v socialnih razmerjih? Celo govornik, ki glasno
zanika obstoj socialnega vpraanja, s tisoerimi predlogi potrjuje ravno
nasprotno. In tisti, ki bi nas radi popeljali nazaj v srednji vek, ali niso
tudi socialisti? Prepriani so, da so v preteklosti, ki naj bi jo ponovno
vzpostavili z modernimi idejami, nali pogoje socialne pravinosti, ki
naj bi za vedno vzpostavila bratstvo med ljudmi. Vsi priakujejo rojstvo
novega reda rei; vsi se spraujejo, nekateri naveliano, drugi z upanjem,
kaj bo prinesel naslednji dan. Ne bo priel praznili rok. Stoletje, k i j e
bilo pria tolikim velikim odkritjem v svetu znanosti, se ne more kon-
ati, ne da bi nam prineslo e veje pridobitve. Tehnine naprave, ki
lahko isto misel z enim samim elektrinim impulzom poenejo skozi
pet kontinentov, so dale prekosile nao socialno moralo, k i j e e v mar-
sikaterem oziru produkt vzajemne sovranosti interesov. Os se je pre-
maknila: svet je treba pretresti, e naj spet pride v ravnoteje. V duhu je
revolucija gotova; je e misel, je e volja: preostaja nam samo, d a j o
uresniimo, in to ni najteji del posla. Evropske vlade bodo kmalu dose-
gle meje monosti raziritve svoje moi in se bodo sooile s svojim
rastoim prebivalstvom. Presena energija, ki jo sedaj zapravljajo v dalj-
nih vojnah, bo potem morala najti monosti za delovanje doma razen
e bi pastirji ljudstev v svoji norosti, kot so to tako pogosto storili
doslej, izrpali njihove energije s tem, da bi popeljali Evropejce v boj
proti Evropejcem. Res je, po tej poti e lahko odlagajo reitev socialne-
ga vpraanja; toda po vsaki taki odloitvi bo stopilo na plan e strahot-
neje kot prej.
Naj si nacionalni ekonomisti in voditelji drav izmiljajo politine
ustave ali mezdne sisteme, v katerih je delovni lovek prijatelj svojega
gospodarja, podlonik pa brat potentata, mi. ki smo ,,strani anarhisti",
poznamo samo eno pot vzpostavljanja miru in prijateljstva med ljudmi:
odpravo privilegija in priznavanje pravice. Kot smo e rekli, je na
ideal bratska enakost, po kateri vsi hrepenimo, toda skoraj vsi, kot d a j e
le sen; pri nas dobiva podobo in postaja konkretna resninost. ivljenje
nam ni ve, e naj bi bile ivljenjske radosti samo za nas same; prote-
stiramo proti nai srei, e je ne moremo deliti z brati; bolj nas mika
hoditi po poti skupaj z zavrenimi in razdedinjenimi, kot da bi ovena-
ni z roami sedeli pri pojedinah bogataev. Naveliali smo se te neena-
kosti. ki iz nas dela sovranike; narediti hoemo konec norosti, ki ljudi
vedno ene k sovranim spopadom in ki se poraja iz zasunjenja ibkih v
obliki suenjstva, nevoljnosti in slunosti. Po vsej tej obilici sovratva si
elimo, da bi drug drugega ljubili, in to je razlog, da smo sovraniki
privatne lastnine in da zaniujemo zakon.
Anonimni anarhist
8. Svoboda (1886)

V dolgih stoletjih uniujoega muno teeega hlapevstva, ki smo

ga preivljali, je svoboda, ta neznani cilj romajoega lovetva, kot v
meglico zavita blestea zvezda lebdela na horizontu upanja lovetva.
Zavita v drhteo nevednost lovetva, v njegov megleni, topi strah pred
vsem, kar se je razkrivalo kot m o . ne glede na to, ali je ta mo bila
na videz nedojemljiva in nepremagljiva naravna sila ali premo mogone
oblasti ah spretnosti ali zvijanosti v loveki drubi. Notranja dra
suenjsko vdanega oboevanja vsega, kar vstopa in se vsiljuje od zunaj
kot nekaj nedojemljivega. to je koprena, ki svobodo skriva pred omi
ljudi. Vasih se pojavlja kot slepi strah divjaka pred njegovim vraem ali
fetiem, vasih kot ni manj slepo oboevanje, ki ga delavec uti do
ukazov svojih gospodarjev in do videza svoje privolitve v lastno gospo-
darsko suenjstvo, ,,privolitve", ki so mu jo izmamili z zvijao, s pomo-
jo farse, ki se imenuje zastopstvo. Toda naj je ta oblika taka ali druga-
na, dejanskost je ena in ista: nevednost, praznoveren strah, strahope-
tno podrejanje.
Kaj je napredek drugega kot naraanje pripravljajoe se plime upora
proti tej tiraniji iluzije nevednega strahu, ki je spremenila ljudi v sunje
zunanje narave, sunje drugih ljudi ter njih samih? Znanosti in umetno-
sti. znanja in vse najrazlineje oblike, kako ustvarjalna iznajdljivost in
tehnina spretnost ta znanja uporabljajo, obvezujoa in razsvetljujoa
mo simpatije in socialnega obutka, upor posameznikov in ljudstev
proti verskemu, gospodarskemu, politinemu in socialnemu izkoria-
nju, vse to je oroje v roki upornikov proti silam teme, ki so se utrdile
za okopom boje in loveke avtoritete. Toda to oroje ni ob vsakem
asu enako uinkovito. Vsako ima svoje obdobje, v katerem ima isto
poseben pomen in posebno vrednost.

P r e v o d iz k n j i g e A n a r c h i s m u s - G r u n d t e x t e zur Tlieorie
u 11 d P r a x i s d e r G e vv a 11 , ur. O t t h e i n R a m m s t e d t , W e s t d e u t s c h e r
V e r l a g , K o l n u n d O p l a d e n 1 9 6 9 , str. 1 0 5 - 1 0 8 . P r e v e d l a D o r i s D e b e n j a k . j e z i k o v -
n o p r e g l e d a l a Bora Z l o b e c J u r i .
 ivimo na koncu obdobja, v katerem je udovito naraanje znanja
zasenilo socialni obutek, tako da sije lahko peica zagotovila mono-
pol na novoosvojeno mo nad naravo, kar ji je omogoilo, d a j e ustvari-
la umetno civilizacijo, utemeljeno na svojih aspiracijah, da bi mogono
naraajoe bogastvo, ki je nastajalo, postalo njena privatna, osebna
last.
Lastnina - ne pravica, da lovek neko stvar uporablja, temve, da
lahko druge od uporabe izkljui - omogoa posameznikom, ki so si
prilastili produkcijska sredstva, da drijo v podrejenosti vse tiste, ki ne
posedujejo ni drugega kot svojo ivljenjsko silo in morajo zato delati,
da bi lahko preiveli. Nobeno delo ni mono brez zemlje, surovin in
orodja ali strojev; in tako so gospodarji teh rei tudi gospodarji oropa-
nih delavcev in lahko v svoji nedejavnosti ivijo od dela dejavnih, ki
jim v obliki mezd od proizvoda dajejo samo toliko, da lahko ivotarijo,
razen tega pa teh zaposlujejo samo toliko, kot je v skladu z njihovim
dobikom, medtem ko ostale prepuajo njihovi usodi.

Tako krivico je treba samo spregledati, pa e postane neznosna. Zna-

nja ni mo dolgo monopolizirati in socialni obutek je loveki naravi
vrojen: oboje skupaj vre v gostem movirju nae drube kot kvas v
testu. Naa doba je na pragu vstaje proti lastnini, v imenu skupne pravi-
ce vseh do delea na skupnem delu vseh, do katerega ima vsak pravico.
Zato socialisti zanikajo lastnino, zagovarjajo enako pravico vsakega
mokega in vsake enske, da lahko delata za skupnost tako, kot se vsa-
kemu zdi prav ne da bi jima kdo bil gospodar in enake pravice vsa-
kega, da svoje naravne potrebe zadovoljuje tako, kot se mu zdi prav, iz
zaloge drubenega bogastva, ki ga je s svojim delom soustvaril. Na cilj
je to podrubljenje bogastva, ne s tem, da bi hoteli lastnino omejevati
s pomojo avtoritete, z neposredno akcijo ljudstev naj bi odstranili
pregrade, ki varujejo lastnino pred pravicami ljudstva. Kajti avtoriteta in
lastnina sta obe pojavni obliki egoistinega duha vladavine in ne bomo
klicali belcebuba, da bi z njegovo pomojo izganjali hudia.
Ne verjamemo v metode reform po poti zakonodaje. Doloeni in
svojevoljno napisani zakon je in je od nekdaj bil orodje, ki so se ga
posluevali nesocialni individui, da bi si zagotovili oblast, bodisi v obliki
zastopstva, bodisi v obliki uzurpacije, e je postalo ohranjanje avtoritete
z odkritim nasiljem nevarno. Socialni obutek in socialne navade, kot
jih je izoblikovalo in izboljevalo skupno izkustvo, so v resnici kit ivlje-
nja skupnosti. Samo s tem, da je del te socialne navade nedvomno bil
sprejet v zakon, je postal zakon v oeh ljudstva znosen in celo svet, v
oeh tistega ljudstva, katerega podjarmljanje je resnini cilj tega zakona.
Toda v tisti meri, kot izginja prisila zakona, postaja oitna in se krepi
prava vezna mo vpliva socialnega obutka za individualno odgovor-
nost. Na cilj je unienje monopola, ne nalaganje novih umetnih pre-
 grad. temve tudi ukinitev vseh pregrad in samovolje sploh. Brez zakona
ne bi bila mona lastnina, in delo in uivanje bi bila svobodna.
Zato mi anarhisti v vsaki obliki zanikamo in v vsaki krinki zavraamo
vladanje enega loveka drugemu. loveka svoboda, ki jo iemo, ni
negativna abstrakcija za nezmernost individualnega egoizma, ne glede na
to, ali se zbira v mnoicah v obliki vladanja veine ali pa ostaja izoliran
kot osebno tiranstvo. Sanjamo o pozitivni svobodi, ki je v bistvu eno s
socialnim o b u t k o m ; o svobodi za socialne nagone, kijih sedaj kvarijo,
paijo in duijo lastnina in njeni straarji; o svobodi za smisel za osebno
odgovornost, za spotovanje sebe in drugih, ki ga dui in pai vsakrno
vmeavanje skupnosti, od izsiljenih pogodb do usmrtitev zloincev; o
svobodi za prvobitnost in individualnost vsakega ivega loveka, ki je
ni. e merimo vsako vedenje po istem vatlu. Znanost nas ui, da je
mogoe zloin, kolikor ni lastni produkt naega podlega gospodarskega
in juridinega sistema, po zakonih razuma in lovenosti obravnavati le
z bratskim ravnanjem in bratsko skrbjo, kajti zloin izvira iz degeneraci-
je ali bolezni, in trdo ter strogo ivljenje, kakrnega nalaga ablonsko
kaznovanje, ni primerno niti za usmerjanje niti za zdravljenje, temve je
edino nenehen vir krivic med ljudmi.
Prepriani smo, da ima vsak zdrav odrasel lovek isto in neodtujljivo
pravico usmerjati svoje ivljenje od znotraj navzven, po lui svoje lastne
zavesti, ter da nima nobene odgovornosti razen odgovornosti, da usmer-
ja svoje lastno ravnanje tako, kot oblikuje svoje lastne nazore. Nadalje
smo prepriani, da je priznavanje te pravice nujni predpogoj za vsak
razumen dogovor, t.j. za vsako trajno osnovo harmoninega ivljenja
skupnosti. Zato zavraamo vsako metodo izsiljenega soglaanja, ker je
sama po sebi ovira za dejansko skupno delovanje in poleg tega spodbuda
za antisocialne obutke. Zavraamo vsako uporabo sile za prisiljevanje
drugih, pa naj izhaja iz posameznika ali iz kake skupnosti, zato, ker je
krivica nasproti loveki naravi; zagovarjamo pa socialno dolnost vsa-
kega posameznika, da brani svoje dostojanstvo svobodnega loveka in
isto dostojanstvo v vseh drugih ljudeh nasproti vsakrnim omejitvam in
podjarmljanju.
Za vse in vsakega terjamo osebno pravico in socialno dolnost: da so
svobodni. Zastopamo stalie, da je neomejeno socialno priznanje te
pravice cilj napredka lovetva v prihodnosti, tako kot je njegova rast
bila mera za napredovanje drube v preteklosti razvoja loveka od sle-
pega socialnega nagona redne ivali do zavestnega socialnega nagona
svobodnega loveka.
Johann Most (1846 - 1906)
9. Komunistini anarhizem (190?)

V vsakem epu bomba, napolnjena z dinamitom, morilsko jeklo v

eni, zaigalna bakla v drugi roki tako si praviloma nasprotnik anar-
hizma predstavlja anarhista. V njem vidi loveka, pol norca, pol zloin-
ca. ki nima v mislih ni drugega, kakor poboj slehernega, ki ni njegovega
mnenja, in igar cilj je oba zmeda, kaos.
Tovrstna predstava ne more zbujati zaudenja, saj vendar listi vseh
neanarhistinih strank leto za letom tako oznaujejo anarhiste. Celo v
doloenih delavskih organizacijah stvar predstavljajo tako, kakor da
anarhist ni ni drugega kot lovek nasilja brez vsake plemenite tenje;
in od vseh najabsurdneje navedke o ciljih anarhistov najdemo ravno v
teli listih.
. . . Ne oziraje se na tiste, ki straijo z dinamitom in revolucijo in
proti katerim so zagnali krike preplaha zoper taktiko anarhistov, v teh
asopisih naravnost zavestno laejo o anarhistinih naelih. Kajti kaj
drugega kot la je lahko, ko trdijo, da je sedanji kapitalizem identien
z anarhizmom, ali ko hoejo pripisati kar anarhistom, da hrepenijo po
vrnitvi malo meanstva'.'
Kar zadeva nasilniko dejavnost, o kateri trdijo, da zajema tenjo
anarhistov, najpoprej pa ne moremo in ne smemo tajiti, da veina
anarhistov goji preprianje, da sedanja druba ne bo padla z mirnim
ravnanjem; samo da ta njihova taktina postavka nima, kakor bomo
videli pozneje, na sebi in za sebe ni kaj ve poeti z anarhizmom kot
katerakoli taktika s katerimkoli principom.
Anarhizem je, toliko bolj. najpoprej jedro doloenega svetovnega
nazora, posebne filozofije drube; da, lahko bi pravzaprav rekli tista
filozofija drube, ki opazuje svet in loveko ivljenje v vsej njegovi glo-
bini in vsem njegovem dosedanjem razvoju, in ki z ozirom na zazelene
oblike loveke drube izvaja konsekventne zakljuke, ki tudi ne more
zgreiti, e dovritve za svoje sklepe ne najde v niemer drugem kakor v

Prevedeno po ponatisu v J o h n Most, K o m m u n i s t isc h e r A n a r e h is-

m u s , L i b e r t a d Verlaji, Berlin 1 9 8 1 . s t r . 11 - 2 5 . P r v i o b j a v l j e n o v s l o v e n i n i v
J o h a n n M o s t . A n a r h i s t i n i k o m u n i z e m , K R T . L j u b l j a n a 1 9 8 2 , str. 7 0 - 8 0 . preve-
del Darko Strajn.
 anarhiji, kajti vsak sicernji pojem bi bil le poloviarstvo, krparija in
drobtinarstvo.
Anarhija se imenuje stanje brez gospostva, s imer je v anarhizmu
dana tenja, ki meri na uvedbo socialnega stanja, v katerem ni prostora
za nikakrno gospodovanje enega loveka nad drugim, tako da o dravi,
vladi, zakonskih ah drugih sredstvih prisile ni ve govora in vlada dejan-
ska svoboda za vse.
no z e zdaj ugledljivim idealom vseh humanitarnih hrepenenj z logino
in konsekventno premiljenim ciljem kulturnega razvoja.
Najprej se vpraajo: je takno razmerje zaeleno? Toda, kdo, ki dana-
njih razmer nima za izvrstne (kar bi mogli sreati ve ali manj pri pri-
padnikih vladajoih razredov), bi mogel zatrditi, da ne stremi po svo-
bodi? Kdo, ki se noe deklarirati za hlapevsko duo, bi mogel katero-
koli vrsto gospostva oznaiti kot zaeleno? No prav! Vsi politini
boji, ki so se odigrali v zgodovini, so bili razredni boji. Eni so hoteli
obdrati gospostvo (arhijo) nad soljudmi, ki so jih bili podjarmili in
izkoriali, drugi so se trudili zruiti vsakokraten sistem takne tiranije.
In e so se ti zadnji imenovali anarhisti ali ne, so to vendar bili; kajti
nasprotniki gospostva ne morejo, e delujejo brez skritih namenov,
hoteti ni drugega kot stanje brez gospostva (anarhijo).

e okoliina, da je sodobna borba ljudstev za osvoboditev mnogo

mogoneja in jasneja, kot so bili vsi nekdanji boji te vrste, da so dan-
dananji dani povsem drugi predpogoji za dosego zadevnega cilja kot v
nekdanjih asih, in da smo trenutno s tem mnogo blie anarhiji, kot pa
so neko e zmogli slutiti, dokazuje jasno kot beli dan. d a j e v tem oziru
napredoval razvoj tistih lovekih strujanj, katerih posel je oitno
odplakniti vse nesvobodno. gospodujoe (arhistino) s povrine zem-
lje ter utreti pot neomejeni svobodi, stanju brez gospostva (anarhiji).
Kaj je potemtakem anarhija? Neka samovoljno izmiljena ideja, neke
vrste Utopija? Nikakor ne! Pri anarhiji imamo namre opraviti enostav-

Ko pa je neko loveko razmerje zaeleno in mu hkrati lahko logi-

no sledimo iz dejanja in nehanja ljudi v preteklosti in sodobnosti, se
pravzaprav postavi vpraanje po monosti taknega stanja, kakrnega so
nekateri ostroumni misleci dovolj pogosto zastavljali, le da e ibko po
tei.
Iz dosedaj povedanega e izhaja, da anarhisti niso niti ..reakcionar-
ni". kakor trdijo zlonamernei, niti ne korakajo kot zadnja straa bor-
cev za svobodo, temve da ravno tvorijo njihovo avantgardo. Toliko
neumneje zveni veno ponavljana trditev, da sta socializem in anarhi-
zem nezdruljivi nasprotji.
S socializmom v irem smislu besede razumemo vse tiste nauke in
tenje, ki se ukvarjajo s loveko drubo; v ojem smislu besede pomeni
socializem sistem podrubljenja loveka.
 O loveki drubi sedaj premiljuje kar veliko ljudi in tudi z ,,izbolj-
evanjem" drube se na splono ukvarjajo. Obstajajo kraljevski, aristo-
kratski, kranski, sploh vsi ,,socialisti", kar si jih lahko zamislimo.
..Stari Lehmann" je ob vsaki prilonosti poznavalsko vekal o socialnih
,,reformnih tenjah", kakrne sije on zamiljal. Ni manj se ni Bismarck
vasih poimenoval za ..socialista", in prav tako je far Stocker predpiso-
val razline recepte za reitev socialnih vpraanj. To je polagoma postala
zelo meana druba. Zato je tudi veina socialistov resneje vrste dolgo
obutila potrebo, da bi si oskrbela oznaitev, ki ne bi ve dopuala
nesporazumov glede na osnovo prihodnje drube, h kateri stremijo. Kot
je znano, se imenujejo komunisti. S tem poudarjajo, d a j e cilj njihove
tenje imovinska skupnost; skupna posest zemlje z vsem, kar je na
njej.
Pri tej njihovi zahtevi jih ne vodijo pobone elje ali samovoljno
izmiljeni spekulativni narti, temve spoznanje sodobnih gospodarskih
razmer, katerih konsekvence formalno terjajo preosnovo drube r smi-
slu komunizma.
Trenutno vladajoi razred, buroazija, samovoljno organizira vse
izdelovanje dobrin in promet. Posamezni kapitalisti izpodrivajo samo-
stojne rokodelce, njih same pa potem vsesajo akcionarske drube. Nada-
lje sledi nastajanje monopolov, trustov. poolov itn., in e govorimo celo
o gospodarski generalizaciji, ne samo posameznih proizvodnih panog,
temve celotnih grup gospodarskih podjetij. Tisti korak tega razvoja
rei, ki da ima na sebi in za sebe smoter izdelovati vse uporabne pred-
mete, ki sijih lahko zamislimo v kipeem obilju ob vedno neznatnejem
napenjanju lovekih delovnih moi, zajema-obuboanje ljudskih mno-
ic. Takno stanje, ki pomeni, e bi e dolgo trajalo, fizini in moralni
propad lovekega rodu sredi sveta, polnega bogastev, torej isti nesmi-
sel, terja, kakor smo rekli, samo na sebi totalno preosnovo drube,
postavitev novega socialnega sistema. In v resnici se ni mogoe vrniti k
malomeanstvu, ker so prednosti velike produkcije in delovanja orga-
niziranega dela nasploh vsakomur preve na oeh, da ni mogoe niti za
trenutek, da jih ne bi pripoznavali ali podcenjevali. Tako oitno ne pre-
ostane ni drugega, kot vse tisto, kar je nujno za izdelovanje dobrin in
zadovoljevanje lovekih potreb, narediti za skupno dobro, ni drugega
kot - z drugimi besedami - proklamirati komunizem.
e so si vsi tisti, ki so nezadovoljni z obstojeim in ki teijo za
nekim stanjem, v katerem bi mogli biti vsi enaki in svobodni ter s tem
sreni, v teh tokah na jasnem in edini kako se more zgoditi ravno
anarhistom, tistim, ki so doslej v vseh bojih za svobodo stali v prvih
vrstah, da v teh odnosih zavzamejo nasprotno stalie'? Le zloba ali
nespamet jim lahko skuata podtakniti kaj taknega.
Anarhisti so socialisti, kajti stremijo za izboljanjem drube; so ko-
munisti, kajti prepriani so, da je takno preosnovo mogoe dosei
samo z etabliranjem imovinske skupnosti. emu pa se ne zadovoljujejo
s tem. da bi se imenovali socialiste ali komuniste? Ker noejo biti zame-
njevanj s taknimi, ki zganjajo zlorabo teh besed, in ker zato menijo, da
bi tudi sistem komunizma bil nepopoln, e ne bi bil izveden iz duha
anarhije. e toliko manj morejo pristati na to. da bi tudi njihove ideale
omenjali v zvezi z onimi, kajti udno je, da so tevilni komunisti (dejan-
ski ali domnevni), ki se ne drznejo predstavljati si prihodnje drube dru-
gae kot ..ljudsko dravo", ..dravo prihodnosti" itn. ter prerokovati za
komunistino drubo - prav kot da bi hoteli s tem svarilno zaduiti
elje vsakega dejanskega prijatelja svobode - nekakno vladarjenje brez
primere, najisteje mandarinstvo, na stotisoe zakonov in odredb,
skratka skrbnitvo nad vsem svetom na eni strani in o b o ninost na
drugi strani.

O tem konsekventni socialisti in komunisti noejo ni vedeti. Opo-

zarjajo na to. da drava ni bila ni drugega in ni drugega ni kot ustra-
hovalna in podjarmljujoa institucija, ki slui vsakokratnemu vladajo-
emu razredu za obrambo njegovih privilegijev in ohranjanje ljudskih
mnoic v hlapevstvo, o emer se lahko prepria vsakdo, ki le kaken
trenutek razmisli o posameznih smotrih drave.
Kaken smisel neki naj bi ta instrument tiraniziranja imel v svobodni
drubi'.' Katere privilegije naj bi v njej e branili, emu naj bi bile kate-
rekoli plasti ljudstva e podjarmljene? Etabliranje komunizma je vendar
mogoe misliti samo takrat, ko bo dananje suenjstvo odpravljeno.
Naj bo tam uvedeno nekakno novo hlapevstvo? e ne. potem tudi
gospostvo nima nikakrnega smisla, gospostvo, ki nikomur ne gospodu-
je, t.j. nikogar ne zasunjuje. je no brez rezila, kateremu manjka roaj.
e je v komunizmu odsotno sleherno gospostvo, e eksistirata polna
svoboda in enakost, potem ravno vlada anarhija (stanje brez gospostva).
Z dravo in vlado pa odpadejo tudi zakoni. V komunistini drubi
bodo zakoni, e jih bodo morda sprejeli, vsebovali samo oba naela
humanosti in reda, ki jim bo vsak rad sledil. V tem primeru uporablja-
mo napano oznabo za principe umnega in plemenitega delovanja, ki
jih sploh ni mogoe spraviti v paragrafe. Kakor hitro z zakoni razume-
mo nekaj prisilnega, si lahko predstavljamo iste aparate prisile, in pred
naimi omi zaplavajo policaji, sodniki, jearji in rablji skratka stari
birii v novi uniformi. Le kdo bi si elel stremeti za im taknim?
Ko anarhisti vidijo dravo kot takno, in ne samo to ali ono dravo,
isto zunaj podroja monosti in nujnosti za komunistino drubo, jim
pri tem ne zgolj lebdi pred omi. da morajo z vzroki pregrehe in zloi-
na, kakrna sta dana v dananji.drubi, odpasti tudi uinki, zaradi kate-
rih je bil dravni stroj predvsem vzdrevan v pogonu, temve so tudi
prepriani, da bo vsem ljudem v obdobju komunizma dano dovolj asa
in prilonosti, da se bodo temeljito izobrazili in oplemenitili, tako da
bo vsakogar v njegovem dejanju in nehanju vodil zdrav razum, ne pa
toga rka zakona in zapovedi oblasti.
Kar pa zadeva gospodarske dejavnosti komunistov v svobodni drubi,
za to ne potrebujejo vlade, niti taka vlada ne bi mogla poskrbeti za
tisto, kar je v tem pogledu potrebno. Uveljavljene splone potrebe, upo-
rabnost, nujnost, izkunje ipd. bodo moneja gonila - vedno prava pri
taknem delovanju, ki jih kae iskati in jih je mogoe najti - kakor
kakrnikoli prisilni zakoni. Tisti, ki so sredi gospodarskega ivljenja,
bodo bolje razumeli, kako je potrebno delati, kot kaka nad celotnim
socialnim pogonom lebdea birokracija.
e si sploh predstavljamo, da bo v obdobju komunizma ljudi mogo-
e siliti samo z neke vrste sistemom prisile, da bodo poeli dobro in se
ogibali slabega, in da mora biti ljudska mnoica za vse vene ase ujka-
na in varovana po izbrani trumi premetencev, ker da ni ne bi lo samo
po sebi, potem seveda - da, potem je bolje zdvomiti nad lovetvom in
si ves in vsak komunizem izbiti iz glave.
Toda stvar ni takna. Na sploh pride do taknih domnev, e dana-
nje ljudi identificira s tistimi v prihodnosti, kar je vendar povsem eno-
stransko ravnanje. Niti enkrat nam ni potrebno govoriti o poznejih
generacijah. Celo tisti ljudje, ki so zrastli na tleh dananje drube, bodo
po dovreni preosnovi socialnih razmer kot spremenjeni. Izredna doga-
janja so e vedno imela na v njih aktivno ali pasivno udeleene ljudi
modificiraj oi vpliv. e ljudem odvzamemo jarem hlapevstva in jih
premestimo v sfero svobode, ne bodo potrebovali veliko asa za to, da
se nauijo bratskega vedenja. lovek je vendar na sebi in za sebe pov-
sem dobroduno bitje, le kot lastninarski egoist, kot lan drube, kjer
vsak odgovarja zase in nobeden za vse, je lahko postal to, kar je danes.
Z institucijo privatne lastnine stojijo in padejo vse tiste slabe lastnosti
ljudi, ki jih danes kazijo. Zavist, nevoljivost, lakomnost, vladoeljnost
itn. v komunistinih razmerah nimajo nobenega smisla, ampak so brat-
stvo. obutek solidarnosti in tekmovanje samoumevnosti v interesu
skupne blaginje. Zato bo in je lahko ivljenje v komunistini drubi
samo popolnoma neprisiljeno in vendar harmonino. Takno stanje pa
ne sodi v okvir drave, temve samo v okvir anarhije.
Vse dravoljubje (Staatlerei), ki ga e vedno goje v prenekaterem kro-
gu komunistinih partij, je nasploh pripisati miselni lenobi, starokopit-
nosti in predsodkom. Deloma prihajajo iz vrst meanske demokracije
in e mnogi nosijo s seboj jajne lupine svojega rodu ter se oprijemajo
starinskih form. Toda stvar asa je, da le-te osmukajo. Mnogi so se tudi
e v tem oziru tako dale emancipirali, da le e malo ugovarjajo bistvu
anarhizma, samo besede e noejo poreti. Najisteja groza pred stra-
hovi!
Konno pa glede na taktiko anarhistov nasproti taktiki drugih komu-
nistov zares ni pravega razloga za prepir. Kdor vedno negira sedanjo
 drubo in stremi k socialnim razmeram, ki se opirajo na imovinsko
skupnost, je v dnu svojega srca revolucionar. Razlika med anarhisti in
nekoliko zaostajajoimi soborci prav tako obstaja v tem pogledu v tem.
da slednji zganjajo tako imenovano oportunistino politiko, medtem
ko anarhisti takno hinavino zavraajo. Le-ti ne skrivajo za hrbtom
karkoli e, kar zadeva njihove tenje, ne skrivajo sredstev, za katera
menijo, da jih je nujno uporabiti za dosego njihovih ciljev. Niso nikakr-
ni krvoloki, ki iz uitka do morije dajejo besedo ognju revolucije, tem-
ve izvajajo revolucionarno propagando, ker vedo. da e nikoli ni bilo
mogoe priviligiranega razreda vrei po mirni poti. in ker so trdno pre-
priani, da je buroazijo enako mogoe pomesti samo s posredovanjem
nasilja. Njeni postopki zoper vse in vsako tenjo proletariata to dovolj
dokazujejo.
In nikakor je ni mogoe preslepiti. Kaj naj e koristijo skrivalnice?
Nasprotnika s tem ne umilosti, toda delavce demoralizira s tem, ko
jim zbuja napana upanja z ozirom na uinek miroljubnih in zakonitih
agitacij, katerim mora slediti razoaranje za razoaranjem.
Anarhisti zato tejejo za absolutno nujno, da stalno in vztrajno opo-
zarjajo proletariat na to, da mora vzdrati velikanski boj, e naj misli na
realizacijo svojih stremljenj. Spodbujajo k predpripravi na socialno revo-
lucijo in skuajo z vsemi sredstvi - z besedo, pisanjem ali dejanjem ,
kakor se e tu ali tam ravno zdijo najsmotrneja, pospeevati revolucio-
narni razvoj. Kdo, ki resno misli s stvarjo ljudstva, lahko to graja?
Kar je vedno danes e mogoe rei, je vendar e zdaj zelo trdno res:
srea lovetva, kakrno mora prinesti in jo bo prinesla prihodnost, je
v komunizmu. Ta sistem na logien nain izkljuuje vsako gospostvo
in hlapevstvo in s tem pomeni anarhij o. Pot k temu cilju vodi preko
socialne revolucije.

* * *

Da nas kapitalisti, policaji, tisk in farki pridigarji, svetohlinci ter fili-

stri iz vsega srca, z vso duo in z vso vnemo in vsemi svojimi momi
sovraijo - to se nam lahko zdi kar le najrazumljiveje; in ker se s to
socialno, politino in nebeko" duhovino brez prestanka dajemo
vsako leto, nam tu v tem odnosu ni treba vihteti nobenega posebnega
bia. Nenaravno pa se nam zdi, da tudi znotraj delavskega gibanja na
vsakem koraku sreujemo sovranosti, ki pogosto izhajajo iz neverjetne
zlobe, med drugim iz zabitega fanatizma in praviloma iz ve kot pomi-
lovanja vrednega, naravnost zakrknjenega brezumja. In ker je boj, ki ga
s te strani vodijo zoper anarhiste, nenaraven, mora samoumevno priti
na dan marsikatero protislovje, kar je sicer okoliina, ki bi mogla koga,
zajetega v pristranskost med poslualci vse te antianarhistine sofistike.
napeljati, nasprotno, k dvomu in ga s tem bolj ali manj navdihniti s
simpatijo za anarhiste.
Tako pogosto kot smo se z besedo in pisanjem zavzemali za anarhi-
zem moderne, t.j. komunistine vrste, nam je bilo zaklicano, da ne gre
za anarhizem temve za socializem. e pokaemo, kakor smo storili ob
vsaki prilonosti, da je ta teinve" najisteji oslovski most za sofiste,
ker anarhizem vendar ni ni ve kot jedro socialnega stanja brez gospo-
stva. kakrno vendar mora vsakemu dejanskemu socialistu, ki tei k svo-
bodi in enakosti, lebdeti pred omi, ta na argument enostavno potla-
ijo in postavijo trditev, da sta anarhizem in socializem pa dve nesprav-
ljivi nasprotji; zato da se tudi mora vsak socialist kar najostreje bojevati
proti anarhizmu. Ali je v tem e kakna iskra logike?
Po drugi strani nam danes prigovarjajo, da so naa stremljenja totalno
reakcionarne narave, ker se enemo za fantomom malomeanskega
individualizma, medtem ko nam jutri navrejo oitek, da gremo v svojih
stremljenjih predale", da se ne kae ogibati predhodnim stopnjam v
drubenem razvoju itn. Kako naj zdaj dokonamo umetnijo, ko na eni
strani plujemo s polnimi jadri k predpotopnemu malomeanstvu (seve-
da teoretino, kajti kaj takega je praktino izkljueno) in se na drugi
strani istoasno enemo za tako daljnosenimi ideali prihodnosti, ki jih
ima manj razviti socialist, etudi za zaelene, vendar predvsem za neure-
sniljive - resnino radi bi eleli videti, da nam to dvojnost narave kate-
rikoli znanstveniki" grof Oerindur razjasni.

* * *

Dejansko je stvar zdaj takna: da ne zganjamo nobenega malome-

anstva, to nai po poli bratski oporoniki vedo povsem natanno.
Skuajo zgolj nalagati svoje pristae o nasprotnem, in to vsekakor ni
nikakrno upravieno sredstvo boja. e jim pokaemo to njihovo -
milo reeno - jezuitstvo, se nam porogljivo zareijo in zaugajo s
prstom - Benjamin Tucker. To ponejo, eprav vedo, da ta mo stoji
povsem in isto zunaj modernega razrednega gibanja proletariata, da
le-ta ni ni ve kakor zapoznela izdaja idelanega manchersterca . . .*

* M a n c h e s t e r e c - z a g o v o r n i k s v o b o d n e t r g o v i n e . Po , , m a n c h e s t e r s k i o-
l i " e k o n o m i j e , e k o n o m s k e m n a u k u , k i so ga v prvi p o l o v i c i 19. s t o l e t j a zago-
varjale i d e o l o g i j e a n g l e k e i n d u s t r i j s k e b u r o a z i j e . Z a v z e m a l e so se za s v o b o d o
trszovine, za n e v m e a v a n j e d r a v e v e k o n o m s k o i v l j e n j e in za n e o m e j e n o izko-
r i a n j e d e l a v c e v . I n d u s t r i j s k i c e n t e r M a n c h e s t e r j e bil o b e n e m s r e d i e te ide-
ologije.
 Vasih nam tudi oitajo Kropotkina kot pristnega" anarhista (v na-
sprotju z nami, ki da smo za spremembo spet enkrat ,,nepristni"), razu-
mljivo s predpostavko, da tudi ta mo, enako kot Tucker, ni hotel ni
sliati o komunizmu, domnevnem nasprotju anarhizma. V tem odnosu
se nam zdi, da vsekakor bolj prevladuje nevednost kot hudobija; samo s
tem se situacija za nae oporenike ne zasuka na bolje. Tisti, k i j e tako
ignorantski, da ne ve, kakne vrste so tenje moa, kakren je Kropot-
kin, in ki ima istoasno veliko besede v boju med anarhisti in sicernjimi
socialisti, ta se izdaja za nesramno neumnega in mora biti pouen,
kakor se tudi naj zgodi.
Kropotkin namre ni samo kar tako komunist, temve naravnost
najbolj zanesenjaki komunist, kar jih je kdaj eksistiralo. Njemu je treba
pripisati, da so anarhisti v razlinih deelah posebno v Franciji, Italiji.
paniji in Belgiji - ostentativno poudarili svoje komunistino stalie
ob vsaki prilonosti. Njemu je komunizem poglavitna stvar, in d a j e nas
v anarhizmu ugledal samo kot nujni moment dopolnitve komunistine-
ga pojmovanja drube, izhaja e iz dejstva, da je e pred leti na anar-
histinem kongresu jurske federacije*, k i j e zasedal v St. Imieru, sproil
predloga, da bi bilo mogoe obstojeim predsodkom toliko rtvovati,
da bi se odslej ne imenovali ve anarhisti, temve ,,svobodnjaki komu-
nisti". Predlog je propadel, je pa vendar nedvoumen, da je ostal za
dokaz, da je Kropotkin predvsem komunist. Da, s tega pravkar omenje-
nega kongresa izhaja tudi pobuda, da se naprej vsi anarhisti, ki menijo,
da so po pravici na viini svojega asa in da stoje znotraj kroga revolu-
cionarnega proletariata, imenujejo komunistini anarhisti. Kropotkina
je torej treba videti - dale od tega, da bi bil opozicija komunistinim
anarhistom (ki da vendar ..niso anarhisti, temve socialisti") - prav kot
njihovega oeta.
Tako je stalie, ki ga nai nasprotniki znotraj delavskega gibanja
zavzemajo proti nam. dobesedno brez tal. deloma temeljee na isto
direktni lai, deloma na ignoranci. vsekakor pa brez trajnosti.
Nai sovrani bratje naj bi kdaj resno pretehtali vse rei; in ko - kar
vendar ne more izostati - po mirnem in poglobljenem tudiju odkrijejo
stanje stvari..da smo v vseh teh odnosih imeli prav, potem naj ne gojijo
nobenega napanega obutka sramu in vztrajajo pri starem proti bolj-
emu znanju. e ve, morali bi biti pripravljeni, da zdrueni z nami svei

* J u r s k a f e d e r a c i j a (Federation Jurassienne) - nastala n o v e m b r a

1 8 7 1 - p o n a s v e t u g e n e r a l n e g a sveta I. i n t e r n a e i o n a l e - z z d r u i t v i j o r o m a n -
s k e f e d e r a c i j e in j u r s k e sekcije 1. i n t e r n a e i o n a l e .
Postala je s r e d i e b a k u n i n o v c e v v M e d n a r o d n e m d e l a v s k e m z d r u e n j u -
d o k l e r niso bili na H a a k e m k o n g r e s u iz te o r g a n i z a c i j e i z k l j u e n i .
in veseli stopijo v vojno proti cerkvi, dravi in borzi, tisti sveti trojici, ki
jo je treba vrei s prestola, e naj bo utrta pot za svobodo, enakost in
bratstvo.

* * *

Najveji kamen spotike anarhistine doktrine je pri neanarhistinih

socialistih ,,svobodna pogodba". Ker anarhisti zagovarjajo nazor, da
bodo ljudje v svobodni drubi svoje medsebojne odnose urejali na osno-
vi nevsiljenega zdruevanja, njihovi oporeniki verjamejo, da imajo ob
tem razlog za smeh. Le-ti pa se s tem samo postavljajo na stalie social-
nega nasilnitva in so s tem tako oddaljeni od kakrnegakoli svobodnega
sistema kot kdorkoli, ki si ga moremo zamisliti. Lahko kvejemu trdijo,
da njihov prisilni in vzgojni sistem vse bremeni v enaki meri in ga tako
nobeden ne bi smel posebno izrazito obutiti; samo to je nesmiselna
frazeologija. kajti oba in na vzajemnosti temeljea prisila samo sebe
odpravi in je tako nina. e naim nesporazumov polnim prijateljem
dejansko nekaj tovrstnega lebdi pred omi, potem teijo, natanno tako
kot mi, k stanju brez prisile in morajo z nami konno najti toko miru
v ,.svobodni pogodbi" kot drubenem regulatorju. e ne, jih zadene
tea oitka, da se kvejemu obstojeemu sistemu politinega gospostva
in skrbnitva, enemu prek drugega, trudijo dati milejo formo.
Sicer pa nam ni prav ni potrebno najprej premestiti se v podroje
nekega e neznanega novega sveta niti na Mars niti v kakno drugano
Utopijo da bi si ponazorili, kako uinkujejo svobodne pogodbe.
T u j e npr. svetovno potno zdruenje. Posamezne potne organizacije
same pristopajo povsem po svobodnem preudarku in lahko ponovno
izstopijo. Ti kontrahenti se vzajemno dogovarjajo, katere usluge hoejo
opravljati drug drugemu, da bi dosegli kar najbolj praktien in cenen
potni promet. Ni pa nobene internacionalne pravne instance, pri kateri
bi bilo mogoe krilca pogodbe iztoiti ali eksekutorsko prisiliti k izpol-
njevanju dolnosti. Navzlic temu se vsi drijo svobodne pogodbe"
enostavno zato, ker bi vsaka kritev pogodbe bila povezana s samooko-
dovanjem in ker s tem interes vsakega od tistih, ki so sklenili pogodbo,
zahteva, da je ne kri. e pride vendar do nepravilnosti ali drugih nepre-
dvidenih nevenosti, se sestanejo konference in se svobodno dogovo-
rijo o potrebnih izboljavah.
Ta institucija, ki sama e daje vzorec primernosti za bodoa svobo-
dna grupiranja ljudi za najraznovrstneje ivljenjske smotre, medtem v
tem odnosu ni izolirana. Trustovske in poolovske tvorbe npr. to izpelje-
jo med ljudmi, ki so na splono obdarjeni z vraje malo smisla za skup-
nost; ta grupiranja so skorajda v vsaki deeli kar zakonite narave in s
tem posameznih kontrahentov ni mogoe pravno preganjati v primeru,
 da ne izpolnijo sprejetih zadolitev. Vse kar se dogaja v smislu sklenjene
pogodbe, poteka samo s spodbudo s tem povezane koristnosti.
Nasploh je vendar na stotine rei. ki so dandananji e na podlagi
svobodne pogodbe izpeljane in izvedene, za njimi pa ne stojijo nikakrni
zakoni in nikakrne vlade, ki bi mogle vsiliti njihovo spotovanje. Pev-
ska, telovadna, strelska, izobraevalna in politina zdruenja, strankar-
ske organizacije, drutva za podpiranje umetnosti in znanosti itn. obsta-
jajo povsod, in pogosto zadevna lokalna zdruenja iste vrste sklepajo
med seboj svobodne pogodbe, zaradi katerih na stotine, da, na tisoe
taknih korporacij nacionalno ter celo internacionalno deluje skupaj v
prid doseganju skupnih smotrov. Nihe pa si ne zastavlja nikakrne dru-
ge kot isto moralno prisilo glede spotovanja zadevnih pogodb. Zdelo
bi se absurdno, e bi kdo hotel trditi, da ta celotna mainerija ne bi
zmogla delovati brez vmeavanja vije sile, dravne ali sicernje zakonske
avtoritete. Nasprotno, vedno in povsod seje pokazalo, d a j e vsako vme-
avanje v te rei, ki si ga je tu in tam dravna prisila s pomojo svoje
zakonodaje in eksekutive prilastila, uinkovalo samo motee in ovira-
j o e ; in povsod, kjer poteka kaj tovrstnega, od tega prizadete organiza-
cije povsem energino agitirajo za odstranitev dravnega skrbnitva.
e pa se nekaj taknega kae e v sedanji drubi, v svetu, polnem
egoistov, koliko laje se mora uravnavati organiziranje za vse loveke
smotre, ki si jih lahko mislimo na osnovi svobodnega dogovarjanja, v
drubi, za kakrno si prizadevamo mi, v drubi, ki bazira na imovinski
skupnosti in s katero odpadejo vse tiste usmiljenja vredne lastnosti, ki
so najoje povezane z institucijo privatne lastnine. V drubi svobodnih
in enakih ne more obstajati ni drugega kot svobodna pogodba; kajti
prisilno sodelovanje se pregrei proti temeljnim pojmom svobode in
enakosti.
Kratkovidni ljudje vasih ugovarjajo, da vendar tudi dandananji vla-
da v gospodarskem odnosu doloena svoboda, pri emer se nobena
dravna prisila ne mea v poslovno ravnanje producentov, vendar pa lah-
ko opazimo, h kaknim brezupnim razmeram je vodilo to stanje brez
pravil. Poprimimo ta argument naih oporenikov in jih poduimo o
boljem. e je namre svobodno ravnanje na ekonomskem podroju
znotraj dananje drube pripeljalo do tega, da smo sedaj pred socialnim
vpraanjem, ki kategorino sili k razreitvi, potem to z gospodarskim
laisser faire* na sebi in za sebe nima kaj poeti, temve edino in samo z
institucijo privatne lastnine, za katero stoji drava kot patron. Privatna
lastnina je prinesla s seboj to, da so revni postali sunji bogatih, da so
mogli biti prvi po teh zadnjih podvreni vedno hujemu izkorianju, in

* [. a i s s e z faire (naj dela vsak. kar h o e ) - geslo e k o n o m s k e g a liberalizma.

.i94
da so zato ljudske mnoice vse manj v poloaju, da bi trosile, kar so
izdelale. e bi dravna prisila ne poskusila vsega za ohranitev obstoja
tega razmerja bi jo ljudstvo zagotovo v kratkem opustilo. Tu imamo
ravno navidezno opraviti z ekonomsko svobodo, dejansko pa je vmea-
vanje drave na dlani. Da, drava ni ni drugega kot organizirana oblast
lastnikov, ki teijo k temu, da nemanie obdrijo v odvisnosti od boga-
tih. Iz tega razloga so tudi ljudske mnoice brez lastnine prisiljene zdru-
iti dravni stroj, e hoejo odpraviti institucijo privatne lastnine in na
njeno mesto postaviti imovinsko skupnost.
Sodobnost pozna le ljudi z razlinimi interesi, nasprotno pa prihod-
nost, h kateri prispevamo mi, pozna le ljudi z enakimi interesi. Kjer vla-
da kaj taknega, solidarnost preneha biti socialna krepost, razume se
naravnost sama po sebi. Kdor e polaga temelj temu, da bi loveke
smotre vsilil s sistemom podrejenosti in nadrejenosti, torej nesvobodo
na eni strani ter prednosti in predpravice na drugi strani, mora provoci-
rati namesto vseh teh rei opustitev svobodnega dogovarjanja, ki nujno-
sti, koristnosti in skupni volji v taknem drubenem stanju pomeni tudi
voljo vsakega posameznika? Le tisti, ki gleda v prihodnost in se pri tem
ne more povsem emancipirati od obstojeega, in glede na to bodoemu
loveku podtika vse tiste slabe lastnosti, ki morajo kot take nujno izha-
jati iz sedaj obstojeih razmer, lahko prispe do domneve, da tudi komu-
nistina druba ne more pogreati zakonodajalstva, vladarjenja, torej
dravoljubja in prisiljevanja.
e docela obdrimo pred omi, da v komunistini drubi vsakemu
pripade zelo malo delovnega bremena, ker se noben za delo sposoben
ne bo izpostavljal graji javnega mnenja edino zamisljivi moralni prisili,
ki utegne igrati vlogo proti moni hudobi zaradi trdovratnega zavra-
anja izpolnitve obe delovne dolnosti, da je torej vsakemu na razpo-
lago neobiajno veliko asa in prilonosti za razirjanje njegovega zna-
nja in za plemenitenje njegovega znaaja, zapopadento, da bodo komu-
nisti prihodnosti dovolj pametni, da bodo vobe in od primera do pri-
mera odkrili, kaj kae poeti in kaj opustiti, ne da bi jih katerikoli
dravni posvetni modrec vlekel skozi ivljenje na povodcu zakona od
zibeli do groba.

* * *

Kdor si nasploh e ni na jasnem o vsem bistvu vsega dosedanjega

zakonodajalstva, ta naj si vendar enkrat ogleda absolutno nesporno dej-
stvo. da je vsaka generacija zakonodajalcev njim predhodno generacijo
imela najmanj za prismojeno, e ne za zlobno. Zgodovino zakonodajal-
stva je po pravici mogoe oznaiti kot zgodovino najgrozoviteje blaz-
nosti. Ali nimamo zakonov proti arovnitvu in krivoverstvu, zakonov
proti vsem reem, ki si jih lahko izmislimo, ki so v svojem asu bile
kaznovane z rafinirano krutostjo in kijih danes tejejo za nekaznive, za
blaznost? Mar ni bila prismojenost z ljudmi opravljati preizkuse z
ognjem, vodo itn., ali jih prepuati muenju, da bi odkrili njihovo
krivdo ali nedolnost? Kasneji rod bo zakone naih dni z njihovimi
vislicami, rabljevimi sekirami, jeami in verigami imel za ni manj
nespametne, kakor tejemo mi te nasproti zakonom minulih stoletij za
dokonne. Kdor se objektivno, t.j. brez predsodka in praznoverja, loti
bistva vsake legislature, ta pride z zgodovinarjem kulture Bucklejem do
preprianja, da so najbolji zakoni bili in so tisti, ki so zmogli odstra-
niti prejnje zakone.
In zdaj naj bi si e dolgo razbijali glave o neki prihodnji zakonodaji?
Da nam prisojajo kaj taknega, sodi k precejnji naivnosti.
Kar zdaj e ostaja kot predmet disputa med nami in naimi oporeni-
ki, je vpraanje, ali naj bodo razline organizacije (ustanovljene na osno-
vi svobodne pogodbe) v bodoi drubi centralistine ali federalistine
narave. Glede tega menimo, da se mora in se bo uveljavila slednja - ne
zato, ker se ukvarjamo z ..neizvaljenim jajcem", temve zato, ker nas je
izkunja pouila, da mora centralizem v vseh okoliinah prej ali slej
konati v strahotnem kopienju polnomoij v malo rokah, s tem v zlo-
rabi oblasti, torej v gospostvu na eni strani in na drugi strani. Poleg
tega ne uvidimo, zakaj in kako naj bi bila centralizacija ekonomskih
organizacij, ali kar celotne loveke drube na sebi potrebna ali primerna.
Ko mislimo in prav tako upamo, da socialno vpraanje v komunisti-
nem smislu konno ne bo reeno samo v tej ali oni deeli, temve po
vsem svetu, je tako vsaka misel na centralizem povsem na sebi najistej-
a monstruoznost. Mislimo si v Washingtonu zasedajoo centralno
komisijo splonih pekov, ki delovnim tovariem Pekinga ali Melbourna
predpisuje, v kakni obliki ali mnoini naj peejo emlje. e to podobo
uporabimo nadalje za najraznovrstneje dejavnosti, dobimo - temu ne
more ugovarjati noben lovek - najlepe kitajstvo, kar si jih je kaken
mandarin izmislil. In ker ljudje prihodnosti kar najverjetneje ne bodo
nikakrni bedaki, tudi ne bodo padli v taken nesmisel. Svoja razno-
vrstna razmerja bodo enostavno uravnavali tako, kakor bo zahtevala
zadovoljitev potreb in nujnosti. Praksa in izkunja povsem sami reguli-
rata vse.
Takno razmerje pa imenujemo sistem stanja brez gospostva ali anar-
hija. Zato vi sovrani bratje: stran z vsemi predsodki, z vso vero v
dogme! tudirajte anarhistine principe in jih pripomorite udejaniti.
Naj ivi socialna revolucija!

* * *
 Razpravljanja, ki smo jih opravili glede na komunistine anarhiste,
ne smejo meriti k temu, da bi se razirila razpoka, ki zija med njimi in
med bolj na desno nagibajoimi se delavskimi strankami, temve na-
sprotno, izvirajo iz namena premostiti to reo v tleh socialne revolucije,
da bi to dosegli, je potrebno obiajne konfuzije, ki so doslej kroile o
anarhizmu in komunizmu, imprej podvrei ustrezni kritiki in z jasnimi
ter objektivnimi definicijami zamenjati oba pojma.
Komunizem si navadno predstavljajo kot sistem, v katerem individui
popolnoma poniknejo v skupnosti in tako nimajo kar nobenega lastnega
bivanja - misel, ki je le preve primerna, da resnino preplai ne samo
izvirneje znaaje, temve da celo povsem navadne ovke, ki sploh
nimajo izgubiti kakrnekoli individualnosti, uene v kozji rog.
Obratno pa je bilo podtaknjeno anarhizmu, da bi ljudi izoliral, ozi-
roma razpustil" vso loveko drubo. Naa razpravljanja so medtem
poudarila, da sistem imovinske skupnosti nikakor ne degradira posamez-
nega loveka na goli subjektivni privesek snovnega sveta, ampak je toli-
ko bolj primeren za to, da popolnoma svobodno razvije vsako posame-
zno individualnost in ji da veljavo. Prav tako smo razloili, kako anar-
hija (stanje brez gospostva) sodelovanja veih, mnogih ali vseh - saj po
tem se je mogla izkazati kot z a e l e n a - za dosego skupnih smotrov nika-
kor ne izkljuuje.
Sporne toke, ki eksistirajo med socialnodemokratskimi in anarhisti-
nimi komunisti, smo zvedli na njihovo resnino vrednost, pri emer
smo pokazali, da se diference veidel opirajo na pekulacije o prihod-
nosti, ki sodijo v podroje filozofije . . . In da bi pridali, kako malo
povoda da daje celo ta sfera vejim sporom med misleimi socialisti
(tako socialnimi demokrati kot anarhisti), smo razlenili napane pred-
postavke, s katerimi je edino in samo bilo mono, da so izbruhnili tak-
ni razdori, kakrni e mnogo let kazijo ravno tisti del delavskega giba-
nja, ki zajema najnapredneje, naj inteligentneje in najbolj energine
proletarce.
Tistim, ki se pod vplivom meansko-liberalnih tradicij e vedno
oklepajo ideje drave celo v pogledu komunistine drube smo
dokazali, da komunizem za izpeljavo in ohranitev svojih svobodnjakih
in egalitaristinih temeljnih principov ne samo ne potrebuje nikakrne
dravne prisile, temve tudi, da kaj takega lahko uinkuje na komuni-
zem samo motee in ovirajoe. Da, razloili smo, da ,.drava" ( l j u d -
ska drava", ,.drava prihodnosti" itn.), o kateri je v komunistinih
krogih socialnodemokratske vrste e pogosto beseda, ni pravzaprav
nikakrna drava, in s F. Engelsom prihajamo do zakljuka, da mora
biti drava poleg kolovrata in bojne sekire napotena v kabinet za anti-
kvitete. Po nai razlagi je kvejemu ostalo odprto samo vpraanje, ali
naj ljudje prihodnosti organizacijam, k i j i h morajo vzpostaviti za dosego
razlinih ivljenjskih smotrov, dajo centralistino ali federalistino
 obliko. V tem odnosu verjamemo, da smo dokazali, da je za idejo cen-
tralizacije treba kriviti le vrojeno nagnjenje do starinskega, medtem ko
predsodkov prosto opaanje ravno prikazuje, da centralizem, k i j e dose-
daj postajal odveen, nepripraven za smotre svobodne drube, torej
potrjuje federalistini sistem kot zaelen.
Po taknem ugotavljanju je osvetljeno, da konno principielno rezu-
mevanje med socialnodemokratskimi in anarhistinimi komunisti nika-
kor ni nemogoe. Nae stalie nasproti prvemu torej ne more biti
sovrano, da, tako tudi nikoli ni bilo. eprav utegne imeti tak videz, ker
smo doslej imeli opraviti s striktnim nasprotjem. Za to zadnje zelo
obsojanja vredno dojemanje rei se moramo zahvaliti okoliini, da so
spori, ki so se razvili med razlinimi osebami znotraj najnaprednejega
delavskega gibanja in katerim se v javnem ivljenju nikoli ni mogoe
povsem ogniti, vse preve zaobsegli stvar stranke in bili temu ustrezno
obravnavani med mnoico. To nesorazmerje se je e zaostrilo s tem. da
so se znotraj komunistinih strank, kakor v vsakem partijskem ivljenju
znali ugnezditi vsakrni demagogi, ki znajo postati pravcati unievalci
celotnega gibanja, proti katerim se zaradi tega elementi z najvejim
vpogledom hoe noe morajo najodloneje bojevati, katerih boja
mnoice vendar al ne razumejo vedno ustrezno in ga ne znajo ceniti.
Z deloma napanim povzemanjem stali slednjih je nastalo neizrekljivo
veliko brezupa in e danes je tu in tam ta mizerija v popolnem teku.
Toda. da se vrnemo k poglavitni stvari s pristno principialnimi spor-
nimi tokami razlinih zvrsti komunizma imajo te rei opraviti malo
ali ni.
Glede na taktiko, za katero razline komunistine stranke mislijo,
da jo morajo uporabljati, da bi dosegle cilje, se zdi. da se moneje zati-
ka. Na eni strani govorijo o miru in zakonu in na drugi strani o revolu-
ciji - o glasovalnih skrinjicah tu in o propagandi dejanja tam; in razgreti
spopad je med sovranimi brati zaradi teh metod stalno v polnem raz-
mahu.
V tem smislu smo pokazali, da je spor. ali revolucija ali ne. pravza-
prav otroji, kajti ne samo logika zgodovine, ampak e bolj obnaanje
vladajoih razredov proti vsem in vsakim stremljenjem delavcev popol-
noma izkljuuje mirno reitev socialnega vpraanja. Celotni zadevni spor
je torej oportunistine narave; in medtem ko se buroazija nikakor ne
pusti slepiti s kakrnimikoli predstavitvami in pohlevnimi naini govor-
jenja o naravi proletarskega razrednega gibanja, pa je celotna oportuni-
stina politika znotraj delavskega gibanja postala e sramotna. Prej ali
slej jo bo treba opustiti, in kar preostane, to je samoumevno revolucio-
narna taktika.
Kar posebej zadeva glasovalne skrinjice - te je mogoe e od zaetka
dojeti samo kot agitatorski eksperiment. Le-ta se ni obnesel. Mnoice je
vodil na stranske poti postranskosti in povrinskosti ter veliko dobrih
moi v vsakrne poskuse, katerih niso vedno zmogle zastopati. Marsikak
dober revolucionar se je s svojo udelebo v parlamentarizmu in v stiku s
parlamentarci totalno pokvaril. Mi anarhisti smo za to. da se ne peamo
z volitvami, temve da stalno in vztrajno delamo isto prineipialno pro-
pagando, in da pri tem hodimo naravnost naprej.
e na drugi strani gojimo preprianje, da je z revolucionarnim deja-
njem mogoe narediti ve propagande kakor s stotimi agitacijskimi
govori in tisoi brour ali asopisi, e zdale nismo mnenja, da ima
vsako poljubno nasilno dejanje, izvedeno nad katerimkoli reprezentan-
tom ali branilcem vladajoega razreda, taken uinek. Nikoli se ne
bomo utrudili pojasnjevati, da ima lahko samo pravilno dejanje na pra-
vem mestu taken efekt za minevajoi as; in nikakor nam ne ustreza
vsak neumen udarec, pa etudi ga z dobrim namenom izvedejo revolu-
cionarno navdahnjeni ljudje, kar tako odobravati.
Sicer pa propaganda dejanja za nas ni postala brez drugega izkljuni
priljubljeni konjiek, ki ga stalno jahamo, in ob katerem pozabljamo
vso sicernjo propagando. Delujemo z besedo in pisanjem, kjer in kakor
vedno le moremo. e si po eni strani ne delamo iluzij, da je najprej
potrebno prosvetliti ves proletariat, predno ga pozovemo k bojevanju
bitk socialne revolucije, na drugi strani niti najmanj ne spregledujemo, da
je vsaj glede na ustno in tiskano agitacijo potrebno storiti, kar je le mo-
goe. Podobno naim socialnodemokratskim strankarskim sorodnikom,
torej opravljamo prosvetljevanje, kolikor dobro moremo, eprav si pri
tem ne prikrivamo, d a j e potrebno udariti kar najmoneji ton in prime-
ati sol spodbude, izogniti pa se je razvodenitvi uspavanja, e naj bo
doseen zaeleni izid. e so si nai po poli bratje v tem smislu vasih
dovolili vsakrne ,.znanstvene" stranske skoke in se zadolili z uspava-
nji, jih bo pri tem doseen neuspeh spet usmeril k pravilnemu taktu,
kakrnega udarjajo v vseh socialistinih oziroma komunistinih gibanjih
od vsega zaetka.
V vseh teh okoliinah se nam zdi - ne sicer trenutno spajanje, pa
pa nekakna povezava socialnodemokratskih in anarhistinih komuni-
stov zamisljiva in mona. Nekaj taknega bi moralo v boju zoper skup-
nega sovranika roditi izjemne plodove. e je dobra volja za takno
dogovarjanje obojestransko prisotna, bo tudi dovolj hitro zaivelo.
Dokler bo seveda tako na eni kot na drugi strani zahtevan formalni
pristop k stranki s pripadajoimi podpisovanji programa, ni mogoe v
tem oziru niesar dosei. Nujnost za takno jahanje na dogmah ne eksi-
stira, e ve, odnehati morajo predvsem zato, ker bo v nakazani smeri
bolje.
..Unienje obstojeega razrednega gospostva z vsemi sredstvi, se pra-
vi z energinim, revolucionarnim in internacionalnim delovanjem."
..Ustanovitev na tovariki organizaciji produkcije temeljee svobodne
drube."
 Tako ali podobno naj zveni geslo, pod katerim se skupno bojujejo
socialni demokrati in anarhisti. Za vse drugo poskrbijo tisti, ki bodo kot
zmagoviti revolucionarji lahko zaeli z izgradnjo svobodne drube.
Emile Henry (1872 - 1894)
10. Anarhija in teror (1894)

Gospodje porotniki,

veste, za kaj sem obtoen: za eksplozijo v Rue des Bons Enfants, pri
kateri je pet ljudi izgubilo ivljenje in je bila povzroena e smrt estega;
za eksplozijo v kavarni Terminus, pri kateri je ena oseba izgubila ivlje-
nje, povzroena je bila smrt druge osebe, ve oseb pa je bilo ranjenih; in
konno, da sem estkrat streljal iz revolverja na tiste, ki so me po zad-
njem atentatu zasledovali.
V obravnavi ste videli, da prevzemam krivdo za ta dejanja.
Ne bom se torej branil. Niti najmanj se ne poskuam izmakniti povra-
ilnim ukrepom drube, ki sem j o napadel.
Sicer pa je zame pristojno eno samo sodie, jaz sam, sodba vsakega
drugega sodia zame ni pomembna.
Rad pa bi isto preprosto obrazloil svoje ravnanje in vam povedal,
kako sem do tega priel.
Nisem e tako dolgo anarhist. ele sredi leta 1891 sem se prikljuil
revolucionarnemu gibanju. Poprej sem ivel v krogih, k i j i h je povsem
preemala sedanja morala. Navajen sem bil spotovati naela domovina,
druina, avtoriteta in lastnina, celo ljubil sem jih.
Toda tisti, ki vzgajajo trenutno generacijo, vse prepogosto pozabljajo
eno, da ivljenje z vsemi svojimi boji in grenkobo, s svojimi krivicami in
neenakostmi samo, isto neopazno, prevzema nalogo, da nevednim
odpira oi, da jih naui videti realnost. Tako se je godilo meni in tako
se godi vsem. Govorili so mi. da je to ivljenje preprosto in na iroko
odprto za inteligentne in energine, izkunje pa so mi pokazale, da si
lahko samo nesramnei in kleeplaznei zagotovijo dober prostorek.
Govorili so mi, da temeljijo socialne institucije na pravinosti in enako-
sti, toda jaz sem povsod naletel samo na la in prevaro. Vsak dan mi je

P r e v o d iz k n j i g e A n a r c h i s m u s - C r u n d t e s t e zur T h c o r i c
u n d P r a \ i s d e r G e w a 11 , ur. O t t l i e i n R a m m s t e d t , \ V e s t d e u t s c h e r
V e r l a g , K o l n u n d O p l a d e n 1 9 6 9 , str. 9 6 - 1 0 4 . Prevedla D o r i s D e b e n j a k , j e z i k o v n o
p r e g l e d a l a Bora Z l o b e c - J u r i .
iztrgal kako iluzijo. Kamorkoli sem priel, sem videl iste skrbi pri enih
in isto veselje pri drugih. Zelo kmalu sem dojel, da so velike besede, ki
so me jih nauili spotovati: ast. poninost, dolnost samo krinka, ki
naj bi prikrivala najbolj nesramne podlosti.
Tovarnar, ki si je nakopiil ogromno premoenje z izkorianjem
svojih delavcev, ki jim je manjkalo vsega, je bil astivreden mo. Posla-
nec, minister, ki sta vedno segala samo po polni ai, sta se posveala
javnemu blagru. Oficir, k i j e preizkual svojo puko najnovejega modela
na sedemletnih otrocih, je izpolnil svojo dolnost in predsednik mu je
estital pred zbranim parlamentom! (Namigovanje na pokol v Four-
miesu 1. maja 1861. op. ur.)
Vse, kar sem videl, je v meni porajalo ogorenje in moje misli so se
skoncentrirale na kritiko socialne organizacije. Ta kritika pa je bila e
tako pogosto izreena, da mi je tu res ni treba ponavljati. Povsem dovolj
bo. e vam tu povem, da sem postal sovranik kriminalne drube.
Nekaj asa me je privlaeval socializem, toda kmalu sem se loil od
te stranke. Moja ljubezen do svobode je bila prevelika, preve spoto-
vanja sem util za individualno iniciativo, preve odpora proti lanstvu,
da bi lahko bil tevilka v armadi etrtega stanu. Razen tega pa sem spo-
znal. da socializem, kar se tie priujoega reda, pravzaprav ni ne spre-
minja. Oklepa se avtoritarnega naela in to naelo je le star preostanek
vere v vijo mo, pa naj takoimenovani svobodomisleci trdijo o tem. kar
hoejo.

Bil sem materialist in ateist: Znanstvene tudije so mi poasi omogo-

ile. da sem spregledal igro sil v naravi, dojel sem, da je moderna zna-
nost izkljuila hipotezo bog, ker pa ni bila ve potrebna. Religiozna in
avtoritarna morala, ki sta se opirali na napaen sklep, sta torej morali
izginiti. Toda kakna je bila ta nova morala, ki je bila v skladu z narav-
nimi zakoni, ki naj bi ponovno oivila stari svet in porodila sreneje
lovetvo''

Takrat so se zaeli moji odnosi z nekaterimi anarhistinimi tovarii,

ki jih e danes pritevam k najboljim, kar sem jih sploh poznal. Znaaj
teh mo me je e od samega zaetka oaral. Cenil sem njihovo veliko
odkritosrnost, njihovo skrajno globoko zanievanje vseh predsodkov;
in hotel sem poznati ideje, ki so te moe tako zelo loevale od drugih,
ki sem jih poprej poznal.
Moj duh je bil zaradi opaanj in osebnih razmiljanj e zrel za te ide-
je. Samo precizirale so tisto, kar je v meni e obstajalo v nedoloni in
zabrisani obliki.
Postal sem anarhist.
Ni moja naloga, da bi tu razvijal teorijo anarhizma. Rad bi samo pou-
daril njegovo revolucionarno plat, odklanjajoo in unievalno plat. zara-
di katere sem moral stopiti pred vas. V trenutku, ko se zaostruje boj
proti buroaziji in proti njenim sovranikom, me mika, da bi rekel tako.
kot Souvarine iz ..Germinala": ,.Vse misli na prihodnost so kriminalne,
ker prepreujejo preprosto in isto unienje ter zavirajo napredovanje
revolucije."
Ko je neka ideja dozorela, ko je nala svojo formulo, bi tako moralo
slediti udejanjenje. Bil sem preprian, da je sedanja struktura drube
slaba, hotel sem se boriti proti njej, da bi s tem pospeil njeno odmira-
nje. V ta boj sem el z neznanskim sovratvom, ki ga je vedno znova
poivljal ogorenje zbujajoi pogled na to drubo, v kateri je vse podlo,
vse strahopetno, kjer vse prepreuje razmah lovekih strasti, teh veli-
kodunih vzgibov srca in svobodnega razmaha misli.

* * *

elel sem postopati tako trdo in pravino, kot sem le mogel. Zani-
mo torej s prvim atentatom, ki sem ga izvedel, z eksplozijo v Rue des
Bons Enfants.
Napeto sem sledil dogodkom v Carmeauxu.
Ob prvih novicah o stavki sem zavriskal od veselja: rudarji so oitno
konno bili pripravljeni opustiti miroljubne in nekoristne stavke, v kate-
rih zaupljivi delavec potrpeljivo aka, da bi njegovih par frankov trium-
firalo nad milijoni drube. Videti je bilo, da se bodo podali na pot nasi-
lja, kar je tudi res bilo dokonno potrjeno 15. avgusta 1892.
Urade in poslovno stavbo rudnika je zavzela mnoica, ki se je naveli-
ala trpljenja brez maevanja: inenir, ki je bil pri delavcih hudo oso-
vraen in se jim je postavil na pot. je dobil pravino plailo.
Kdo so bili ti moje?
Prav tisti, ki so v kali uduili vsako revolucionarno gibanje, iz stra-
hu, da se ljudstvo, ko bi se enkrat prebudilo, ne bi ve uklanjalo njihovi
volji; tisti, ki tisoe silijo v mesece trajajoa odrekanja, da bi potem
njihovo trpljenje obesili na veliki zvon in si s tem pridobili tolikno
popularnost, da si lahko zagotovijo mandat - pri tem mislim na sociali-
stine voditelje; kajti ti ljudje so se dejansko polastili stavkovnega giba-
nja. Videli smo. kako se je nenadoma razlila cela reka leporenikov po
deeli, ki so se povsem posvetili stavki, organizirali vpise, imeli govore in
povsod postavljali mezdne zahteve. Rudarji so jim prepuali iniciativo.
In kaj seje zgodilo potem, je znano.
Prilo je do vene stavke; delavci so se lahko zelo od blizu seznanili z
lakoto, svojo stalno spremljevalko; porabili so borne rezerve svojega
sindikata in drugih zdruenj, ki so jim priskoila na p o m o , in so se
potem, po dveh mesecih, s poveenimi glavami vrnili v svoje jake, bolj
usmiljenja vredni kot prej. Tako preprosto bi bili lahko e od vsega
zaetka zadeli drubo na edinem ranljivem mestu, pri denarju: zagati
skladie premoga, razbiti jamske stroje, uniiti rpalke.
 Seveda bi bila druba hitro kapitulirala. Toda visoki sveeniki soci-
alizma ne dopuajo takega ravnanja, namre anarhinega ravnanja. Pri
tej igri lovek tvega zaporno kazen in. kdo bi vedel, morda tudi eno od
onih krogel, ki so imele tako udodelno mo v Fourmiesu. S tem si
lovek ne pridobi sedea v obinskem svetu ali v zakonodajni skupi-
ni. Skratka, red, ki je bil za trenutek moten, je spet zavladal v Car-
rneauxu.
Druba, e mogoneja kot prej. je nadaljevala z izkorianjem in
gospodje delniarji so si estitali k razveseljivemu izidu stavke. No, e
vedno se izplaa, da lovek tam kasira dividende.
In takrat sem se odloil, da naj bi se v tem blagozveneem koncertu
zaul glas. ki so ga buruji sicer prej e sliali, ki pa je. kot je bilo videti,
utihnil z Ravacholom. glas dinamita.
Buroaziji sem hotel pokazati, da njene radosti ne bodo ve popolne,
da njene nesramne triumfe akajo motnje, da se bo njeno zlato tele
zamajalo na podestu in da ga bo zadnji sunek konno pahnil v blato in
kri.
Obenem pa sem tudi hotel, da bi rudarji dojeli, d a j e samo ena kate-
gorija ljudi, anarhisti, ki z njimi utijo njihove skrbi in ki so jih priprav-
ljeni maevati. Ti ljudje ne sedijo v parlamentu tako kot gospodje
Guesde in konzorti. ti ljudje obiskujejo giljotino.
Pripravil sem si torej razstrelivo. Za trenutek sem pomislil na obto-
bo proti Ravacholu. In nedolne rtve? Ta problem je bil kaj hitro
reen. V hii, v kateri se nahajajo poslovni prostori ..Compagnie de Car-
meaux". so stanovali sami buruji. Nedolnih rtev torej ne bo. Buroa-
zija kot celota ivi od izkorianja, zato naj bi tudi v celoti plaala za
svoje zloine. Tako sem v absolutni gotovosti, d a j e moje ravnanje legi-
timno, nastavil razstrelivo pred vrata poslovnega prostora drube.
Med obravnavo sem povedal, da sem goree upal, da bo moje orodje,
e bi ga sluajno odkrili e pred eksplozijo, eksplodiralo po monosti v
policijskem komisariatu in s tem e vedno prizadelo moje sovranike.
Toliko o nagibih, ki so me navedli na prvi atentat, ki mi ga tu oitajo.

* * *

Pojdimo k drugemu, h kavarni Terminus. Ob asu afere Vaillant sem

bil priel v Pariz. Doivel sem strahotne represije po atentatu v palai
Bourbon. Bil sem pria drakonskih ukrepov vlade proti anarhistom.
Povsod pijonaa, preganjanja, aretacije. Samovoljne racije, veliko
ljudi so iztrgali iz naroja njihovih druin in jih vrgli v jeo. Kaj se je
zgodilo z enami in otroki teh tovariev, ki so bili zaprti? Nihe se ni
menil za to. Anarhist ni bil ve lovek, bilje divja ival, ki s o j o gonili z
vseh strani in njeno unienje je terjal ves buroazni tisk, ti podli sunji
nasilja. Obenem so prepovedali anarhistine asopise in broure, ukinili
pravico zbiranja. Toda sledilo je e ve: ko so enega od tovariev hoteli
povsem izkljuiti, je nek ovaduh zveer v njegovo sobo podtaknil paket
tanina. drugo jutro pa se je zaelo zasledovanje na podlagi ukaza, k i j e
bil izdan e prejnji veer. Nali so dozo s sumljivim prakom, tovari je
priel pred sodie in dobil tri leta jee.
Pa vpraajte nivrednega ovaduha, ki se je pritihotapil pri tovariu
Merigeaudu, ah je res!
Toda vsak nain postopanja je bil dobrodoel. Ker je zadeval sovra-
nika, ki so se ga bali, in so hoteli tisti, ki so pred njim trepetali, pokazati
svoj pogum.
In ali nismo mar kot vrhunec tega kriarskega pohoda proti krivover-
cem uli gospoda Raynala, notranjega ministra, ki je skupini izjav-
ljal, da so ukrepi vlade prinesli dober uspeh, da so potisnili grozo nazaj v
tabor anarhistov! Pa e ni bilo dovolj. Na smrt so obsodili loveka, ki ni
nikoli ubijal; do konca so hoteli izkazovati svoj pogum: in so ga nekega
jutra giljotinirali.
Toda, moji gospodje meani, predolgo ste delali raun brez krmar-
ja. Na stotine ljudi ste pozaprli, prizadeli tevilne druine, toda tudi
zunaj vaih je so e bili ljudje, o katerih niste e ni slutili, ki so se v
senci udeleevali vaega lova na anarhiste in samo akali na ugodni tre-
nutek. da bi sami postali lovci na lovce.
Besede gospoda Raynala so zato bile izziv anarhistom. Ti so izziv
sprejeli. Bomba v kavarni Terminus je bila odgovor na vse vae kritve
svobode, vae aretacije, vaa preganjanja, na vae zakone proti tisku,
vae masovne izgone inozemcev, vae giljotiniranje.
Toda. boste rekli, emu napadati miroljubne obiskovalce kavarne, ki
posluajo glasbo in ki morda niso niti lan magistrata niti poslanec niti
funkcionar?
emu? Povsem preprosto. Buroazija je anarhiste zlila v sklenjen
blok. Samo en sam je bil vrgel b o m b o ; devet desetin tovariev ga sploh
ni poznalo. Toda vse to ni ni pomagalo. Zasledovali so jih vse skupaj;
gonili so vse, kar je bilo v kakrnikoli zvezi z anarhizmom.
Dobro! Ker ste tako krivdo za dejanja enega samega naloili celi
stranki, ker ste tolkli kar po vseh, tudi mi udarjamo po vseh.
Ali naj bi napadali samo poslance, ki sprejemajo zakone, lane magi-
stratov, ki te zakone aplicirajo, in policiste, ki nas k o n n o aretirajo?
Mislim, da ne.
Vsi ti ljudje so samo orodje, ne delujejo v svojem lastnem imenu;
buroazija je ustanovila njihove slube za svojo lastno zaito; ni bolj
niso krivi kot drugi. Dobri buruji, ki vseeno prejemajo kupone svojih
nalob, ki brezdelno ivijo od izkorianja delavcev, ne da bi imeli kako
funkcijo, tudi ti morajo dobiti svojo kazen.
Pa ne samo oni, temve tudi vsi, ki so zadovoljni s priujoim
redom, ki odobravajo postopanje vlade, ga zagovarjajo in tako postajajo
 njeni pajdai, ti uslubenci s 300 in 500 franki na mesec, ki e bolj kot
debeli buruji sovraijo ljudstvo, ta neumna in ambiciozna mnoica, ki
se vedno znova postavlja na stran monejega, ti stalni obiskovalci Ter-
minusa in drugih kavarn.
Zato sem udaril po mnoici, ne da bi si bil svoje rtve poprej izbral.
Buroazija naj bi konno dojela, da so se tisti, ki so trpeli, svojega
trpljenja naveliali; kaejo zobe in im brutalneje bodo postopali z nji-
mi, toliko brutalneje bodo udarili nazaj.
Prav ni ne spotujejo lovekega ivljenja, ker ga tudi buroazija
sama ne spotuje. Morilci krvavega tedna" in iz Fourmiesa nimajo
nobene pravice, da bi druge imenovali morilce.
Ne prizanaajo niti enskam niti otrokom meanov, saj tudi drugi
ne prizanaajo enam in otrokom, ki jih oni ljubijo. Ali mar otroci rev-
ine, ki od lakote poasi umirajo za anemijo, niso nedolne rtve? Pa
ene, ki garajo v vaih delavnicah in si uniujejo zdravje, da bi zasluile
po 4 0 soujev na dan, pa so e lahko srene, e jih revina ne pahne v
prostitucijo? Ali stari ljudje, ki so vse svoje ivljenje bili vai proizvajalni
stroji, ki pa jih vrete na smetie ali v ubonico, ko so iztroeni? Bodi-
te vsaj toliko pogumni, vi gospodje iz buroazije, da te zloine priznate,
in priznajte, da so nai povrailni ukrepi povsem legitimni.

* * *

Seveda si ne delam nobenih iluzij. Vem, da mojega ravnanja premalo

pripravljene mnoice e ne morejo razumeti. Celo med delavci, za katere
sem se boril, me imajo mnogi, ki so jih premamili vai asopisi, za svoje-
ga sovranika. Toda to me ne moti. Ne menim se za sodbo drugih ljudi.
Vem seveda tudi, da se marsikdo imenuje anarhist, pa odklanja vsako
izraanje solidarnosti z dejanjem. Radi bi uveljavili neko zelo prozorno
razlikovanje med teoretiki in teroristi. Ker so preve strahopetni, da bi
tvegali lastno ivljenje, se odrekajo tudi tistih, ki ukrepajo; toda vpliv, ki
ga po svojem preprianju imajo na revolucionarno gibanje, je enak nili.
Polje je danes v akciji, brez slabosti in brez popustljivosti.
Aleksander Hercen, ruski revolucionarje to izrazil takole: Od dveh
rei samo eno: ali kaznovati in korakati naprej, ali pomilostiti in se spo-
takniti na pol poti."
Mi ne bomo niti pomiloali niti se spotikali in korakamo naprej,
dokler na koncu ne bo revolucija, cilj vsega naega truda, okronala nae-
ga delovanja s svobodnim svetom.
V tej vojni brez milosti, ki smo jo napovedali buroaziji, ne zahteva-
mo nobenega soutja. Prinaamo smrt, pa jo bomo tudi prenesli. Tako
ravnoduno priakujem vao kazen.
 Dobro veni, da moja glava ne bo zadnja pod vao sekiro; tudi druge
bodo e padle, kajti tisti, ki trpijo lakoto, so poasi nali pot v vae
kavarne in velike restavracije; v Terminus in Foyot.
e druga imena boste lahko zapisali v krvave sezname naih mrtvili.
Obeali ste ljudi v Chicagu, jih s sekiro obglavljali v Nemiji, zaduili v
Jerezu, streljali v Barceloni, giljotinirali v Montbrisonu in Parizu - niko-
li pa ne boste uniili anarhizma.
Njegove korenine segajo pregloboko, ker nastaja v srcu korurnpirane.
razpadle drube, ker je nasilna reakcija na etablirani red. Anarhizem
predstavlja egalitarna in svobodnjaka prizadevanja, ki bodo razbila
obstojeo avtoriteto; anarhizem je povsod in je zato nepremagljiv. Na
koncu vas bo ubil.
To sem vam, moji gospodje porotniki, elel povedati. Sedaj boste
sliali mojega odvetnika.
Ker vai zakoni vsakemu obtoencu vsiljujejo zagovornika, je moja
druina izbrala gospoda Hornbostela.
Toda karkoli vam bo e rekel, na noben nain ne bo mogel oslabiti
tistega, kar sem povedal. Moje izjave so natanen odsev mojih misli. In
od teh niti najmanj ne odstopam.

V 27. februarja 1894 napisanem pismu direktorju jetniniee je Henry

takole opisal svoje pojmovanje anarhije:
,,Gospod, elel bi vam samo na kratko povzeti svojo idealno pred-
stavo anarhistine drube:
- Nobene avtoritete ve, ki je srei lovetva bolj na poti kot mor-
da tisti malotevilni izgredi, do katerih lahko pride v asu nastajanja
svobodne drube.
Namesto sedanje avtoritarne drubene strukture svobodno grupiranje
individuov v skladu z njihovimi simpatijami in afinitetami, brez zakonov
in brez predpostavljenih.
- Nobene privatne lastnine ve; podrubljenje vse produkcije. Delo
za vsakega posameznika v skladu z njegovimi potrebami, poraba vsakega
v skladu z njegovimi potrebami, to pomeni po njegovi mili volji!
- Nobene druine ve, ki samo egoistino in buroazno razglaa
moa za lastnino ene in eno za lastnino moa; ki zahteva, da ostaneta
dva loveka, ki sta se v nekem trenutku ljubila, do konca ivljenja veza-
na drug na drugega.
Narava je muhasta, terja vedno nove vtise, vedno nova ustva. Hoe
svobodno ljubezen; zato tudi mi h o e m o svoboden zakon.
- Nobenih astilcev domovine ve, nobenega sovratva med brati,
ki uva ljudi, ki se niso nikoli videli, enega proti drugemu. Na mesto te
ozkosrne in malodune privrenosti ovinista njegovi domovini naj
stopi iroka in globoko obutena ljubezen do vsega lovetva, brez loe-
vanja ras.
 - Nobenih ver ve, ki so jih skovali duhovniki, da bi lahko poneum-
ljali mnoice, da bi jim lahko dajali upanje na bolje ivljenje v prihod-
nosti, medtem ko oni sami uivajo zemeljsko ivljenje.
V nasprotju s tem pa nenehno razvijanje znanosti, ki bo dostopna
vsakemu, ki ga tudij privlai, tako da bodo postopno vsi ljudje prili do
spoznanja materializma.
Natanneje raziskovanje hipnotinih pojavov, ki jih znanost danes
zaenja ugotavljati, da bi lahko razkrinkali arlatane, ki nevednim prika-
zujejo povsem materialna dejstva v udeni in nadnaravni lui.
Z eno besedo, nobenih ovir ve za svoboden razvoj lovekove
narave.
Prosto razvijanje vseh telesnih, duhovnih in ustvenih sposobnosti."
Lev Tolstoj (1828 - 1910)
11. Suenjstvo naega asa (1900)

. . . Z a k o n i so vzroki suenjstva ( XI)

Suenjstvo naega asa izvira iz treh uzakonitev o zemlji, o dajatvah

in o lastnini. In zato so vsi poskusi ljudi, ki bi radi izboljali poloaj
delavcev, nehote, pa eprav tudi podzavestno usmerjeni k tem trem
uzakonitvam.
Eni odvzemajo davine, ki bremenijo delovno ljudstvo, in jih prena-
ajo na bogatine; drugi raji razveljavljajo pravico do zemljike lastnine
in poznamo e poskuse uresnievanja tega na Novi Zelandiji in v eni od
amerikih drav (priblievanje k temu je tudi omejevanje pravice do raz-
polaganja z zemljo na Irskem); tretji - socialisti se raji zatekajo k
podrubljenju delovnega orodja in predlagajo obremenitev dohodkov in
dediin z davinami in omejitev pravic kapitalistov in podjetnikov.
lovek bi mislil, da razveljavljajo prav uzakonitve, ki povzroajo suenj-
stvo, in d a j e mogoe po tej poti priakovati odpravo suenjstva. Ven-
dar se nam je treba samo malo poblie ozreti po okoliinah, v kakrnih
opravljajo in domnevajo razveljavitev teh uzakonjenosti, pa se e pre-
priamo, da so vsi, ne samo praktini, temve tudi teoretini narti za
izboljanje poloaja delavcev samo nadomestitev enih uzakonjenosti, ki
povzroajo zasunjenost, z drugimi uzakonitvami, ki uveljavljajo nove
oblike sunosti. Tako na primer tisti, ki odpravljajo davine in dajatve
pri reveih, v zaetku razveljavljajo uzakonitev v neposrednih davkih,
potem pa dajatve prenaajo z reveev na bogatine in morajo neizogibno
ohraniti in ohranjajo uzakonitve o zemljiki lastnini, o proizvodnih
orodjih in drugih predmetih, na katere se prenese vsa tea dajatev. Ohra-
nitev uzakonjenosti o zemlji in lastnini, ki osvobaja delavce od davin,
pa jih izroa v suenjstvo zemljikih lastnikov in kapitalistov. Ti. ki raz-
veljavljajo uzakonitve o zemljiki lastnini, kakor na primer Henry Geor-
ge, predlagajo nove uzakonitve o obvezni zemljiki renti, obvezna zem-

P r e v z e t o iz Lev N . T o l s t o j . O u m e t n o s t i in d r u b i , DZS, Ljubljana

1 9 8 0 , str. 4 3 7 - 4 9 7 ( o d l o m e k ) . P r e v e d e l J a n k o M o d e r .
 ljika renta pa neizogibno uveljavi novo obliko sunosti, ker si mora
lovek, ki je prisiljen k plaevanju rente ali edinega davka, pri vsaki
slabi letini in nesrei sposoditi denar pri tistemu, ki ga ima. in tako spet
zaide v suenjstvo. Tisti pa, ki. kakor socialisti, pri nartu odpravljajo
uzakonitve o davinah in so povrh tega prisiljeni vpeljati tudi uzakoni-
tve o prisiljenosti k delu. se pravi spet ustanavljajo suenjstvo v njegovi
prvotni obliki.
Tako da so se tako ali drugae doslej vse odprave, praktine kakor
tudi teoretine, enih uzakonitev, ki povzroajo suenjstvo ene vrste,
vselej nadomestile ali se nadomestujejo z novimi uzakonitvami, ki
ustvarjajo suenjstvo druge, nove vrste.
Dogaja se nekaj takega, kakor dela jear. ko preklada jetniku verige
z vratu na roke. z rok na noge ali pa mu jih sname, vendar okrepi klju-
avnice in krie.
Vse izboljave poloaja delavcev, kar jih je bilo do zdaj, so se gibale
samo v tem okviru.
Uzakonitve o pravici gospode, da smejo siliti sunje k prisilnemu
delu. so zamenjale uzakonitve o pripadanju vse zemlje gospodi. Uzako-
nitve o pripadanju zemlje gospodi so zamenjale uzakonitve o davi-
nah, odloanje o njih pa sodi v oblast gospode. Uzakonitve o dajatvah
so zamenjale omejitve lastninske pravice do predmetov splone porabe
in delovnega orodja. Uzakonitve o pravici do zemljike lastnine, pred-
metov splone porabe in proizvodnih orodij, so na vrsti, da jih zamenja-
jo predlagane uzakonitve o prisilnem delu.

Prvotna oblika suenjstva je bila neposredno primoranje k delu.

Potem ko smo prehodili ves krog vseh mogoih odkritih oblik - zemlji-
ke lastnine, dajatev, lastnine predmetov splone porabe in proizvodnih
orodij - se suenjstvo vraa k svoji prvotni obliki, pa eprav v spreme-
njeni obliki - k neposrednemu primoranju k delu.
Zato je jasno, da odprava ene od uzakonitev, ki povzroajo suenj-
stvo naega asa - ali dajatev ali zemljike lastnine ah lastnine predme-
tov splone porabe - ne razveljavi suenjstva, temve pomeni le odpra-
vo ene od njegovih oblik, ki jo takoj nadomesti druga, kakor seje zgo-
dilo z odpravo osebnega suenjstva - tlaanskega prava - z odpravo
dajatev. Saj niti odprava vseh teh zakonikov hkrati ne razveljavi suenj-
stva, temve sproi novo, nam e neznano obliko suenjstva, o kateri se
je e zdaj nekolikanj pokazalo, da utesnjuje svobodo delavcev z uzako-
nitvijo o omejitvah delovnega asa, starosti, zdravstvenega stanja, z
zahtevami po obveznem obiskovanju ol, z odbitki odstotkov za oskrbo
starih in invalidnih, z vsemi ukrepi tovarnikih nadzorstev, s pravilniki
o zadrunih skupnostih in tako naprej. Vse to ni ni drugega kakor
uvodne uzakonitve, ki pripravljajo novo obliko suenjstva, kakrne e
nismo poznali.
 Tako da postaja jasno, da bistvo suenjstva ni v teh treh uzakonitvah,
na katerih sloni do zdaj, in niti ne v teh ali drugih uzakonitvah, temve
v tem, da imamo uzakonitve in imamo ljudi, ki imajo monost postav-
ljati si zase ugodneje uzakonitve, in da bo obstajalo tudi suenjstvo,
dokler bodo ljudje imeli to monost.
Poprej je bilo za ljudi ugodno, e so imeli neposredne sunje; posta-
vili so uzakonitve o osebnem suenjstvu. Potem je postalo ugodneje
imeti zemljiko lastnino, pobirati davine, ohranjati pridobljeno last-
nino; postavili so ustrezne uzakonitve. Zdaj je ljudem ugodno, e ohra-
njajo obstojeo porazdelitev in delitev dela; postavljajo take uzakonitve,
ki bi prisilile ljudi, da bi delali ob obstojei porazdelitvi in delitvi dela.
In zato so temeljni vzrok suenjstva uzakonitve, se pravi to, da obsta-
jajo ljudje, ki imajo monost, da jih postavljajo.
Kaj pa se pravi uzakonitev in kaj daje ljudem monost, da jih postav-
ljajo?

V e m je bistvo z a k o n o v ? V vladinem organiziranem nasilju

(XII)

Obstaja cela znanost, stareja in bolj laniva in meglena kakor poli-

tina ekonomija, katere sluabniki so skozi stoletja napisali na milijone
knjig (ki so si veinoma med seboj v navzkriju), da bi odgovorili na ta
vpraanja. Ker pa namen te znanosti kakor tudi politine ekonomije ni
v tem, da bi pojasnila, kaj je in kaj bi moralo biti, temve v tem, da
dokae, da to, kar je, tudi mora biti, je v tej znanosti mogoe odkriti
zelo veliko razglabljanja o pravu, o subjektu, o ideji drave in tako
naprej, o predmetih, ki so nerazumljivi ne samo za uence, temve tudi
za uitelje teh znanosti; vendar ni nobenega jasnega odgovora na vpra-
anje. kaj je pravzaprav uzakonitev.
Po znanosti je uzakonitev izraz volje vsega ljudstva; ker pa je krilcev
uzakonitev ali takih, ki bi radi krili zakonike, vendar jih ne krijo samo
zato. ker se bojijo kazni, ki so predvidene za neizpolnjevanje uzakoni-
tev, zmeraj ve kakor tistih, ki elijo izpolnjevati uzakonitve, je oitno,
da uzakonitev v nobenem primeru ne moremo jemati kot izraz volje
vsega ljudstva.
Obstajajo na primer uzakonitve o tem, da ne smemo pokodovati
brzojavnih drogov, o tem, da mora vsak lovek odsluiti vojako
dolnost ali da mora biti porotnik, ali o tem, da ne smemo prenaati
nekaterih predmetov ez doloeno rto, ah o tem, da ne smemo upo-
rabljati zemlje, ki velja za lastnino drugega, da ne smemo delati denarja,
da ne smemo uporabljati predmetov, ki veljajo za lastnino drugega.
Vse te uzakonitve in e tevilne druge so izredno razline in imajo
lahko kar se da razline motive, prav nobena od njih pa ne izraa volje
 vsega ljudstva. Skupna poteza vseh uzakonitev je samo ena, in sicer ta:
e jih kateri od ljudi ne izpolni, poljejo nadenj oboroene ljudi in obo-
roeni ljudje pretepejo, vzamejo svobodo ali pa celo ubijejo tega, ki se
ne ravna po uzakonitvah.
e lovek noe oddati v obliki dajatev od njega zahtevanega dela
sadu svojega dela, pridejo oboroeni ljudje in mu vzamejo tisto, kar
zahtevajo od njega, e se pa upira, ga pretepejo, mu vzamejo svobodo,
vasih ga pa tudi ubijejo. Ravno tako je tudi s lovekom, e zane upo-
rabljati zemljo, ki velja za lastnino drugega. Ravno tako se zgodi s lo-
vekom, ki ne izkae spotovanja tistemu, komur je predpisano izkazo-
vati spotovanje, in ravno tako s tistim, kdor ne izpolni zalite ve, da bi
el k vojakom, ali ne upoteva prepovedi o izdelavi denarja . . .
Za vse neizpolnitve predpisanih uzakonitev so tisti, ki se pregreijo
v tem, podvreni palicam, odvzemu svobode, celo usmrtitvi pod rokami
ljudi, ki so postavili zakone.
Izmislili so si veliko vseh mogoih ustav, zaeni z angleko in ame-
riko in z japonsko in turko na koncu, po katerih bi morali ljudje ver-
jeti. da so vse uzakonitve, kar jih je postavljenih v njihovi dravi, postav-
ljene po volji njih samih. Vendar vsi vedo, da so ne samo v despotskih,
temve tudi v najbolj na videz svobodnih dravah, kakor so Anglija,
Amerika, Francija in druge, uzakonitve, ki so ugodne za tiste, ki imajo
oblast pa naj bodo to tevilni, samo nekateri ali celo samo en lovek.
V izpolnjevanje pa jih spravljajo zmeraj in povsod le s tem. s imer so
zmeraj in povsod silili in silijo posamezne ljudi izpolnjevati voljo drugih,
se pravi s tepeem, odvzemanjem svobode, z usmrtitvami, kakor druga-
e tudi ne more biti.

Ne more pa biti drugae zato, ker so uzakonitve zahteve, naj se

izpolnjujejo znana pravila. e pa hoe nekatere ljudi pripraviti do tega,
da bi izpolnjevali posamezna pravila, se pravi to, kar hoejo od njih
drugi, ne gre drugae kakor s tepeem, odvzemanjem svobode in z
usmrtitvami. e obstajajo uzakonitve, potem mora biti tudi sila, ki mo-
re ljudi prisiliti, da jih izpolnjujejo. Sila, ki ima tako mo, da prisili
ljudi, da izpolnjujejo pravila, se pravi voljo drugih, je samo ena - nasilje,
pa ne navadno nasilje, ki ga uporabljajo ljudje drug proti drugemu ob
trenutkih strasti, temve organizirano nasilje, ki ga zavestno uporablja-
jo ljudje, ki imajo oblast, in sicer v ta namen, da prisilijo druge ljudi, da
vselej izpolnjujejo pravila, ki so jih oni postavili, se pravi tisto, kar hoe-
jo oni.

In potemtakem bistvo uzakonitev nikakor ni v subjektu ali objektu

prava, ne v obliki drave, v celotni volji ljudstva in tako naprej, v neo-
predeljenih in zapletenih besedah, temve v tem, da so ljudje, ki razpo-
lagajo z organiziranim nasiljem in imajo monost prisiliti ljudi, da izpol-
njujejo njihovo voljo.
 Tako da bi bila natanna, vsem razumljiva in nesporna opredelitev
uzakonitev takale:

Uzakonitve so pravila, ki jih postavijo ljudje, ki uporabljajo orga-

nizirano nasilje, za neizpolnjevanje pravil pa so krilci podvreni
tepeu, odvzemu svobode in celo usmrtitvi.

V tej opredelitvi je tudi odgovor na vpraanje: kaj daje ljudem mo-

nost, da postavljajo zakone. Monost postavljanja zakonov jim daje
tisto, kar jim zagotavlja, da bodo izpolnjevani: organizirano nasilje.

Kaj se pravi vlada? In j e s p l o h m o g o o b s t o j brez vlade?

(XIII)

Vzrok za klavrn poloaj delavcev je suenjstvo. Vzrok suenjstva so

uzakonitve. Uzakonitve pa so utemeljene na organiziranem nasilju.
In zato je izboljanje lovekega poloaja mogoe samo z odpravo
organiziranega nasilja.
Ampak organizirano nasilje je vlada. Pa je sploh mogoe iveti brez
vlade? Brez vlade je kaos, anarhija, je konec vseh dosekov civilizacije in
se ljudje vrnejo v prvotno divjatvo. Samo dotaknite se sedanje ureditve
stvari, pravijo po navadi ne samo tisti, za katere je obstojea ureditev
ugodna, temve tudi tisti, za katere je oitno neugodna, ki pa so se ji
tako privadili, da si ne morejo zamiljati ivljenja brez vladnega nasilja
z odpravo vlade bi nastale najveje nesree: poboji, ropanje, umori in
ob koncu vsega tega bodo zavladali vsi najslabi in bodo zasunjeni do-
bri saj je vse to e bilo in je tudi zdaj, da niti ne govorimo o tem, da
domnevanje, e da bi odprava sedanje ureditve sproila zmede in nere-
de, ne dokazuje, d a j e sedanja ureditev dobra.
Samo dotaknite se obstojee ureditve pa nastanejo najveje
nesree."
Samo dotaknite se ene opeke med tiso opekami, ki so zloene v
nekaj senjev visok in ozek steber pa se vse opeke razvalijo in razbije-
jo. Vendar to, da vsaka ven potegnjena opeka in vsak sunek razkeglja
tak steber in vse opeke, nikakor ne dokazuje, da bi bilo pametno ohra-
njati opeke v nenaravnem in neudobnem poloaju. Nasprotno, to doka-
zuje, da opek ne smemo imeti v takem stebru, temve jih moramo zlo-
iti tako, da se krepko drijo in jih je mogoe uporabljati tako, da ni
treba pri tem podreti vse zgradbe. Ravno tako je tudi s sedanjo dravno
ureditvijo. Dravna ureditev je zelo umetna in majava, vendar to, d a j o
tak neznaten sunek podre, ne samo da ne dokazuje, da je nujno potre-
bna, temve nasprotno dokazuje, da tudi v primeru, e je bila kdaj
nujno potrebna, zdaj sploh ni potrebna, se pravi, d a j e pravzaprav ko-
dljiva in nevarna.
kodljiva in nevarna je zato, ker se pri tej ureditvi vse zlo, ki obstaja
v drubi, ne samo ne zmanjuje in ne zboljuje. temve se samo krepi in
utrjuje. Krepi in utrjuje se zato, ker se bodisi opraviuje in se oblai v
privlane oblike ali pa se skriva.
Vse blaginje ljudstev, ki se nam kaejo v tako imenovanih dobro ure-
jenih dravah, vladanih z nasiljem, so kajpak samo videz fikcija. Vse
kar more pokvariti zunanjo uglajenost - vsi bolni, lani, grdo izkrivlje-
ni. vsi so poskriti po takih krajih, kjer jih ni mogoe videti. Ampak to,
e jih ni videti, ne dokazuje, da jih ni. Nasprotno, tem ve jih je, koli-
kor bolj so skriti, in kolikor bolj so okrutni nasproti njim tisti, ki jih
porajajo.
e res. da vsaka kritev, e toliko bolj pa odprava vladne dejavnosti,
se pravi organiziranega nasilja, pokvari tako zunanjo uglajenost ivlje-
nja, vendar kritev ne povzroi razkroja ivljenja, temve samo razgali
tisto, kar je bilo skrito, in da monost poprave.
Ljudje so mislili in verjeli do zadnjega asa, do konca sedanjega sto-
letja, da ne morejo iveti brez vlad. Vendar gre ivljenje naprej, ivljenj-
ske razmere in loveki pogledi na ivljenje se spreminjajo. In ne glede
na prizadevanja vlad. usmerjena v to, da bi obdrali ljudi v otrokem sta-
nju, v katerem se ualjenemu loveku dozdeva lae, e se lahko komu
potoi, se ljudje zlasti delovni ljudje ne samo v Evropi, temve tudi
v Rusiji, vsi edalje bolj izvijajo iz otrotva in zaenjajo domnevati
resnine okoliine svojega ivljenja.
..Vi nam pravite, da nas bodo brez vas zasedli sosednji narodi: Kitaj-
ci, Japonci", govorijo zdaj ljudje iz ljudstva, ,,mi pa beremo asopise in
vemo, da nam nihe ne grozi z vojno, da pa se samo vi, dravniki, zaradi
kaj vemo kaknih nam nerazumljivih namenov jezite drug na drugega in
potem pod pretvezo obrambe svojih narodov snujete vojne drug z dru-
gim, nas uniujete z dajatvami za vzdrevanje armad, ladjevij, oboroi-
tev. stratekih eleznikih prog. potrebnih samo za vao astihlepnost in
samoljubnost, kakor ste jo zdaj zasnovali z miroljubnimi Kitajci. Pravi-
te, da v na prid branite zemljiko lastnino, vendar vaa obramba dosega
to, d a j e vsa zemlja bodisi prela ali prehaja v oblast nedelavnih drub,
bankirjev, bogatinov; mi pa, velikanska veina ljudstva, smo brez zem-
lje in smo v krempljih nedelajoih. S svojimi zakoni o zemljiki lastnini
ne branite zemljike lastnine, temve zemljo jemljete tistim, ki delajo.
Pravite, da branite vsakemu loveku sadove njegovega dela, pri tem pa
delate ravno narobe: vsi ljudje, ki izdelujejo dragocene predmete, so
zaradi vae navidezne obrambe postavljeni v tak poloaj, da nikoli ne
samo ne morejo dobiti vrednosti svojega dela, temve je tudi vse njiho-
vo ivljenje popolnoma odvisno in v oblasti nedelajoih ljudi".
 Tako zaenjajo razumevati in govoriti ljudje ob koncu naega stole-
tja. In prebujenje iz uspavanosti, v kateri so jih drale vlade, poteka v
nekakni hitro se veajoi progresivnosti. V zadnjih petih, estih letih se
je javno mnenje ljudstva ne samo po me stili, temve tudi po vaseh, ne
samo v Evropi, temve tudi pri nas v Rusiji presenetljivo spremenilo.
Pravijo, da brez vlad ne bo tehle ustanov: razsvetljenskih, vzgojnih,
drubenih, ki so potrebne za vse.
Ampak zakaj naj bi to domnevali? Zakaj naj bi mislili, da nevladni
ljudje ne bi znali sami urediti ivljenja zase ravno tako dobro, kakor ga
urejajo ne zase, temve za druge vladni ljudje?
Mi nasprotno vidimo, da v najbolj vseh mogoih primerih v ivljenju
v naem asu ljudje urejajo sami svoje ivljenje neprimerno bolje, kakor
ga urejajo zanje ljudje, ki jim vladajo. Ljudje brez vsakrnega vmeava-
nja vlade ustanavljajo vse mogoe skupne ustanove - delavske zveze,
zadrune skupnosti, drube eleznikih prog, zadruge, sindikate. e so
za skupno stvar potrebni prispevki, zakaj je treba misliti, da bi svobodni
ljudje brez nasilja ne znali prostovoljno zbrati potrebnega denarja in
napraviti vsega, kar se naredi z davinami, e so le take ustanove kori-
stne za vse? Zakaj je treba misliti, da sodia ne morejo biti brez nasilja?
Sodie ljudi, katerim zaupajo pravdajoi se, je zmeraj bilo in bo in ne
potrebuje nasilja. Tako smo popaeni zaradi dolgotrajnega suenjstva,
da si ne moremo zamisliti vodstva brez nasilja. Vendar to ni res. - Ko
so se ruske obine premaknile v oddaljene kraje, kjer se jim naa vlada
ne vmeava v ivljenje, uvajajo same svoje prispevke, imajo svojo oblast,
svoje sodie, svojo policijo in zmeraj ravno tako dobro ravnajo, dokler
se vladno nasilje ne vmea v njihovo upravo. Ravno tako ni nobenega
razloga za misel, da ne bi mogli ljudje v vsesploni soglasnosti porazdeli-
ti med seboj uporabe zemlje.

Poznal sem ljudi - uralske kozake - ki so iveli, ne da bi priznavali

zemljiko lastnino. In v vsej skupnosti sta vladala taka blaginja in red.
kakrnih ni v skupnostih, kjer je zemljika lastnina hranjena z nasiljem.
Tudi zdaj poznam obine, ki ivijo, ne da bi priznavale posameznim lju-
dem pravico do zemljike lastnine. Vse rusko ljudstvo, kolikor se jaz
spominjam, ni priznavalo zemljike lastnine. Obramba zemljike lastni-
ne z vladnim nasiljem ne samo da ne odpravlja boja za zemljiko last-
nino. temve nasprotno ta boj poveuje in ga v veini primerov tudi
povzroa. Ko bi ne bilo obrambe zemljike lastnine in zaradi nje toliko
veje njene vrednosti, bi se ljudje ne gnetli na enih krajih, temve bi se
razselili po prostih zemljiih, ki jih je e toliko na zemeljski obli. Zdaj
pa tee neprenehen boj za zemljiko lastnino in boj z orodjem, ki ga
vlada daje s svojimi zakoni o zemljiki lastnini. In v tem boju zmeraj
zmagujejo tisti, ki sodelujejo pri vladnem nasilju, ne pa tisti, ki delajo na
zemlji.
 Ravno tako je tudi glede predmetov, ki nastajajo z delom. Predmeti,
ki v resnici nastajajo s lovekim delom in so nujno potrebni za ivlje-
nje, so zmeraj v obrambi navad, javnega mnenja, uta pravinosti in
vzajemnosti in ne potrebujejo obrambe z nasiljem.
Na ducate tisoev desetin gozda, ki pripadajo enemu samemu last-
niku, medtem ko na tisoe ljudi zraven nima kurjave, je treba braniti z
nasiljem. Ravno tako so potrebne obrambe tudi tovarne, industrije, po
katerih je bilo nekaj rodov delavcev izropanih in jih e zdaj ropajo. e
bolj je potrebnih obrambe na sto in sto tisoe pudov ita enega lastni-
ka. ki aka na lakoto, preden ga zane trikrat drae prodajati stradajo-
im ljudem. Vendar iva dua, pa naj bi bil e tako pokvarjen, razen
bogatina ali vladnega uradnika, ne bi vzel kmetu, ki se preivlja s pridel-
kom svojega dela. pridelka, ki g a j e pridelal, ali krave, ki jo je vzredil, da
hrani z njenim mlekom sebe in svoje otroke, ali uporablja pluge, kose in
lopate, ki jih je sam izdelal. Pa tudi e bi se nael tak lovek, ki bi kljub
vsemu vzel svojemu blinjemu tisto, kar je oni sam izdelal in mu je
potrebno za ivljenje, bi tak lovek prebudil proti sebi tako nejevoljo
pri vseh ljudeh, ki bi bili v enakih okoliinah, da bi le poredkoma
mogel tako ravnanje izpeljati sebi v prid. e pa je tak lovek tako brez
nravi, da kljub vsemu naredi kaj takega, potem ravno tako naredi tudi
pri najstroji obrambi lastnine z nasiljem. Po navadi pravi: Kar poskusi-
te odpraviti pravico do zemljike lastnine in delovnih predmetov pa
ne bo nihe ve delal, e ne bo preprian, da mu ne bodo odvzeli stva-
ri, ki jih bo naredil. Treba je rei ravno obratno: ko z nasiljem branimo
nezakonito lastninsko pravico, kakor je zdaj v navadi, smo v ljudeh, e
e ne docela uniili, vsaj zelo oslabili naravno zavest pravinosti glede
uporabe predmetov, se pravi glede naravne in prirojene lastninske pravi-
ce. brez katere bi lovetvo ne moglo iveti in ki je zmeraj obstajala in
obstaja med ljudmi.

In tako ni nobenega razloga za domnevo, da bi si ljudje brez organi-

ziranega nasilja ne mogli urediti ivljenja.
Razumljivo je, da je mogoe rei, da konji in biki ne morejo iveti,
ne da bi nad njimi uganjala nasilje razumna bitja ljudje; ampak zakaj
ne bi ljudje mogli iveti brez nasilja nad seboj pa ne kaknih vijih
bitij, temve ravno takih, kakor so sami? Zakaj bi se morali ljudje poko-
riti ravno nasilju ljudi, ki so v danem trenutku na oblasti? Kaj dokazuje,
da so ti ljudje bolj razumni, kakor so ti, nad katerimi uganjajo nasilje?
To, da si dovoljujejo uganjati nasilje nad ljudmi, dokazuje, da ne
samo niso ni bolj razumni, temve da so celo manj razumni kakor tisti,
ki se jim pokoravajo. Kitajske preizkunje za mandarinsko slubo, kakor
vemo, ne zagotavljajo, da bodo na oblasti razumneji, bolji ljudje.
Ravno tako slabo zagotavljajo tako nasledstvo tudi vse ureditve na dru-
benih stopnjah in lestvicah ali volitve po evropskih dravah. Nasprotno,
na oblast se prerivajo zmeraj manj vestni kakor drugi in tudi manj
n ravni.
Pravijo: kako bi neki mogli ljudje iveti brez vlad, se pravi brez nasi-
lja? Treba je nasprotno rei: kako neki morejo ljudje, razumna bitja,
iveti in priznavati za notranjo zvezo svojega ivljenja nasilje, ne pa
razumno soglasnost?
Eno dri: ljudje so bodisi razumna ali pa nerazumna bitja. e so
nerazumna bitja, potem so vsi nerazumna bitja in potem vse med njimi
poteka z nasiljem in ni vzroka, da bi eni imeli pravico do nasilja, drugi
pa ne. In za nasilje vlade ni nobenega opraviila. e pa so ljudje razum-
na bitja, potem morajo biti njihovi odnosi utemeljeni na razumu in ne
na nasilju ljudi, ki so po nakljuju zasedli oblast. In potemtakem za
nasilje vlade ravno tako ni opraviila.

Kako odpraviti vlado? ( X I V )

loveko suenjstvo izvira iz uzakonitev, zakone pa postavljajo vlade

in je potemtakem osvoboditev ljudi iz suenjstva mogoa samo z odpra-
vo vlad.
Ampak kako odpraviti vlade?
Vsi poskusi odprave vlad z nasiljem so do zdaj zmeraj in povsod pri-
peljali samo do tega, da so mesto strmoglavljenih vlad zasedle druge,
pogosto e bolj okrutne, kakor so bile prejnje, ki so jih nadomestile.
Da niti ne govorimo o poskusili, ki so se e zvrstili, da bi vlade odpra-
vili z nasiljem, se dotaknimo odprave nasilja kapitalistov, k i j e po teo-
riji socialistov zdaj na vrsti, in sicer s podrubljenjem proizvodnih orodij
in z novo ekonomsko ureditvijo, vendar se bo moralo to po njihovem
nauku dosei ravno tako z na novo organiziranim nasiljem in se tudi
ohranjati z njim. Kakor poskusi odprave nasilja do zdaj e niso rodili
nobenega sadu, tako oitno tudi v prihodnosti ne bodo mogli pripeljati
ljudi do osvoboditve od nasilja, potemtakem pa tudi ne od suenjstva.
Pa tudi ne more biti drugae. Nasilje uporabljajo eni ljudje nad drugimi
(e ne upotevamo izbruhov maevalnosti in hudobije) samo zato, da
prisilijo ene ljudi, da proti svoji volji izpolnijo voljo drugih. In ravno v
nujnosti, da proti svoji elji izpolnjuje voljo drugih, je bistvo suenj-
stva. In potemtakem dri: dokler bo kakrno si e bodi nasilje namenje-
no, da prisili ene ljudi, da izpolnjujejo voljo drugih, tako dolgo bo tudi
suenjstvo.
Vse poskuse za odpravo suenjstva z nasiljem bi lahko primerjali z
gaenjem ognja z ognjem ali z zadrevanjem vode z vodo ali z zasipa-
njem ene jame z zemljo, ki jo zraven kopljemo iz druge jame.
In zato mora biti pripomoek za osvoboditev iz suenjstva, e sploh
obstaja, ne v vzpostavljanju novega nasilja, temve v odpravi tega, ki
daje monost obstoja vladnemu nasilju. Monost vladnega nasilja kakor
tudi vsakrnega nasilja majhnega tevila ljudi nad velikim tevilom je
zmeraj omogoalo in omogoa samo to, ker je majhno tevilo oboroe-
no, veina pa je neoboroena, ah pa je majhno tevilo bolje oboroeno
kakor veliko.
Tako seje ponavljalo pri vseh osvojitvah: tako so podjarmljali narode
- Grki, Rimljani, vitezi, kortesi, tako tudi zdaj podjarmljajo ljudi v
Afriki, v Aziji, tako ohranjajo v podlonosti v mirnem asu svoje pod-
lo nike vse vlade.
Kakor v starih asih tako tudi zdaj eni ljudje vladajo nad drugimi
samo zato, ker so eni oboroeni, drugi pa ne.
V starih asih so vojaki napadali s svojimi poveljniki brezbrambne
prebivalce in si jih podrejali in ropali in so si vsi po deleu svojega sode-
lovanja, svoje hrabrosti in okrutnosti razdelili plen, tako da je bilo vsa-
kemu vojaku oitno, da je nasilje, ki ga opravlja, koristno zanj. Zdaj pa
oboroeni ljudje, ki so pobrani predvsem iz delavskih vrst. odidejo nad
brezbrambne ljudi, stavkarje, puntarje ali prebivalce tujih deel, in jih
podjarmijo in izropajo (se pravi, jih prisilijo, da jim izroijo sadove svo-
jega dela), pa ne zase, temve za ljudi, ki niti ne sodelujejo pri podjarm-
ljanju.
Razlika med osvajalci in vladami je samo v tem, da so osvajalci sami s
svojimi vojaki podjarmljali brezbrambne ljudi in e jim niso bili poslu-
ni, so svoje gronje, da jih bodo muili in pobili, tudi uresniili, vlade
pa tega ne opravljajo same, e pa so jim ljudje neposluni, tudi ne mui-
j o in ne pobijajo samo neoboroenih prebivalcev, temve prisilijo, da to
delajo prevarani in zlasti v ta namen pozverinjeni ljudje, vzeti iz istih
ljudi, nad katerimi uganjajo nasilje. Tako d a j e prejnje nasilje potekalo
z osebnimi prizadevanji: hrabrostjo, krvolonostjo, spretnostjo samih
osvajalcev: sedanje pa poteka s prevaro.
In potemtakem: e s e j e bilo treba poprej, da si se reil nasilja oboro-
enih ljudi, oboroiti in postaviti oboroeno nasilje proti oboroenemu
nasilju, je zdaj. ko je ljudstvo podvreno s posrednim nasiljem, namre s
prevaro, za odpravo nasilja potrebno samo razkrinkanje prevare, ki
omogoa majhnemu tevilu ljudi, da izvaja nasilje nad velikim tevilom.
Goljufija, s katero se to uresniuje, obstaja v tem, da majhno tevilo
ljudi z oblastjo, ki so jo dobili od predhodnikov, zgrabili pa so jo kot
osvajalci, govori veini: vas je veliko, vendar ste neumni in neizobraeni
in ne morete niti sami sebe voditi niti opravljati svojih skupnih stvari,
zato prevzemamo mi to skrb nase; mi vas bomo branili pred zunanjimi
sovraniki, med vami bomo delali in ohranjali notranji red, opravljali
bomo sodniko slubo med vami, postavljali bomo drubene ustanove,
ole, prometne poti in pazili nanje namesto vas: se tako reko tudi na
splono ukvarjali za vao blaginjo. Za vse to zahtevamo do vas samo, da
se podredite zakonom, ki jih bomo izdajali za vao varnost in korist, in
ko boste dosegli predpisano starost, da stopite v vojako slubo ali da
plaujete dajatve, za katere bomo najemali armado. In ljudje so priprav-
ljeni sprejeti te pogoje, pa ne zato, ker so pretehtali ugodnosti in neugo-
dnosti svojega poloaja (saj nimajo nikoli monosti, da bi to storili),
temve zato, ker se e z rojstvom znajdejo v takih okoliinah, se vzga-
jajo v njih, in poglavitno zato. ker vlada, se pravi majhno tevilo golju-
fiveev, ki se zaveda svoje goljufije, uporablja vse pripomoke (in pripo-
mokov ima zelo veliko) za to, da vcepi ljudem ne samo preprianje,
da ne morejo iveti brez vlade in vojske, temve tudi, da ljudje, ki jim
vladajo in so na elu vojske, zasluijo kar najveje spotovanje, vdanost,
celo oboevanje. In ljudje gredo v to. Kakor hitro so pa vojaki odbrani
ali najeti in oboroeni, jih podredijo posebnemu pouku, ki se mu ree
disciplina, vpeljanemu ele v novejem asu, potem ko je bilo konec
soudelebe vojakov pri delitvi plena. Disciplina pa je v tem, da mora lju-
dem, ki stopijo v ta uk in se ga nekaj asa udeleujejo, popolnoma pre-
sahniti poglavitna loveka lastnost: razumna svoboda in da postanejo
posluni mehanini avtomati za pobijanje v rokah organiziranega hierar-
hinega predstojnitva, in pouk poteka po zapletenih, spretnih meto-
dah, izdelanih skozi stoletja. In glejte, ravno v disciplinirani vojski je
bistvo goljufije, zaradi katere vlade novega asa vladajo nad narodi.
In potemtakem edini pripomoek za odpravo vlad ni nasilje, temve
razkrinkavanje goljufije; ljudem se morajo odpreti oi, prvi, da v
kranskem svetu ni nobene potrebe za obrambo narodov drugega pred
drugim, saj vse zamrze narodov med seboj povzroajo samo vlade same.
in da so vojske potrebne samo za majhno tevilo vladajoih, za narode
pa ne samo da niso potrebne, temve so v najvejem obsegu kodljive,
ker sluijo kot orodje za zasunjevanje ljudi; drugi, ljudje morajo dou-
meti. da disciplina, ki jo vse vlade tako strano cenijo, ni ni drugega
kakor najhuji zloin, kakrnega sploh more napraviti lovek, saj je
javni dokaz o hudodelskih namenih vlad. Disciplina je unienje razuma
in svobode v loveku in ne more imeti nobenega drugega namena kakor
samo pripraviti ga do tega, da bi bil voljan storiti taka hudodelstva,
kakrnih ne more storiti iva dua, dokler je v normalnem stanju. e niti
za obrambno ljudsko vojno ni potrebna, kakor je pred kratkim dokazala
burska vojna. Potrebna je samo in predvsem za tisto, za kar je opredelil
njen namen Viljem Drugi: za opravljanje najhujih zloinov v bratomor-
nih in oetomornih vojnah. Zato ni udno, da vsi kralji, imperatorji in
celo republikanske vlade tako zelo cenijo disciplinirane vojske. Discipli-
nirana armada je pripomoek, s katerim lahko s tujimi rokami opravijo
najveja hudodelstva, in ker so tako ta mogoa, si z njimi lahko podre-
jajo ljudstva.
Vzrok ljudske stiske je suenjstvo. Suenjstvo se dri z zakoni. Zako-
ne pa postavljajo vlade. Zato je treba za izboljanje poloaja ljudi v
naem asu odpraviti nasilja vlad. e hoemo odpraviti vlade, se mora-
mo zavedati njihove nepotrebnosti in zloinskosti pripomokov, s kate-
rimi zasunjujejo ljudstvo.
Nemki pisatelj Eugen Heinrich Schmitt, k i j e v Budimpeti izdajal
asopis Ohne Staat (Brez drave), je v njem natisnil izredno resnien in
ne samo po izrazih, temve tudi po mislih zelo drzen lanek, v katerem
dokazuje, da vlada, tudi e zagotavlja svojim podlonikom nekakno
varnost, vendarle ravna glede njih natanno tako. kakor je ravnal kala-
brijski razbojnik, ki je naloil dajatve vsem, ki so hoteli varno hoditi po
potili.
Schmitt je bil zaradi tega lanka postavljen pred sodie, vendar so
ga porotniki slovesno oprostili, saj tudi niso mogli drugae storiti, ker
so morah priznati, da so njegove misli nedvomno resnine.
In res. kaj je pravzaprav drava, e ne ravno taka razbojnika usta-
nova. Dravna ustanova je samo bolj zapletena ustanova kalabrijskega
razbojnika, samo e bolj brez nravnosti in bolj okrutna. Pri razbojniku
so vsi, ki so plaali dajatve, uivali enako zagotovitev varnosti. Pri dra-
vi pa je tako: kolikor bolj kdo sodeluje pri organizirani goljufiji, toliko
ve dobiva ne samo varnosti, temve tudi povraila. e najbolj je pre-
skrbljen (zmeraj je straa ob njem) car, kralj, predsednik in zapravi naj-
ve denarja, zbranega od podlonikov, obremenjenih z davinami; in
potem gre to naprej v skladu z vejo ali manjo soudelebo pri vladnih
hudodelstvih: vrhovni vojskovodje, ministri, policija, gubernatorji in
tako naprej do upanov, ki so e najmanj branjeni in dobivajo tudi naj-
manjo plao. Tisti pa, ki sploh ne sodeluje pri vladnih zloinih, ker ne
mara niti sluiti v vojski, niti plaevati davkov, niti hoditi na sodie,
tisti je podvren nasilju, kakor je bil pri razbojniku.

e hoemo ljudi reiti stiske in suenjstva, jim moramo odpreti oi,

da bodo sprevideli, da vlade niso najpotrebneje in najbolj svete ustano-
ve, nasproti katerim se lovek ne sme obnaati drugae kakor ponino
in z oboevanjem, kakor kar naprej same zagotavljajo ljudem. Nasproti
vladam kakor tudi nasproti cerkvam ni mogo drugaen odnos kakor z
globokim spotovanjem ali s studom. as spotljivega odnosa do vlad
edalje bolj mineva, in sicer ne glede na vso hipnotizacijo, ki jo upora-
bljajo vlade, da bi obdrale svoj poloaj. In as je e, da bi ljudje sprevi-
deli. da so vlade ne samo nepotrebne, temve tudi kodljive in na vso
mo nenravne ustanove, pri katerih poten lovek, ki kolikaj da nase.
ne more in ne sme sodelovati in katerih ugodnosti ne more in ne sme
uivati.
Kakor hitro pa bodo ljudje to jasno sprevideli, bodo samo po sebi
razumljivo nehali sodelovati pri teh stvareh, se pravi, ne bodo ve dajali
vladam vojakov in denarja. In kakor hitro bo veina ljudi nehala to
poeti, bo s tem sama po sebi odpravljena goljufija, ki zasunjuje ljudi.
Samo tako se bodo ljudje lahko reili suenjstva.
Kaj mora narediti vsak l o v e k ? ( X V )

..Vendar so vse to splona razglabljanja; naj so e pravilna ali nepra-

vilna. so nezdruljiva z ivljenjem," sliim ugovore ljudi, ki so se navadili
svojega poloaja in mislijo, da ga sploh ni mogoe spremeniti ali pa ga
vsaj ne elijo spremeniti.
..Povejte no, kaj je sploh treba narediti, kako urediti drubo?" govo-
rijo po navadi ljudje premonih razredov.
Ljudje premonih razredov so se tako navadili vloge lastnikov su-
njev, da se poutijo v poloaju posestnikov, kakor hitro beseda nanese
na izboljanje poloaja delavcev, in si pri prii zano izmiljati vse
mogoe narte za ureditev svojih sunjev, e na misel pa jim ne pride,
da nimajo niti najmanje pravice, da bi razpolagali z drugimi ljudmi, e
pa v resnici elijo dobro ljudem, je edino, kar lahko naredijo in kar mo-
rajo narediti, da nehajo delati grdobije, ki jil, zdaj delajo. Grdobije, ki
jih delajo, pa so zelo dolone in jasne. Grdobije. kijih delajo, niso samo
v tem, da izkoriajo prisilno delo sunjev in se ne marajo odpovedati
izkorianju, temve tudi to, da sami sodelujejo pri vzpostavljanju in
ohranjevanju takega prisilnega dela. In glejte, to bi morali nehati.
Delovni ljudje pa so sami ravno tako pokvarjeni zaradi dolgotrajnega
suenjstva, da se veini dozdeva, da so krivi gospodarji, e je njihov
poloaj slab. ker jim premalo plaujejo in ker imajo v svojih rokah pro-
izvodno orodje; e na misel jim ne pride, d a j e njihov slab poloaj odvi-
sen le od njih samih; e v resnici elijo izboljati svoj poloaj in poloaj
svojih bratov, ne pa skrbeti vsak samo za svoje ugodnosti, potem je
njihova poglavitna naloga, da sami nehajo delati grdobije. Grdobije. ki
jih delajo, pa so v tem, da sicer elijo izboljati svoj gmotni poloaj, a z
ravno takimi pripomoki, s kakrnimi so sami kot delavci spravljeni v
suenjstvo, samo da bi jim bilo dano zadovoljiti si navade, ki so se jih
navzeli, pri tem pa so rtvovali svojo loveko ast in svobodo, in pre-
vzemajo ponievalne, nenravne obveznosti ali izdelujejo nepotrebne in
kodljive predmete; poglavitno pa v tem, da podpirajo vlade, sodelujejo
z njimi z dajatvami in z neposredno slubo in s tem zasunjujejo sami
sebe.
Da bi se poloaj ljudem izboljal, in sicer ne samo ljudem premonih
razredov, temve tudi delavcev, je treba spreumeti, da ni mogoe izbolj-
ati poloaja ljudem, e upotevamo samo svoje ugodnosti, saj sluba
ljudem ne poteka brez rtev, in da je v ta namen, e ljudje v resnici
hoejo izboljati poloaj svojih bratov, ne pa samo svojega poloaja,
nujno potrebno, da so pripravljeni ne samo na spremembo vse sedanje
ureditve ivljenja, kateri so se privadili, in pripravljeni izgubiti ugodno-
sti, ki jih uivajo, temve tudi na zagrizen boj ne z vladami, temve
sami s seboj in s svojimi druinami, da so pripravljeni na preganjanja
zaradi neizpolnjevanja vladnih zahtev.
 In zato je odgovor na vpraanje, kaj je pravzaprav treba narediti, zelo
preprost in ne samo doloen, temve tudi vselej in za vsakega loveka
nadvse lahko prilagodljiv in uresniljiv, pa eprav res ni tak, kakrnega
priakujejo tisti, ki so kakor ljudje premonih razredov v celoti prepri-
ani, da so poklicani, da ne popravljajo sami sebe (sami so e tako in
tako dobri), temve da je treba uiti in uravnavati druge ljudi, in kakor
ga priakujejo tisti, ki so kakor delavci prepriani, da za svoj nemogoi
poloaj niso krivi oni sami, temve samo kapitalisti, in d a j e mogoe ta
poloaj popraviti samo s tem, da se kapitalistom odvzame tisto, kar
izkoriajo, in se napravi tako, da bi bili lahko vsi deleni ivljenjskih
prijetnosti, kakrne zdaj uivajo samo kapitalisti. Ta odgovor je zelo
doloen, sprejemljiv in uresniljiv, ker klie k dejavnosti tisto edino
osebo, nad katero ima vsakdo resnino, zakonito in nedvomno oblast,
in sicer samega sebe, glasi se pa: e lovek - pa naj bo e suenj ali pa
lastnik sunjev - v resnici eli izboljati ne samo svoj poloaj, temve
poloaj vseh ljudi, potem sam ne sme delati hudega, kakor ga dela
suenjstvo njemu samemu in njegovim bratom. V ta namen, da ne bi
poeli grdobij, pa se morajo tisti/ki so krivi za stiske njega in njegovih
bratov, zavezati, da se, prvi, ne bodo ne prostovoljno ne prisilno ni
ve udeleevali vladnih dejavnosti in potemtakem ne bodo sprejeli zase
imenovanja ne za vojaka ne za feldmarala. ne za ministra ne za pobiral-
ca davkov, ne za lana parlamenta ne za prio, ne za starosta ne za
porotnika, ne za gubernatorja in sploh nobene obveznosti, zvezane z
nasiljem. To je eno. Drugi, tak lovek ne sme prostovoljno dajati
davin dravam, ne neposrednih ne posrednih, in ravno tako tudi ne
sme uporabljati denarja, ki ga zberejo davkarji, ne v obliki plae, ne v
obliki pokojnine ali nagrad in tako naprej dravnih ustanov, ki slonijo
na davinah, kakrne nasilno pobirajo pri ljudstvu. To je drugo. Tre-
tji, lovek, ki ne el/ sodelovati samo pri svoji koristi, temve bi rad
izboljal poloaj tudi drugih ljudi, se ne sme obraati k vladnemu nasi-
lju ne za varstvo zemljike lastnine in lastnine drugih predmetov, ne za
zagotovitev svoje varnosti in varnosti svojih blinjih, temve mora
gospodariti z zemljo kakor tudi z vsemi izdelki svojega ah tujega dela
samo v obsegu, v kakrnem glede teh predmetov ne postavljajo svojih
zahtev tudi drugi ljudje.
.,Ampak taka dejavnost je nemogoa: odpovedati se vsakemu sode-
lovanju pri vladnih zadevah se pravi odpovedati se ivljenju." bo rekel
kdo na to. lovek, ki ne mara izpolnjevati vojake obveznosti, bo vren
v j e o ; lovek, ki ne plauje davkov, je kaznovan in davki se izterjajo iz
njegovega zarubljenega imetja; loveka, ki se odpove dravni slubi, pa
nima drugih monosti za ivljenje, bo z druino vred konec od lakote;
ravno tako se zgodi s lovekom, ki ne mara, da bi mu drava varovala
lastnino in osebnost; popolnoma nemogoe je, da ne bi uporabljali
predmetov, ki so obremenjeni z davki, in vladnih ustanov, ker so z davki
obremenjeni pogosto predmeti, ki so krvavo potrebni za ivljenje; ravno
tako tudi ni mogoe prebiti brez dravnih ustanov, kakor so pota,
ceste in druge.
Popolnoma dri, da je za loveka naega asa zelo teko odrei se
vsakrnemu sodelovanju pri vladnem nasilju; ampak to, da si ne more
vsak lovek urediti ivljenja tako, da bi ne bil v nikakrni obliki soudele-
en pri vladnem nasilju, nikakor ne dokazuje, da ne bi bilo monosti, da
se edalje bolj osvobaja od njega. Ne bo imel vsak lovek zadosti moi,
da bi se odpovedal vojaini (vendar so in bodo tudi taki), vsak lovek
pa lahko dosee, da ne stopi iz svoje volje v vojako, policijsko, sodno
ali davno slubo, in se lahko odloi za slabe plaano zasebno slubo,
zato pa ugodnejo od dravnih slub. Ne bo imel vsak lovek moi, da
bi se odpovedal zemljiki lastnini (pa eprav so tudi taki, ki to naredi-
jo). vendar se vsak lovek lahko zave zloinskosti take lastnine in
zmanja obseg njenih mej. Ne more se vsakdo odpovedati obvladanju
kapitala (vendar so tudi taki) in uporabljanju predmetov, ki so branjeni
z nasiljem, vsakdo pa lahko zmanja svoje potrebe in edalje manj upo-
rablja predmete, ki izzivajo zavist drugih ljudi. Ne more se vsakdo odpo-
vedati dravni plai (so pa tudi taki, ki imajo raji stradanje kakor nepo-
teno vladno dejavnost), vendar ima vsakdo lahko raji manjo plao
kakor vejo, samo da so izpolnjene obveznosti manj povezane z nasi-
ljem. Ne more se vsakdo odpovedati uporabi dravnih ol (so pa tudi
taki), vendar ima vsakdo lahko raji zasebno olo kakor dravno. Vsak-
do lahko edalje manj uporablja predmete, obremenjene s carinami, in
vladne ustanove.
Med obstojeo ureditvijo stvari, sloneo na surovem nasilju, in iv-
ljenjskim idealom, kakren obstaja v lovekem obevanju, utemelje-
nem na razumnem soglasju, po utrjenih navadah, je neskonno tevilo
stopenj, po katerih je brez prenehanja stopalo in stopa lovetvo, in
temu idealu se pribliuje samo v skladu s tem, kako se ljudje osvobajajo
od soudelebe pri nasilju, od uporabe nasilja in od privajenosti nanj.
Ne vemo in ne moremo predvideti, e toliko manj pa predpisati,
kakor delajo dozdevni uenjaki, kako bo postopoma potekalo slabljenje
drav in osvobajanje ljudi izpod njih, ne vemo tudi, kakne oblike bo
dobivalo loveko ivljenje v skladu s postopnim osvobajanjem izpod
dravnih nasilij; nedvomno pa vemo. da bo ivljenje ljudi, ki bodo dou-
meli zloinskost in kodljivost dejavnosti vlad in si prizadevali, da ne bi
uporabljali in ne sodelovali pri njem. popolnoma drugano in bolj v
skladu s pravinim ivljenjem in z nao vestjo, kakor je sedanje, ko lju-
dje sami sodelujejo pri nasilju vlad in ga uporabljajo in se delajo, kakor
da se bojujejo z njim, vendar le poskuajo z novim nasiljem odpraviti
staro.
Poglavitno pa je, da je sedanja ureditev ivljenja slaba; s tem se vsi
strinjajo. Vzrok slabega poloaja je suenjstvo, ki ga povzroajo drave s
svojim nasiljem. Za odpravo vladnega nasilja je en sam pripomoek: da
se ljudje vzdrijo od sodelovanja pri nasilju. In zato so povsem odve
vpraanja, ali je za ljudi teko ali lahko vzdrati se od sodelovanja pri
vladnem nasilju in ali se kmalu ali pozno pokaejo blagodejni sadovi
take vzdrnosti; saj je za osvoboditev ljudi izpod suenjstva samo ta
edini pripomoek, drugega ni.
V kakni stopnji in kdaj se v vsaki drubi in na vsem svetu opravi
zamenjava nasilja z razumno in svobodno soglasnostjo, z utrjenimi nava-
dami, bo odvisno od moi in jasnosti loveke zavesti in od tevila posa-
meznih ljudi, in vsakdo se lahko sam udelei splonega gibanja lovetva
z bolj ali manj jasno zavestjo ali blagim ciljem in je lahko nasprotnik
takega gibanja. Vsakdo ima na voljo in izbiro: da gre proti volji Boga in
postavi na pesek podirajoi se hio svojega kratkotrajnega zlaganega
ivljenja ah pa se pridrui venemu, neumirajoemu teku resninega
ivljenja po boji volji.
Ampak mogoe se motim in je treba iz zgodovine lovetva napraviti
isto drugane sklepe in se lovetvo ne pribliuje osvoboditvi izpod
nasilja in se nemara da dokazati, da je nasilje neizogibna oblika ivlje-
nja, da bo za ljudi slabe, e se odpravijo drave, e se odpravi lastnina
in obramba varnosti?
Vzemimo, da to dri in d a j e vse moje prejnje razglabljanje nepravil-
no, pa saj imamo vendar poleg splonih razmiljanj o ivljenju lovetva
pri vsakem loveku e vpraanje o lastnem osebnem ivljenju in ne glede
na kakrna si e bodi razglabljanja o splonih zakonih ivljenja lovek
ne more delati tega, kar ima ne samo za kodljivo, temve tudi za slabo.
isto mogoe je razglabljanje o tem, da je drava nujna oblika raz-
voja osebnosti, da je dravno nasilje neizogibno za blagor lovetva,
isto mogoe je, da se je vsega tega mogoe nauiti iz zgodovine in so
vsa ta razglabljanja pravilna," bo odgovoril vsak poten in iskren lovek
naega asa, vendar je umor zlo, to vem bolj kakor ne vem kakno raz-
glabljanje. Ko pa zahtevate od mene, naj stopim v vojako slubo ah
dam denar za najem in oboroitev vojakov ali za nakup topov in oboro-
itev oklepnic, me hoete napraviti za soudeleenca pri umoru, jaz pa
tega ne samo noem, temve tudi ne morem. Ravno tako tudi ne ma-
ram in ne morem uporabljati denarja, ki ste ga s smrtnimi gronjami
pobrali lanim, ravno tako tudi ne maram uporabljati ne zemlje ne glav-
nice, ki ju branite vi, ker vem, da branite samo z umorom.
Vse to sem lahko delal, dokler nisem doumel vse zloinskosti teh
stvari, kakor hitro so se mi pa odprle oi, ne morem biti ve slep za to
in ne morem ve sodelovati pri teh reeh.
Vem. da smo vsi skupaj tako povezani z nasiljem, da se mu lovek
teko v celoti izogne, pa b o m kljub temu naredil vse, kar bom mogel, da
ne bom sodeloval pri njem in da ne bom pri njem soudeleen, in priza-
deval si bom, da ne bom uporabljal stvari, ki so pridobljene in branjene
z umorom.
Imam samo eno samo ivljenje. Zakaj pa naj bi v tem kratkem ivlje-
nju ravnal proti glasu vesti in postal sokrivec pri vaih gnusnih delih? -
Ne maram in ne mislim biti.
Kaj pa bo nastalo iz tega - ne vem. Mislim samo, da ne more nastati
ni slabega, e ravnam, kot mi narekuje vest."
Tako bi moral odgovoriti vsak poten in iskren lovek naega asa na
vsa dokazovanja o nujni potrebi vlad in nasilja in na vse zahteve ali vabi-
la, naj bi sodeloval pri nasilju.
Tako da najviji in nepreklicni sodnik - glas vesti - potrjuje za vsa-
kega loveka tisto, k emur ga usmerjajo tudi splona razglabljanja . . .
Gustav Landauer (1870 - 1919)
12. Anarhistine misli o anarhizmu (1901)

Spominjam se besede, ki jo je izrekel leta 1893 angleki anarhist

Mowbray na Mednarodnem socialistinem kongresu v Zurichu. lo je
za to, ah imajo anarhisti pravico udelebe na kongresu ali ne. Po vihar-
nih debatah je bila sprejeta resolucija, po kateri naj bi bili pripueni
samo tisti, ki se zavzemajo za ,,politino akcijo". V trenutku, ko je bilo
e videti, kot da bomo anarhisti ostali pred vrati, je Mowbray e enkrat
zamajal tehtnico s patetino alo. Izjavil je: anarhisti so samo nasprot-
niki parlamentarne, zakonodajne, dravne akcije. Brutusovo dejanje, je
zaklical, je bilo eminentno politino dejanje. Mi smo za politine akcije,
zato nam morate omogoiti udelebo.
Ta beseda se mi zdi izredno primerna za razlago nenavadnega pojava,
k i j e postal e skoraj anarhistina dogma, d a j e uboj kakega dravnega
poglavarja, ko se je enkrat zgodil, nekaj anarhistinega; da so nadalje
skoraj vsi atentatorji zadnjih desetletij postopali po anarhistinih osnov-
nih mislili. Vsak nepristranski lovek bo dejansko v tem sovpadanju
videl nekaj nenavadnega; kajti kakno zvezo ima z anarhizmom, z nau-
kom o zaeleni drubi brez drave in avtoritarne prisile, kakno z giba-
njem proti dravi in proti legaliziranemu nasilju, e kdo ubije kako
osebo? Prav nobene. Toda anarhisti dojemajo, da ne zadoajo nauki in
oznanjanje naukov; nove drubene zgradbe ne bo mogoe zgraditi, ker
so mogonei na poti; torej je potrebna, tako sklepajo naprej, poleg
propagande z besedo in pisanjem in poleg konstrukcije tudi destrukcija;
veliko preibki so, da bi poruili vse ovire: potem je treba vsaj propagi-
rati dejanje in delati propagando z dejanjem; politine stranke se gredo
pozitivno politino akcijo; torej morajo anarhisti, kot posamezniki,
izvajati pozitivno antipolitiko, negativno politiko. Iz takega razmiljanja
lahko razlagamo politino akcijo anarhistov, to propagando dejanja,
individualni terorizem.

P r e v o d iz k n j i g e A n a r c h i s m u s - G r u n d t e x t e zur T h e o r ie
lin d P r a x i s d e r G e w a 11 , u r . O t t h e i n R a m m s t e d t , W e s t d e u t s c h e r
Verlag. Koln und Opladen 1 9 6 9 , str. 1 2 6 - 1 3 3 . Prevedla D o r i s D e b e n j a k , j e z i k o v -
n o p r e g l e d a l a Bora Z l o b e c - J uri.
 Ni se ne bom obotavljal in bom povedal z vso ostrino - in dobro
vem, da mi za te besede ne bodo hvaleni niti tu, niti tam: Anarhistina
politika atentatov se delno poraja iz tenje majhne skupine, da bi posne-
mala velike stranke. Za tem stoji elja po ugledu. Tudi mi delamo poli-
tiko, pravijo; saj nismo nedejavni; raunati je treba z nami. Anarhisti mi
niso dovolj anarhini; e vedno so politina stranka, celo povsem primi-
tivno reformno politiko se gredo; saj je ubijanje ljudi bilo e od nekdaj
eden od naivnih poskusov primitivcev za izboljanje; in Mowbrayev
Brutus je bil kratkoviden politik. Ce so ameriki mogoniki dali, ne ozi-
raje se na pravice in zakone, obesiti nekaj povsem neudeleenih anarhi-
stov, potem so ravnali natanko tako anarhistino kot katerikoli atenta-
tor, - in morda, tako kot on, tudi iz idealizma. Kajti samo dogmatiki bi
lahko trdili, da ni goreih in odkritih dravnih idealistov. Anarhisti pa
so seveda veinoma dogmatiki; kriali bodo, da jaz, ki si e danes jem-
ljem pravico, da svoj svetovni nazor imenujem anarhija, kar tako narav-
nost povem svojo resnico; tudi oni so oportunisti in bodo ugotavljali, da
ravno sedaj ni pravi as za tako izrekanje. Toda jaz sem preprian: rav-
no sedaj je pravi trenutek.

Seveda je tudi to dogma anarhistov, da pravijo nekako takole: vsak

dan izgubi zaradi morilskih okoliin toliko in toliko delavcev, toliko in
toliko vojakov in toliko in toliko tuberkuloznih bolnikov ivljenje;
emu ta vik in krik? McKinley ne teje ni ve kot eden od teh ljudi.
Dovolite, prosim! Tudi tu se bom svojim anarhistom zdel vse preve
anarhien; mene je McKinleyeva smrt pretresla veliko bolj, kot smrt
kakega krovca, ki bi bil padel s strehe zaradi slabo postavljenega odra.
Staromodno je, prav rad priznam; toda e nekega loveka, obdanega z
videzom oblasti, ustreli solovek v trenutku, ko mu ta ni hudega slu-
te in z mirno vestjo ponuja roko, e potem milijoni gledajo na njegovo
smrtno posteljo, potem vidim v tem resnino tragiko, ki poveliuje tega
loveka, ki je bil morda povprena glava in ne preve plemenit lovek.
Rad pa tudi povem, da je tudi atentator mojemu srcu ljubi kot tisti
nesrenik, k i j e slabo zbil oder. Marsikaj je potrebno za to, da lovek na
tak nain obravnava ivljenje.
Tu se nimam namena poglabljati v psihologijo sodobnega atentator-
ja. Morda niso toliko junaki ali muenci kot neka nova vrsta samomo-
rilcev. Za loveka, ki ne veruje v ni drugega kot v to ivljenje, in ki ga
je to ivljenje grenko razoaralo, ki ga napolnjuje mrzlo sovratvo proti
razmeram, ki so ga uniile in ki jih nikakor ne more prenaati, je lahko
demonsko zapeljiva misel, da bi vzel s seboj e enega od tistih zgoraj, da
bi si demonstrativno vzel ivljenje po ovinku, preko sodia in pred
omi celega sveta. Toda vsaj enako zapeljiva je tudi misel, ki se v tiso-
erih variacijah ponavlja v anarhistini literaturi: postaviti avtoritarne-
mu nasilju nasproti svobodno nasilje, upor individua.
 Temeljna zmota revolucionarnih anarhistov, ki sem jo predolgo gojil
z njimi, je, da so prepriani, da bodo lahko dosegli ideal nenasitnosti po
poti nasilja. Ostro napadajo ..revolucionarno diktaturo", ki s t a j o pred-
videla Marx in Engels v svojem Komunistinem manifestu kot kratek
prehodni stadij po veliki revoluciji. To so samoprevare; vsako nasilje je
diktatura, razen e ga ljudje prenaajo prostovoljno, e ga mnoice, ki
jim ukazujejo, priznavajo. V tem primeru pa gre za avtoritarno oblast.
Vsaka oblast je bodisi despotstvo, bodisi avtoriteta.
Anarhisti morajo doumeti, d a j e nek cilj mogoe dosei samo, e so
e sredstva za njegovo dosego obarvana z njegovo barvo. Nikoli se ne da
z nasiljem priti do nenasilja. Anarhija je tam, kjer so anarhisti, dejanski
anarhisti, ljudje, ki ne poznajo nobenega nasilja ve. S tem prav zares ne
pripovedujem ni novega ve; saj je to isto, kot tisto, kar nam je e
davno rekel Tolstoj. Ko je bil v Brescii ubit italijanski kralj, je Tolstoj
objavil udovit lanek, katerega vrhunec so bile besede: Vladarjev ne
gre ubijati, prepriati jih je treba, da oni sami ne smejo ubijati. Formu-
lacija je bila e ostreja in lanek je vseboval tako mone udarce proti
oblastnikom, da so ga nekateri anarhistini asopisi ponatisnili. Toda
vsaj toliko oster je bil tudi proti anarhistom; tudi ta mesta so, rekel bi
dobroduno ali nonalantno, ponatisnili, toda kot stara matrona se
zanje potem niso ve menili.
Anarhisti bodo ugovarjali: e smo nenasilni, potem prenaamo ropa-
nje in zasunjevanje, potem nismo svobodni, temve smo sunji. Mi
noemo nenasilnosti posameznih individuov, temve stanje nenasitno-
sti; h o e m o anarhijo, toda najprej moramo dobiti ali vzeti nazaj, kar so
nam iztrgali ali esar nam niso dali. To je spet ena od temeljnih zmot:
da je anarhija stvar lovetva; da bo najprej priel veliki obraun in
potem tisoletna drava. Kdor hoe svetu prinesti svobodo - kar seve-
da pomeni: svoje pojmovanje svobode - , je despot, ni pa anarhist. Anar-
hija nikoli ne bo stvar mnoic, nikoli se ne bo porodila po poti invazije
ah oboroene vstaje. Prav tako nikoli ne bo doseen ideal federalistine-
ga socializma s akanjem na to. da bosta prela nakopieni kapital in
zemljika lastnina v roke ljudstva. Anarhija ni stvar prihodnosti, temve
sedanjosti; ne stvar zahtev, temve ivljenja. Ne more iti za nacionaliza-
cijo pridobitev preteklosti, temve le za novo ljudstvo, ki se oblikuje iz
majhnih zaetkov z notranjo kolonizacijo, sredi drugih ljudstev, tu in
tam, v novih skupnostih. In k o n n o ne gre za razredni boj neposedujo-
ih proti, posedujoim, temve za to, da se svobodne, notranje trdne in
obvladane narave izluijo iz mnoic in zdruujejo v nove tvorbe. Stara
nasprotja unievanja in izgradnje zaenjajo izgubljati smisel: gre za obli-
ke tistega, esar nikoli ni bilo.
e bi anarhisti vedeli, kako m o n o se njihove misli dotikajo najglo-
bljega dna lovekega bistva in kako neskonno dale stran vodijo od
poetja masovnega loveka, bi se zgrozili in spoznali, kaken prepad
zija med njihovim ravnanjem, njihovim povrnim vedenjem in prepadi
njihovega svetovnega nazora, potem bi dojeli: preve vsakdanje, preve
navadno je za anarhista, da ubije McKinleya in da izvaja temu podobne
norije in tragedije. Kdor ubija, gre v smrt. Tisti, ki hoejo mojstriti
ivljenje, pa morajo biti na novo ivi in od znotraj navzven prerojeni.
Prositi bi moral za odpuanje, da tudi na nevtralnih tleh delam
..propagando za anarhizem", e ne bi bil preprian, da je tisto, kar tu
imenujem anarhija, ne da bi se util vezanega na katerokoli besedo,
neko osnovno razpoloenje, ki ga je mo najti v vsakem loveku, ki
razmilja o svetu in dui. Pri tem mislim na eljo, da bi se lovek znova
rodil, da bi znova oblikoval svoje bistvo in potem svojo okolico, svoj
svet, kolikor mu je to mono. Ta najviji trenutek bi moral priti za vsa-
kega: tam, kjer, e uporabljam Nietzschejeve besede, ustvarja v sebi
prvotni kaos, tam, kjer si kot gledalec ogleduje dramo svojih nagonov in
svojih najbolj priganjajoih notranjosti, ter konno ugotavlja, katera od
njegovih tevilnih oseb naj bi v njem vladala, kaj je lastno, tisto, po e-
mer se razlikuje od tradicij in dediine sveta svojih prednikov, kaj naj
bi bil svet njemu, kaj naj bi on bil svetu. Anarhista imenujem tistega, ki
ima voljo, da ne bi o sebi uprizarjal dvojne igre, ki je samega sebe v
odloilni ivljenjski krizi pregnetel kot svee testo, da sam v sebi dobro
ve, kako je treba, da lahko ravna tako, kot mu ukazuje njegovo najbolj
skrito bitje. Ta mi je lovek brez gospodarja, svobodnik. lastnik, anar-
hist mi je tisti, ki je ugotovil tisti nagon, ki ga hoe iveti in k i j e njego-
vo ivljenje. Pot v nebesa je ozka, pot do nove, vije oblike loveke
drube vodi skozi temna, zastrta vrata naih instinktov in terre abscon-
dite* nae due, k i j e na svet. Samo od znotraj navzven je mogoe obli-
kovati svet. Stanje anarhije je mogoe pripraviti samo v novem svetu, v
deeli, ki jo je treba ele odkriti. To deelo in ta bogati svet najdemo, e
s pomojo kaosa in anarhije, z nezaslianim tihim in neskonno globo-
kim doivljanjem odkrijemo novega loveka: vsak sam v sebi. Potem
bodo ostajali anarhisti in anarhija, tu pa tam posamezniki, razpreni;
nali bodo drug drugega; ubijali ne bodo niesar drugega kot sami sebe
v mistini smrti, ki vodi preko najgloblje poglobitve v novo rojstvo;za
sebe bodo lahko uporabili Hofmannsthalove besede: ..Tako do konca
kot tla pod nogami sem vse navadno loil od sebe." Kdor se je enkrat
splazil skozi svojega lastnega loveka in gazil globoko po svoji lastni
ivi krvi - ta pomaga ustvarjati novi svet. ne da bi posegal v tuje iv-
ljenje.

Zelo napano bi me razumel tisti, ki bi mislil, da pridigam kvietizem

ali resignacijo, odpoved akciji ah delovanju navzven. Nikakor ne! Treba

* a b s c o n s - t e k o razumljiv, nejasen, t e m e n - op. ur.

 se je zdruiti, delovati za municipialni socializem, tudi za naselitvene,
konzumne in stanovanjske zadruge; ustanavljati je treba javne vrtove in
knjinice, zapustiti mesta, delati z lopato in motiko. poenostaviti celo
svoje zunanje ivljenje, da bi pridobili prostor za luksuz duha; treba je
organizirati in prosvetljevati; delovati za nove ole in pridobivanje
otrok; vse pa le obnavlja tisto, kur je veno verajnje, e se ne dogaja
v novem duhu in iz nanovo pridobljenega vmesnega prostora. Mi vsi
akamo na nekaj velikega in nezaslianega, vsa naa umetnost je polna
drhtee in tihe slutnje neesa, kar se pripravlja: prilo bo iz naega bist-
va. e spravimo na povrje tisto, kar je v naem duhu neznano, nezave-
dno, e bo na duh pozabil na samega sebe v elementu neduhovno psi-
hinega, ki prei na nas v naih votlinah, e postanemo na novo: potem
bo postal sluteni svet, ki ga zunanji razvoj ne bo nikoli prinesel s seboj.
Velik as bo priel za ljudi, ki ne bodo ve mogli prenaati ne le razmer
in ustanov, temve tudi sami sebe ne. Ne ubijati drugih, temve sebe:
to bo znailnost loveka, ki ustvarja svoj lastni kaos, da bi nael svoje
prastaro in najbolje in da bi se tako mistino zdruil s svetom, da bo
videti kot da je tisto, kar bo deloval v svetu priteklo vanj iz nekega ne-
znanega sveta. Kdor v sebi obuja pretekli svet v novo ivljenje, v indivi-
dualno ivljenje, kdor se sam pouti kot arek sveta, ne kot tujec - ta
prihaja in ne ve od kod, in gre, pa ne ve kam, temu bo svet tako kot on
sam in ljubil ga bo kot samega sebe. Ti bodo skupaj iveli kot skupni,
kot pripadajoi. Tu bo anarhija. To je daljni cilj; toda prilo je e tako.
da nam je ivljenje nedojemljivo, e si ne postavimo za cilj neesa never-
jetnega. ivljenje nam ni ni, je nino, e nam ni morje, neskonno, ki
nam obeta venosti. Kaj reforme, politika, revolucija! Saj je vendar
vedno vse isto. Kaj anarhizem! Kar so nam prikazovali anarhisti kot
idealno drubo, je veliko prerazumno, veliko preve rauna zgolj z
danim, da bi kdaj lahko ali da sploh bi postalo dejanskost. Samo kdor
rauna z neznanim, rauna pravilno. Kajti ivljenje in pravi lovek v nas
sta nam brezimna in neznana. Ne e kar naprej vojna in ubijanje, temve
preporod.

Zelo narobe pa bi spet razumeli moje mnenje, e bi v tem spremenje-

nem pojmovanju videli odvraanje od vsestransko terjajoe, prebujajo-
e, povzemajoe in obnavljajoe dejavnosti svobodnega, nedoginatskega
socializma. Morda lovek kot jaz, ki vse svoje poetje e leta posvea
takim reem, ne uti potrebe, da bi na vse to opozarjal, ko pa so e vsi
opustili otroko vero, da bi lahko neko zunanje dogajanje povzroilo
radikalno spremembo, saj je oitno, da socializem ni stvar, ki bi se kot
nova, blestea tvorba dvigala zadaj za meansko drubo, temve je
nekaj, kar samo od sebe raste znotraj naega kapitalistinega sveta in
povsod sili vanj. To spoznanje, pa naj sedaj postaja e tako samoumev-
no, je vendarle pridobljeno s tolikimi boleinami, da se ne moremo
tako hitro znajti v novi vrsti dejavnosti; nekaj svetlega, trdega, prakti-
nega je prilo v sodobni socializem. To je nedvomno razveseljivo;
toda mi sanjai iz prejnjih asov smo bili tako zelo navajeni na pol-
mrak in romantiko priakovanja in pripravljanja nenadnega, da nam je
e treba pustiti nek as, da se bomo navadili na novi nain; saj tudi ne
manjka sveih sil, ki so na delu. Prav tako dojemam, da imajo mnoice,
ki hoejo ven iz socialne bede in negotovosti, kaj malo opravka z najvi-
jimi kulturnimi potrebami in duevnimi stiskami, o katerih tu govorim.
Njim je vseeno, za kaj se mi posebnei borimo, in prav pogubna roman-
tika bi bila, e bi mislili, da so prenove, ki so potrebne socialno odvis-
nim in ubogim mnoicam, identine ali vsaj neloljivo zlite s spremem-
bo bistva loveka, o kateri tu govorim. Moramo se nauiti dojemati, da
je tisoero poti, dravnih in zunajdravnih, po katerih lahko mnoicam
pomagamo naprej; odvaditi se moramo tega, da vidimo vsako izboljavo,
vsako prenovo samo v povezavi z naim najvijim in zadnjim ciljem in
da je nikakor noemo imeti drugane. udovita misel je, da bi tako
medsebojno povezali blaginjo, uspevanje mnoic in najnotranjejo
potrebo po kulturi, da bi bilo oba cilja mogoe dosei po isti poti; toda
narobe je, kot je napano vse tako togo, isto pojmovno miljenje.
Dovolj dolgo smo si pod socializmom predstavljali nek nedoloen, vse-
povezujo svetovni nazor, udeno palico, ki odpira vsa vrata in razre-
uje vsa vpraanja; sedaj bi e lahko vedeli, da je vse tam zunaj v svetu
in prav tako v nai lastni dui tako pomeano, da nikoli ne more biti ene
poti. po kateri bi vsi dosegli isti cilj. To, kar postavljam tukaj, torej
nikakor ni kak poziv loveki drubi; dojeti moramo, da druga poleg
druge obstajajo tevilne stopnje kulture, mirno se lahko odpovemo sa-
njam, ki niti niso lepe, da je treba vse povzdigniti na isto raven. Ni
poziva; opisati elim samo notranje stanje, iz katerega bi morda nekateri
lahko prili do tega, da bi s svojim ivljenjskim zgledom drugim pokazali
komunizem in anarhijo. Rei hoem samo, da se mora ta svoboda v
najintimnejem loveku ele roditi, da jo je ele treba vzgojiti, d a j o bo
potem mogoe videti kot zunanjo dejanskost. Tudi socializem je poasi
postal stara beseda; v sebi je zdruil marsikaj, kar sedaj razpada v ve
samoumevnosti. Povsod se dogmatika konuje, pa tudi boj za gesla, ki
so jih kot utopine mejnike postavili na zaetek novega obdobja; pov-
sod je iz besed nastala dejanskost in nekaj tekoega, nekaj nepreraun-
ljivega in omahujoega. Jasnost pa obstaja samo v deeli videza in
besed; tam, kjer se zaenja ivljenje, tam se konuje sistematika.

Tudi anarhisti so bili doslej vse preve sistematiki. preve so bili

vklenjeni v trdne, ozke pojme; in to je konno zadnji odgovor na vpra-
anje, zakaj anarhisti vidijo v ubijanju ljudi nekaj dragocenega. Navadili
so se, da sploh nimajo ve opravka z ljudmi, temve s pojmi. Zanje
obstajata dva trdna, loena razreda, ki si stojita sovrano nasproti; niso
ubijali ljudi, temve pojem izkorievalca, podjarmljevalca, predstavni-
ka drave. Tako se je lahko zgodilo, da se v javnem ivljenju prepuajo
 poetju nelovenosti tisti, ki so v privatnem ivljenju in ustvovanju
pogosto najbolj loveki. Njihovo ustveno ivljenje je potem izklop-
ljeno: delujejo kot mislea bitja, ki so kot Robespierre podloniki bogi-
nje razuma, ki louje in razsoja. Samo iz sodb hladne, neive in ivlje-
nju sovrane logike si je mogoe razloiti hladne smrtne obsodbe, ki so
jih izrekali anarhisti. Anarhija pa ni ni tako blinjega, hladnega, raz-
lonega, kot so si anarhisti domiljali; e se jim anarhija spremeni v
temne, globoke sanje, namesto da bi bila pojmovno dosegljiv svet.
potem bosta njen etos in njeno delovanje postala enaka.
Errico Malatesta (1850 - 1932)
13. 1. Anarhizem in oblast (19??)

Anarhija je grka beseda in oznauje, tono povedano, ,.brezvladje":

poloaj ljudi brez vsakrne pooblaene avtoritete. Preden je cela vrsta
mislecev zaela pojmovati takne vrste organizacijo kot mogoo in zae-
leno, tako da je postala cilj gibanja (ki je zdaj postalo eden najpomem-
bnejih dejavnikov v sodobnih drubenih bojih), so besedo ..anarhija"
vsesplono uporabljali za oznaevanje nereda in zmede; e dandanes jo
v tem smislu uporabljajo neuki in nasprotniki, ki jim je do tega, da bi
izmaliili resnico.
Ne bomo se spustili v filoloke razprave, saj vpraanje ni filoloke,
temve zgodovinske narave. Obiajna razlaga te besede ne rui njenega
etimolokega pomena, temve je iz njega izvedena, in sicer zaradi pred-
sodka, da je za organizacijo drubenega ivljenja oblast nujna in da se
mora torej, v skladu s tem, druba brez oblasti spremeniti v nered, v
katerem niha med neobvladljivo oblastjo enih in slepim maevanjem
drugih.
Lahko je pojasniti obstoj tega predsodka in tudi njegov vpliv na po-
men. ki so ga ljudje pripisali tej besedi.
Kot vsa iva bitja se tudi lovek prilagaja okoliinam, v katerih ivi
in s potomstvom prenaa svoje pridobljene navade. Ker se je lovek
rodil in ivel v okovih kot potomec neizmerno dolge vrste sunjev, je v
trenutku, ko je zael misliti, verjel, da je suenjstvo bistveni pogoj
ivljenja, svoboda pa se mu je zdela nemogoa. Ker je bilo njegovo delo,
se pravi kruh, stoletja odvisno od dobre volje njegovega delodajalca in
ker je bil navajen, d a j e tudi njegovo lastno ivljenje na voljo tistim, ki
imajo zemljo in kapital, je delavec nazadnje tudi verjel, d a j e tisti, ki mu
daje kruh, njegov gospodar; pronicljivo se sprauje, kako bi mogel iveti,
e ne bi imel gospodarja nad seboj. Na enak nain je lovek, katerega
udje so bili od rojstva vklenjeni, pa vendar ni odkril, kako lahko vseeno
hodi, pripisal okovom, da ga ovirajo v gibanju, medtem ko so ti v resnici
zmanjevali in paralizirali mo miic njegovih udov.

Prevod iz l i r r i c o M a l a t e s t a , S e r i t t i S c e I t i , E d i z i o n i Savelli. R i m 1 9 7 3 .
Prevedla N e d a P a g o n - B r g l e z . j e z i k o v n o p r e g l e d a l a Bora Z l o b e c - J u r i .
 e obiajnemu uinku navade dodamo e vzgojo, ki jo delavcu daje
gospodar, uitelj, sveenik itn. - vsi. ki jim je do tega, da ga nauijo,
kako nujna sta oblast in delodajalec - e dodamo potem e sodnika in
policaja, ki drugae mislee in to zlasti tiste, ki lahko poskuajo pro-
pagirati svoje miljenje - prisiljujejo v molk, potem pa lahko razume-
mo, kako je nastal predsodek o koristnosti in nujnosti gospodarja in
oblasti. Predpostavimo, da neki uanjak izdela popolno teorijo, katere
namen je prepriati okovanega loveka, da ne bi mogel hoditi in tudi ne
iveti, e bi ga osvobodili. lovek bi divje branil svoje okove in za sovra-
nika bi tel vsakogar, ki bi mu jih hotel odvzeti.
e torej velja, da je oblast nujna in da bi brez nje morala vladati
nered in zmeda, potem je naravno in logino predpostaviti, da mora
anarhija, ki oznauje odsotnost oblasti, pomeniti tudi odstotnost reda.
Toda to ni prvi taken primer v zgodovini jezika. V tistih obdobjih in
deelah, kjer velja oblast enega loveka (monarha) za nujnost, upora-
bljajo besedo ,,republika" (to je oblast mnogih) v popolnoma istem smi-
slu kot besedo ..anarhija", za oznaitev zmede in nereda. Sledi taknega
pomena te besede je e mogoe najti v ljudskem govoru mnogih deel.
Ko se bo to miljenje spremenilo, ko se bodo ljudje prepriali, da
oblast ni nujna, bo beseda ..anarhija", prav zato. ker oznauje brez vla-
de". postala isto kot ..naravni red. skladnost potreb in interesov vseh,
popolna svoboda s popolno solidarnostjo".
Zato nimajo prav tisti, ki menijo, da so anarhisti napano izbrali svo-
je ime, ker ga pa mnoice napano razumejo, kar povzroa napane
razlage. Napaka ne izhaja iz besede, temve iz stvari. Teava, ki nanjo
naletijo anarhisti, ko razirjajo svoja obzorja, ne izhaja iz imena, ki so si
ga nadeli, temve iz dejstva, da njihovo pojmovanje pretresa vse stare
predsodke, ki jih imajo ljudje o svoji oblasti - ali ..dravi", kakor se
imenuje.
Preden nadaljujemo, bi bilo dobro, da pojasnimo to zadnjo besedo -
drava; tu je po naem mnenju pravi vzrok mnogih nesporazumov.
Anarhisti nasploh uporabljajo besedo ..drava" v pomenu vsega sklo-
pa institucij, politinih, zakonodajnih, sodnih, vojnih, finannih itn.,
s pomojo katerih je ljudem odvzeto upravljanje svojih zadev, odloanje
o lastnem ravnanju in skrb za lastno varnost; vse to je zaupano doloe-
nim posameznikom, ki z delegiranjem ali uzurpiranjem pridobijo pravi-
co, da sprejemajo zakone za vse in o vsem in da ljudi prisilijo k spoto-
vanju teh zakonov, za kar uporabljajo mo cele skupnosti.
V tem primeru beseda ,,drava" pomeni ..oblast" ali. e vam je tako
bolj ve. to je abstraktni izraz, katerega poosebljenje je oblast. Tedaj
so takni izrazi, kot sta ..ukinitev drave" ali ..druba brez drave", po-
polnoma v skladu s pojmovanjem, ki ga elijo razirjati anarhisti, to je s
pojmovanjem o ruenju vsakrne politine institucije, ki temelji na avto-
riteti. kakor tudi o graditvi drube svobode in enakosti, ki temelji na
 skladnosti interesov in dobrovoljnem prispevku vseh za zadovoljevanje
skupnih potreb.
Toda beseda ..drava" ima e mnogo drugih pomenov, med njimi
nekaj taknih, ki so posledica napanega razlaganja, posebno kadar jih
uporabljajo ljudje, ki jim bedni drubeni poloaj ni nudil zadovoljstva,
da bi se mogli seznaniti s prefinjenimi razlikami znanstvenega jezika, ali.
kar je e slabe, kadar jih prevarajo nasprotniki, ki jim je do tega. da
zabriejo smisel ali pa ga preprosto ne elijo razumeti. Tako je beseda
..drava" pogosto uporabljena za oznaitev vsakrne drube ah skupno-
sti ljudi, ki so zdrueni na danem ozemlju in tvorijo to. kar se imenuje
..drubena skupnost", ne glede na nain, kako so lani danega telesa
zdrueni, in tudi neodvisno od razmerij, ki vladajo med njimi. ,,Dravo"
uporabljajo preprosto kot sinonim za ,,drubo". Zaradi teh pomenov
besede nai nasprotniki verjamejo, ali bolje, razglaajo, da verjamejo, da
elijo anarhisti ukiniti sleherno drubeno razmerje in vsako drubeno
sodelovanje in vrniti loveka v stanje osamitve, se pravi v stanje, ki je
huje od divjatva.
Z ..dravo" po drugi strani razumejo samo najvijo upravo v deeli,
centralno mo, v nasprotju s pokrajinskimi ali obinskimi, zato drugi
mislijo, da hoejo anarhisti samo teritorialno decentralizacijo, naelo
oblasti pa da puajo nedotaknjeno - tako anarhijo zamenjujejo s kan-
tonsko ali obinsko oblastjo.
In nazadnje pomeni ..drava" ..pogoj, nain ivljenja, ureditev dru-
benega ivljenja" in tako naprej, in zato med drugim pravimo, d a j e nuj-
no spremeniti ekonomski poloaj delavskega razreda in d a j e anarhina
drava edina drava, ki se utemeljuje na naelu solidarnosti in drugih
podobnih naelih. e torej reemo, da elimo dravo ukiniti tudi v tem
drugem smislu, se nam v doloenem trenutku to utegne zazdeti nesmi-
selno in protislovno.
Zaradi vseh teh razlogov mislimo, da bi bilo bolje, da bi se izraz ..uki-
njanje drave" kar najmanj uporabljal in da bi ga kazalo zamenjati z
drugim, boljim, jasnejim in konkretnejim - ..ukinjanje oblasti". V
tej razpravi bomo uporabljali prav ta zadnji izraz.
Rekli smo, d a j e anarhija druba brez oblasti. Toda mar je ukinitev
mogoa, zaelena in pametna'' Poglejmo.
Kaj je oblast? Obstaja bolezen lovekega duha, ki se imenuje meta-
fizina tenja in je vzrok za to. da lovek, k i j e sicer s pomojo logine-
ga postopka abstrahiral kvaliteto nekega objekta, postal subjekt nekak-
ne halucinacije, ki ga ene, da abstrakcijo sprejme kot realno dejstvo.
Ta metafizina tenja je kljub vsemu napredku pozitivnih znanosti e
m o n o zakoreninjena v duhu veine naih sodobnikov. Ima toliken
vpliv, da mnogi tejejo oblast za dejansko enoto z doloenimi danimi
lastnostmi razuma, pravinosti, enakosti, in sicer neodvisno od ljudi, ki
oblast tvorijo.
 Za tiste, ki tako mislijo, je oblast ali drava abstraktna drubena sila.
ki - vselej abstraktno - predstavlja splone interese. To je izraanje pra-
vice vseh, in samoumevno je. d a j o pravice vsakega posameznika omeju-
jejo. Takno pojmovanje oblasti zagovarjajo tisti, ki so zanjo zainteresi-
rani. ki jim je nujno potrebno, da se naelo avtoritete ohrani, in ki bi
vselej preiveli napake oseb, ki uporabljajo silo.
Za nas pa je oblast skupek gospodarjev; in gospodarji - kralji, pred-
sedniki, ministri, lani parlamentov in bogve, kdo e vse - so tisti, ki
imajo mo, da sprejemajo zakone, ki doloajo odnose med ljudmi, in
mo, da vsakogar prisilijo, da se tem zakonom pokori. To so tisti, ki
odloajo o davkih in jih jemljejo, ki predpisujejo vojno obveznost,
sodijo in kaznujejo krilce zakona. loveka podrejajo pravilom, nadzo-
rujejo in dopuajo zasebne pogodbe. Imajo monopol nad nekaterimi
proizvodnimi panogami in dravnimi slubami, ali, e to elijo, nad vso
proizvodnjo in vsemi dravnimi posli. Pospeujejo in zavirajo menjavo
dobrin. Napovedujejo vojne in sklepajo mir z oblastmi drugih deel.
Dopuajo ali ukinjajo svobodno trgovanje in e marsikaj drugega.
Skratka, gospodarji so tisti, ki imajo mo, v vejem ali manjem obsegu,
da uporabljajo skupno mo drube, se pravi fizino, ekonomsko in
intelektualno mo vseh, in da vsakega posameznika podredijo svoji
(gospodarski) volji. In ta mo tvori, po naem mnenju, pravo naelo
oblasti in avtoritete.
Toda - kaj je razlog za obstoj oblasti?
Zakaj bi se kdo odrekel lastni svobodi, lastni pobudi v korist drugih
posameznikov? Zakaj njim dajati mo, da postanejo gospodarji, ne gle-
de na to, e sploh vsi to elijo, namre po svoje razpolagati z momi
vseh? Ali so gospodarji tako izjemno nadarjeni ljudje, da jim to dovo-
ljuje. na videz upravieno, predstavljati mnoice? Ah delajo za interese
vseh ljudi bolje, kot pa bi ljudje sami mogli delati zase? Mar so tako
nepogreljivi in tako popolni, da jim je mogoe zaupati vero vsakogar in
vseh, svoje znanje in dobroto?
Tudi e bi obstajal lovek neskonne dobrote in neizmernega zna-
nja, tudi e predpostavimo nekaj, kar se nikoli v zgodovini ni zgodilo in
mislimo, da se tudi nikoli ne bo, namre, da je oblast dana najboljim
in najsposobnejim, ali bi mar v takem primeru posedovanje oblasti
karkoli prispevalo k njenemu blagodejnemu vplivu? Ali ga ne bi posedo-
vanje oblasti paraliziralo. uniilo? Zakaj tisti, ki vladajo, tejejo za svojo
dolnost, da se ukvarjajo s stvarmi, ki jih ne razumejo, in predvsem, da
potroijo kar najveji del svoje energije za to, da se obdrijo na oblasti,
da zadovoljijo in ugajajo svojim prijateljem in drijo nezadovoljnee
pod nadzorstvom, upornike pa obvladajo.
Kako si gospodarji pridobijo mo ne glede na to, ali so dobri ali
slabi, pametni ali neuki? Ah se vsilijo s pomojo vojne, osvajanj in revo-
lucije? e je tako, kakna porotva ima ljudstvo, da bo njihovi upravi
pri srcu splona korist? V tem primeru gre za preprost primer uzurpaci-
je, in e podrejeni niso zadovoljni, jim ne preostane ni drugega, kot
da odvrejo jarem z uporabo oroja. Ali so gospodarji izbrani iz doloe-
nega razreda ali stranke? e je tako, bodo neizogibno zmagali interesi
tega razreda ali stranke, rtvovani pa bodo interesi in elje drugih. Ali so
izbrani s splonimi volitvami? V tem primeru je tevilo edino merilo,
jasno pa je, da tevilo ni dokaz razuma, pravinosti ali sposobnosti.
V splonih volitvah je izbran tisti, ki se najbolje znajde med mnoico.
Manjina, ki je lahko pol manja od prve, je rtvovana. e ve, izkunja
je pokazala, da je nemogoe iznajti volilni sistem, ki bi zares zagotovil
izbor z dejansko veino.
Obstaja vrsta razlinih teorij, s pomojo katerih je lovek poskual
opraviiti obstoj oblasti. Toda vse so, oitno ali manj oitno, zasnovane
na trditvi, da imajo posamezniki v drubi nasprotne interese in d a j e
zato potrebna zunanja vija sila, ki s predpisovanjem in vsiljevanjem pra-
vil ravnanja prisili ene, da spotujejo interese drugih, tako da se interesi,
ki se ne skladajo, kolikor mogoe uskladijo in da vsak dosee najveje
zadovoljstvo z najmanjim rtvovanjem.
e so. pravijo teoretiki avtoritarne ole, interesi, tenje in elje
posameznika v nasprotju z drugim, kdo ima tedaj pravico in m o , da
enega prisili, da spotuje interese drugega ali drugih? Kdo lahko drav-
ljanu preprei, da prekri splono eljo'' Meja svobode vsakega, pravijo,
je svoboda drugega: toda kdo bo dosegel, da bodo spotovane? Zaradi
naravnega nasprotja med interesi in strastmi se oblast udejanja kot naj-
na in s tem opraviuje avtoriteto. Avtoriteta intervenira kot posrednik v
drubenih nasprotjih in doloi meje pravice in dolnosti vsakega subjek-
ta.
To je teorija; da pa teorija kaj velja, mora temeljiti na dejstvih, ki jo
pojasnjujejo. Dobro vemo, da so teorije v socialni ekonomiji pogosto
izdelane tako, da opraviujejo dejstvo, se pravi, da branijo privilegije in
doseejo, da jih mirno sprejmejo tisti, ki so prav rtve teh privilegijev.
Ozrimo se tu na dejstva sama.
V vsej zgodovini, kakor tudi v naem asu, je oblast surova, despot-
ska nadvlada peice nad mnogimi ali pa je sredstvo, ki naj zagotovi
gospostvo in privilegije onih. ki so si s silo, zvitostjo ali dedovanjem pri-
lastili vsa sredstva za ivljenje, predvsem in zlasti pa zemljo, s katero
drijo ljudi v pokorini in jih prisiljujejo, da delajo za njihov privilegi-
rani poloaj.
Oblasti zatirajo lovetvo na dva naina: neposredno, z uporabo
surove sile, se pravi s fizino prisilo, ali pa posredno, tako da mu odvza-
mejo sredstva za ivljenje in postane brezmono. Politina oblast upo-
rablja prvo metodo; ekonomski privilegiji nastajajo po drugi poti.
Oblast lahko zatira loveka tudi tako, da deluje na njegovo ustveno
naravo in na ta nain nastaja religiozna avtoriteta. Nobenega drugega
razloga ni za propagiranje religioznega praznoverja, razen elje, da se
ohranijo in uvrstijo politini in ekonomski privilegiji. V prvotni dru-
bi. ko zemlja e ni bila tako gosto naseljena kot danes in so bili drube-
ni odnosi mnogo manj zapleteni, se je dogajalo tako: e je e neko na-
kljuje onemogoilo nastajanje navad in obiajev solidarnosti ali ukini-
lo e obstojee in je prilo do prevlade loveka nad lovekom, tedaj
sta se dve moi, politina in ekonomska, zdruili v istih rokah - pogo-
sto v rokah enega posameznika: v rokah tistih, ki so nasilno podjarmili
druge in jih osiromaili, jih prisilili, da so postali njihovi hlapci in se na-
vadili ubogati vsak njihov namig. Zmagovalci so bili hkrati lastniki,
zakonodajalci, kralji, sodniki in eksekutorji.
Toda s poveanjem prebivalstva, z naraanjem potreb, z zapleta-
njem drubenih odnosov je postal nadaljnji obstoj taknega despotizma
nemogo. Zaradi svoje lastne varnosti so bili vladarji prisiljeni, pogosto
celo proti svoji volji, postati odvisni od privilegiranega razreda, se pravi
od doloenega tevila posameznikov, ki jih povezujejo isti interesi; bili
so prisiljeni dopustiti vsakemu teh posameznikov, da ima sredstva za
vzdrevanje. Vendar pa so vladarji obdrali najviji in brezprizivni nad-
zor. Drugae povedano: obdrali so pravico, da vse izkoriajo po last-
ni volji in tako zadostijo svoji kraljevski lakomnosti. Tako seje privatna
lastnina razvijala v senci vladajoe sile, kot njena zaita in - pogosto
ne da bi se zavedala kot njen sodelavec. Pojavil seje razred lastnikov,
ki je postopoma zdruil v svojih rokah vsa produkcijska sredstva, pogla-
vitni izvor ivljenja kmetijstvo, industrijo in menjavo in konno je
postal sila po sebi. Z nadmojo svojih sredstev za akcijo in z velikim
obmojem interesov, ki jih zajema, si ta sila nazadnje zane bolj ali
manj odkrito prisvajati politino mo, se pravi oblast, iz katere naredi
svojega osebnega varuha.
Ta pojav se je v zgodovini vekrat ponovil. Vselej kadar je v vojakih
podvigih imela glavno besedo v drubi fizina sila, so osvajalci pokazali
tenjo po koncentriranju oblasti in lastnine izkljuno v svojih rokah.
Ker pa oblast ne more proizvajati bogastva in ne vsega sama nadzorovati
in upravljati, seje pokazalo, da se mora nujno zdruiti s premonim raz-
redom in tako je spet ustanovljena privatna lastnina. Tako je prilo
do delitve na dve vrsti moi: ena nadzoruje skupno mo drube, druga
pa je mo lastnikov, od katerih so postali gospodarji bistveno odvisni,
ker lastniki upravljajo izvore te skupne sile.
Taken poloaj nikoli ni bil tako zelo izrazit, kot je danes. Razvoj
proizvodnje, mogona ekspanzija trgovine, velika mo, ki jo je dobil
denar, in tevilni ekonomski doseki, ki so od odkritja Amerike, iznajd-
be strojev itn. zagotavljali kapitalistinemu razredu takno premo, da
ni imel ve zaupanja v podporo oblasti in je zato hotel oblast prevzeti
v svoje roke, oblast, ki bi bila sestavljena iz lanov njegovega lastnega
razreda, nenehno pod njegovim nadzorom in posebej organizirana za
to, da ga iti pred monim maevanjem brezpravnih. V tem so kore-
nine sodobnega parlamentarnega sistema.
Danes oblast sestavljajo lastniki ali ljudje iz njihovega razreda, ki so
popolnoma pod njihovim vplivom, tako da najbogateji niti ne tejejo za
potrebno, da bi sami prevzeli aktivno vlogo. Rothschildu denimo
sploh ni treba biti lan parlamenta niti minister, zadoa mu, da so la-
ni parlamenta in ministri odvisni od njega.
V mnogih dravah proletariat nominalno sodeluje v volitvah oblasti.
To je koncesija, ki jo je storil meanski, se pravi lastniki razred za to,
da bi si pridobil popularnost v boju proti kraljevski in aristokratski
moi, ali pa zato, da bi odvrnil pozornost ljudstva od njegove lastne
emancipacije:raje mu je dal navidezni dele v politini moi.
Toda e je buroazija to predvidevala ali ne, zgodilo s e j e , da s e j e
tedaj, ko je ljudstvu prvi dala volilno pravico, v resnici pokazalo, d a j e
ta pravica prevara, ki samo utrjuje mo buroazije in samo najodlonej-
im med proletarci je dala varljivo upanje, da lahko prevzamejo oblast.
Tako je tudi s splono volilno pravico lahko reemo prav s splono
volilno pravico oblast postala hlapec in policaj buroaznega razreda.
Kako bi sploh lahko bilo drugae? e bi oblast v doloenem trenutku
postala sovrana in nenaklonjena, e bi upanje v demokracijo kdaj
postalo kaj ve kot prevara, s katero vleejo ljudstvo za nos, bi se razred
lastnikov, ogroen v svojih interesih, nenadoma uprl in uporabil vso svo-
jo mo in vpliv, ki ju ima iz posedovanja bogastva, da bi omejil oblast
zgolj na njeno vlogo policaja.
V vseh asih in krajih je mogoe oblasti nadeti kakrnokoli ime; ne
glede na njen izvor in mehanizem je njena poglavitna funkcija, da zatira
in izkoria mnoice in da brani zatiralce in izkorievalce. Njena naj-
veja znailnost in nezamenljivo orodje sta policaj in davkar, vojak in
zapor. Temu pa je treba dodati e duhovnika in uitelja, ki se obraata,
kakor veter piha, medtem ko ju oblast podpira in iti, da duh ljudstva
z njuno pomojo ostaja lrlapevski in ponino nose jarem.
Oblasti so sasoma dopolnile ta temeljni krog svojega delovanja in
mu dodale nove dejavnosti. Mi celo sprejemamo tezo, da oblast v deeli,
ki je kolikor toliko civilizirana, ni mogla nikoli ali je komaj kdaj obsta-
jala, ne da bi zatiranju in izkorianju dodala takne funkcije, ki so
koristne in nujne za splono drubeno ivljenje. Toda to dejstvo nikakor
ne zmanjuje resnice, da je oblast po svoji naravi orodje za izkorianje
in da je po svojem izvoru in poloaju obsojena" na to, da brani vlada-
joi razred in tako potrjuje in poveuje zlo gospostva. Oblast prevzema
naloge varstva ivljenja dravljanov pred neposrednim in surovim napa-
dom, bolj ali manj previdno potrjuje in legalizira doloeno tevilo pravic,
v glavnem prvotne obiaje in navade, brez katerih v drubi ni mogoe
shajati. Organizira doloene javne slube in jih upravlja, na primer po-
 to. gradi in vzdruje ceste, skrbi za obe zdravje, ustanavlja humanitar-
ne ustanove, delavnice itn. in se kae kot zaitnik revnih in slabotnih.
Da bi dokazali nae stalie, pa je dovolj e, da opozorimo na to, zakaj
in kako oblast izvaja te vrste dejavnosti. Dejstvo je. d a j e vse. esar koli
se je oblast kdaj lotila, navdihoval duh gospostva, prevlade in namen, da
ohrani, povea in ovekovei privilegije lastnitva in tistih, katerih pred-
stavnik in branilec je.
Oblast se ne bi mogla obdrati niti kratek as, e ne bi prikrivala
svoje prave narave pod krinko splone koristi. Ni mogoe spotovati
ivljenja privilegiranih, ne da bi upotevali eljo, da je treba spotovati
ivljenje vseh. Ni mogoe tolerirati privilegijev enih, ne da bi hkrati
vsaj navidezno ne itili pravic vsakogar. ..Zakon (oziroma tisti, ki so ga
naredili, se pravi oblast) ne koristi." pravi Kropotkin, lovekovim dru-
benim obutkom, e vgrajuje vanje tista pravila moralnosti, ki jih je lo-
vek sprejel, skupaj z ukrepi, ki koristijo manjini - izkorievalcem, na-
sprotujejo pa interesom tistih, ki se utegnejo upreti, e to ne bi bilo v
skladu s to predstavo o morali."
Oblast si ne more eleti razbijanja skupnosti: kako bi tedaj ona in
vladajoi razred z izkorianjem pridobivala svoje bogastvo? Oblast tudi
ne more dopustiti, da bi skupnost sama opravljala svoje zadeve, ker bi
ljudstvo hitro spoznalo, da je oblast nujna samo zato. da brani razred
lastnikov, ki ljudstvo siromai, in kaj hitro bi se otresla oblasti bogatih
razredov.
Danes se oblasti sooajo z vztrajnimi in glasnimi zahtevami proleta-
riata in poskuajo se vmeavati v odnose delodajalcev in delavcev.
Poskuajo obsoditi delavsko gibanje in z varljivimi reformami spodnaati
poskuse revnih, da bi si vzeli, kar jim pripada, namre enak dele dobrih
stvari v ivljenju, kakor ga uivajo drugi.
Moramo se tudi spomniti, da se, na eni strani, buroazija, se pravi
lastniki razred, bojuje med seboj in nenehno uniuje samo sebe in da
se, na drugi strani, oblast, ki je sicer sestavljena iz buroazije in deluje
kot njen hlapec in zaitnik, vendarle poskua ves as emancipirati in
vsiliti svojemu varovancu svoje miljenje in elje. Tako je ta nihajoa
igra. to kolebanje med dajanjem in jemanjem, iskanje zaveznikov v ljud-
stvu proti razredu in med razredi proti ljudstvu, ta igra je gospodarjeva
znanost, s katero preslepi naivne in ravnodune, ki pa vedno akajo, da
bo reitev prila od zgoraj.
Z vsem tem pa oblast ne spremeni svoje narave. e deluje kot regu-
lator in e jami pravice in dolnosti vsakogar, malii obutek pravi-
nosti. Oproa slaba dejanja in kaznuje vsako dejanje, ki ogroa privi-
legije gospodarjev in lastnikov. Najbolj surovo izkorianje siromanih
proglaa za pravino in zakonito, v resnici pa je nenehno poasno mate-
rialno in moralno ubijanje, ki ga ponejo tisti, ki imajo, nad tistimi, ki
nimajo. In tudi ko upravlja z javnimi dejavnostmi, pone oblast to zme-
raj v interesu gospodarjev in lastnikov, ne zavzema pa se za korist delov-
nih mnoic, razen kolikor je pa nujno zato, da postanejo mnoice
voljne preneati svoj del dajatev. e pa to traja, ovira in ukinja resnico
in poskua narediti um in srca mladih takna, da postanejo ali najstra-
hotneji tirani ali pokorni sunji, pa odvisno od razreda, ki mu pripa-
dajo. V rokah oblasti postane vsako sredstvo orodje eksploatacije, vse je
uporabno kot policijski ukrep, koristen za to, da so ljudje ponini. In
vse to tako mora biti. e je ivljenje lovetva boj loveka s lovekom,
tedaj je razumljivo, da morajo biti osvajalci in poraenci; oblast kot
orodje zmagovalcev, ki naj zagotovi in zavaruje uspeh svojega boja in ga
ovekovei, se zanesljivo ne bo nikoli spustila k tistim, ki so izgubili, ne
glede na to. e se je boj bil na fizinem, intelektualnem ali na ekonom-
skem podroju. Tisti pa, ki so se borili za to, da bi si zagotovili bolje
pogoje od tistih, ki jih imajo drugi, tisti pridobijo privilegije in osvojijo
gospostvo moi; takni zanesljivo ne bodo uporabili svoje zmage za to,
da bi branili pravice premaganih ali da bi omejili svojo oblast in mo
svojih prijateljev in pristaev.
Oblast - ali drava, e hoete kot sodnik, pomirjevalec drubene-
ga boja, kot nepristranski upravnik drubenih interesov je la, iluzija,
utopija, ki ni bila nikoli uresniena in tudi nikoli ne bo. e namre
morajo biti interesi enega loveka vedno v nasprotju z interesi drugega,
e je boj lovetva res povzroil, da so postali nujni zakoni loveke
drube, e mora biti svoboda enega omejena s svobodo drugega, e je
torej tako, potlej pa vedno vsak posameznik tei k temu, da bi njegovi
interesi zmagali nad interesi drugih. Vsak se bori za to, da bi poveal
svojo lastno svobodo za ceno svobode drugih - in to bi bila oblast. Ne
preprosto zato, ker je za vse lane drube koristneje, da imajo oblast,
temve zato, ker bi si osvajalci hoteli zagotoviti plodove svojih zmag.
Hoteli bi si uspeno podrediti podjarmljene in se obvarovati pred nepri-
jetnostjo, da se morajo nenehno braniti; zato bodo izloili in vidno
oznaili ljudi, ki so posebej izurjeni za policijske posle. e bi vse to
bilo res, potem bi bilo lovetvu zapisano, da bo izginilo v obasnih
spopadih med tiranijo tistih, ki vladajo, in uporom pokorjenih.
Toda na sreo je prihodnost lovetva sreneja, ker je zakon, ki
vlada, mileji.
V stoletnem boju svobode in avtoritarnosti, ali z drugimi besedami, v
boju med drubeno enakostjo in drubenimi kastami potemtakem v
bistvu ne gre za odnose med posameznikom in drubo, niti za povea-
nje individualne neodvisnosti v kodo drubenega nadzora ali obratno.
Bolj gre za to, da se slehernemu posamezniku onemogoi, da zatira
drugega; zato, da dobijo vsi enake pravice in ista sredstva za akcijo. Gre
za podporo dejavnosti vseh, ki se mora naravno spremeniti v korist
vseh, zakaj iniciativa enih se nujno spremeni v zatiranje vseh drugih.
Gre torej vedno za ukinjanje gospostva in izkorianje loveka po lo-
veku tako. da so vsi zavzeti za drubeni blagor in da se mo posamezni-
ka ne uporablja za zatiranje drugih in za premagovanje drugih, ampak za
odkrivanje monosti popolnega razvoja, v katerem se bo vsak poskual
zdruiti z dragimi zaradi veje blaginje vseh.
Iz povedanega sledi, d a j e obstoj oblasti, tudi e predpostavimo, da
je mogoa idealna oblast pooblaenih socialistov, ne samo dale od
tega, da bi poveala produktivno mo, ampak jo celo zmanjuje, ker
oblast omejuje iniciativo samo na peico. Le-tej bi dala pravico, da
delajo vse, ne inore pa jim priskrbeti znanja in razumevanja vsega.
Skratka, e ukinete zakonodajo in vse postopke oblasti, katerih namen
je, da zaitijo privilegirane in tisto, kar so elje samega privilegiranega
razreda, potem ostane samo skupek posaminih gospodarjev. ,.Drava,"
pravi Sismondi. je vedno konservativna sila, ki avtorizira, regulira in
organizira premagovanje in zaustavljanje napredka (zgodovina pa doka-
zuje, da ga uporablja v svojo korist in v korist drugih privilegiranih raz-
redov); nikoli ga ne spodbuja. Nove ideje prihajajo vedno od spodaj in
so temelj drube, ko pa so objavljene, postanejo javno mnenje in se
razirijo. Toda na svoji poti vedno naletijo na obstojee in morajo pre-
magovati mo tradicije, obiajev, privilegijev in napak."
Da bi razumeli, kako druba lahko obstaja brez oblasti, je dovolj, e
nao pozornost za hip usmerimo na to, kar se dejansko dogaja v nai
drubi. Videli bomo, da se najpomembneje drubene funkcije e dan-
danes opravljajo brez vmeavanja oblasti. Videli bomo tudi, da se oblast
vmeava edino v izkorianje mnoic ali v obrambo privilegiranih ah
zato, nazadnje, da kaznuje veino, ki je proti privilegiranim ali v opozi-
ciji do njih. Ljudje delajo, trgujejo, se uijo, potujejo, e jim je ve,
tudi se ravnajo po prevladujoih tokovih morale ali higiene; potegnejo
dobiek iz napredka znanosti in umetnosti, imajo neteto skupnih inte-
resov, ne da bi kdajkoli zautili potrebo, da jih kdo upravlja in jim pri-
poveduje, kako da naj se obnaajo v teh zadevah. Nasprotno, to so rav-
no tiste zadeve, ki se vanje oblast ne mea, da bi jih razvila, da bi opo-
gumila tudi najmanje razprave, ki so nezaveden izraz elja vseh, in to
na nain, k i j e najkoristneji in najbolj primeren.
Ni bolj ni oblast potrebna tudi tedaj, ko gre za veje podvige in tudi
ne pri tistih javnih dejavnostih, ki terjajo stalno sodelovanje mnogih
ljudi, ki ivijo v razlinih okoliinah in deelah. Tisoe taknih podvi-
gov e danes opravljajo prostovoljno organizirana drutva. In vsi se stri-
njajo, da so prav tovrstni podvigi najuspeneji. Ne mislimo na drutva
kapitalistov, ki sodelujejo s p o m o j o sredstev iz eksploatacije, eprav
se tudi v njih kae sposobnost in mo svobodnega zdruevanja, ki se
lahko iri, dokler ne zajema ljudstva vseh deel in dokler ne vkljui naj-
raznovrstnejih interesov. Raje govorimo o tistih zdruenjih, ki jih je
navdihnila ljubezen do lovetva ali strast po spoznavanju, ali pa prepro-
sto elja po zadovoljstvu in radosti nad pohvalo, ker to bolje predstavlja
takno skupino, ki bo obstajala v drubi, v kateri bosta ukinjena priva-
tna lastnina in veni boj loveka s lovekom in bo zato vsak nael svoje
interese v skladu z interesi koga drugega, njegovo najveje zadoenje
pa bodo dobra dela in zadovoljstvo drugih. Znanstvena drutva in kon-
gresi, Mednarodna reevalna sluba. Rdei kri, delavski sindikati, mi-
rovna drutva, prostovoljci, ki so se pripravljeni rtvovati, kadar nastopi-
jo velike nacionalne ujme, vse to so primeri izmed tisoev, primeri moi
duha zdruevanja, ki se pojavi vselej, kadar je za to potreba ali kadar je
potrebno navduenje; ta sredstva nikoli ne zatajijo. Da dobrovoljna dru-
tva ne pokrivajo vsega sveta in ne vsako podroje materialnega in
moralnega ivljenja, je kriva oblast, ki jih ovira na poti, je kriv antago-
nizem, ki ga rojeva posedovanje privatne lastnine, pa tudi nemo in
degradacija; to pa je stanje, v katerem je veina lovetva prav zaradi
monopoliziranja bogastva v rokah peice ljudi.
Oblast je, na primer, prevzela potne in telegrafske storitve, toda
kako zares pomaga? Kadar so ljudje v okoliinah, da jim je ve in
obutijo potrebo po taknih storitvah, tedaj bodo razmiljali o njihovi
organizaciji; lovek z ustreznim tehninim znanjem ne bo terjal od
oblasti, da mu omogoi, da zane posel. Bolj ko je neka potreba splona
in nujna, ve prostovoljcev se bo ponudilo. .Ali bi ljudje imeli sposobno-
sti, ki so potrebne, da se proizvedejo in razdelijo ivljenjske potrebi-
ne? Ni se treba bati, da bi kdo umrl od lakote akajo na to, da bo
oblast izvajala svoje zakone. Kjerkoli obstaja oblast, povsod je treba naj-
prej akati, da se vse pripravi, potem pa pride ona s svojimi zakoni, da
potrdi in izkoristi, kar je e storjeno. Oitno je, d a j e zasebni interes
najveji motiv za vse dejavnosti. In ker je pa tako, se bodo tedaj, ko
bodo interesi vsakega posameznika postali interesi vseh (to pa se bo nei-
zogibno zgodilo, br ko bo ukinjena privatna lastnina), vsi aktivirali. e
zdaj delajo v korist peice ljudi, bodo toliko bolje in toliko ve delali
za zadovoljitev interesov vseh. Teko je razumeti, da sploh lahko kdo
verjame, da javne dejavnosti, neloljive od drubenega ivljenja, bolje
opravljajo oblast kot delavci sami. ko bi jih opravljali po svoji izbiri ali
v dogovoru z drugim pod neposrednim nadzorom vseh zainteresiranih.
V vsakem skupnem podjetju vejega obsega obstaja seveda potreba
po delitvi dela, p o tehninem upravljanju, administraciji itn. Toda pred-
stavniki avtoritarne ole se naravnost igrajo z besedami, ko vidijo razlog
za obstoj oblasti v dejanski nujnosti organizacije dela. Oblast je, to
moramo ponoviti, skupek posameznikov, ki so dobili ali vzeli pravico ali
sredstva, da delajo zakone in prisiljujejo ljudi, da se jim pokorijo. Drav-
ni uslubenci, inenirji itn. pa so po drugi strani ljudje, ki sprejemajo ali
prevzemajo naloge za doloene posle. Oblast pomeni predstavnitvo
moi, se pravi prenos iniciative in oblasti vsakogar v roke nekaterih.
Administracija pomeni predstavnitvo dela, to je svobodno menjavo
storitev na podlagi svobodnega dogovora.
 Errico Malatesta (1850 - 1832)
13. 2. Anarho-komunistini

Prepriani smo, da je za najveje zlo, ki pesti ljudi, odgovorna slaba

drubena organizacija in da bi ga bilo mogoe, e bi ljudje hoteli in zna-
li, uniiti.
Obstojea druba je rezultat stoletnih medsebojnih bojev ljudi. Niso
spoznali vseh prednosti, kijih omogoata sodelovanje in solidarnost, saj
so v vsakem drugem loveku (razen najblijih sorodnikov) videli le kon-
kurenta in sovranika. lo jim je le za imvejo koliino uitkov, pri
emer niso upotevali interesov drugih.
Boj je zgodovinsko dejstvo, v katerem so razumljivo zmagovali naj-
moneji ali najspretneji ter na razne naine zatirali in podrejali prema-
gane. Dokler lovek ni uspel proizvesti ve, kot je potreboval za svoj
goli obstoj, zmagovalcem ni preostalo ni drugega, kakor da so pregnali
ali likvidirali premagane in jim lahko odvzeli tisto, kar so nabrali. Kasne-
je, s pojavom ivinoreje in poljedelstva, ko je lahko en sam lovek proiz-
vedel ve kot je sam potreboval za ivljenje, je bilo za zmagovalce
smotrneje poraence obdrati za sunje, ki so delali zanje.
Kasneje so se zmagovalci zavedli, da bi lae, produktivneje in zane-
sljiveje izkoriali delo drugih drugae: zase so zadrali izkljuno last-
ninsko pravico do zemlje in delovnih sredstev, tistim pa, ki so ostali
brez vsega, so priznali nominalno svobodo, ker so bih le-ti potem prisi-
ljeni delati za lastnika pod pogoji, ki so bili za slednjega ugodni.
Tako lahko poasi, skozi zapleteno mreo vsakovrstnih bojev, inva-
zij, vojn, uporov, represije, izsiljenih pooblastil, zdruevanja premagan-
cev v obrambi in zmagovalcev za zmago, pridemo do drave, v kateri so
nekateri zadrali zemljiko nasledstvo in vse drubene dobrine, med-
tem ko je velika veina ostala brez vsega, zatirana in podrejena majhne-
mu tevilu lastnikov.
Vse to je povzroilo bedo, v kakrni ivijo delavci in vse zlo, ki iz
nje izhaja: neznanje, nevednost, zloini, prostitucija, deprimiranost,
moralna podlost, prezgodnja smrt. Iz tega izvira tudi ustvarjanje pose-

P r e v o d iz E r r i c o M a l a t e s t a , S c r i t t i S c e l t i , E d i z i o n i Savelli. R i m 1 9 7 3 .
Prevedla I r e n a G a n t a r - G o d i n a , j e z i k o v n o p r e g l e d a l a J u l i j a n a B a v a r .
bnega razreda (uprave), ki nastopa dobro preskrbljen s sredstvi repre-
sije. Njegova naloga je legalizacija 111 obramba lastnikov pred proletarsko
rivendikacijo; pozneje bo uporabljal mo tudi za to, da bo ustvarjal
privilegije sebi in si podredil razred lastnikov. Tudi nastanek drugega
posebnega razreda (klera), k i j e skual s pravljicami o boji volji, posmr-
tnem ivljenju itd. pripraviti podrejene in zatirane do poslunega prena-
anja lastnega poloaja ter z vlado ob interesih lastnikov uresnievati
tudi lastne interese. Iz tega izhaja tudi oblikovanje uradne znanosti, ki,
poleg tega. da lahko slui interesom vladajoih, pomeni negacijo resni-
ne znanosti. Iste dediine porajajo patriotski duh, rasno sovratvo,
vojne in oboroen mir. ki je vasih pogubneji kot vojna sama; porajajo
tudi ljubezen, transformirano v trpljenje ali predrzno trgovino, sovra-
tvo. rivalstvo in nezaupanje med ljudmi, negotovost in strah pred vsem.
Tako stanje elimo radikalno spremeniti. In ker vse zlo izhaja iz
medsebojnega boja ljudi, iz egoistinega kopienja dobrin, hoemo, da
bi sovratvo zamenjala ljubezen, konkurenco solidarnost, izkljuno iska-
nje lastne koristi bratska kooperacija za skupni blagor, podrejanje, svo-
boda, religiozne bajke in psevdoznanost pa resnica.
Zahtevamo torej:
1. Ukinitev zasebne lastnine zemlje, surovin in delovnih sredstev, da
ne bi nihe, ki bi z njimi razpolagal, izkorial dela drugih. Z izpolnitvijo
tega pogoja bi imeli vsi zagotovljena delovna in ivljenjska sredstva; bili
bi dejansko neodvisni in bi se lahko svobodno po lastnih nagnjenjih
zdruevali z drugimi za zagotavljanje skupne blaginje.
2. Ukinitev vlade in vsake oblasti, ki pie zakone in jih preizkua na
drugih; torej, ukinitev monarhije, republike, parlamenta, vojske, sodstva
in vsake podobne institucije, ki deluje po naelih prisile.
3. Organizacijo drubenega ivljenja na temelju svobodne asociacije
in federacije proizvajalcev in potronikov, v skladu z eljami lanov; ti
bi se ji osvobojeni vsake prisile, ki ne izhaja iz naravne potrebe, prosto-
voljno podredili. Delovala naj bi po naelih znanosti in izkustva.
4. Zagotovljena ivljenjska sredstva za razvoj in blaginjo otrok ter
vseh, ki so nesposobni skrbeti zase.
5. Boj zoper vse religije in izmiljotine, tudi e se skrivajo pod pla-
em znanosti. Znanstveno preuevanje za vse, do najvije stopnje.
6. Boj zoper rivalstvo in vse patriotske predsodke. Ukinitev meja;
bratstvo med vsemi narodi.
7. Obnovo druine na nain, ki izvira iz prakse ljubezni, osvoboditev
od vseh zakonskih obveznosti, vseh ekonomskih in fizinih podrejanj
ter vseh religioznih predsodkov.
To je na ideal.
2. N a i n i in sredstva

V glavnih rtah smo prikazali cilje, kijih elimo dosei, in ideale, za

katere se bojujemo.
Toda ni dovolj, da si neko stvar samo elimo; e hoemo nekaj dose-
i, moramo dejansko uporabiti vsa obstojea sredstva. Ta sredstva niso
poljubna, marve neizogibno izhajajo iz cilja, za*katerega se bojujemo,
in okoliin, v kakrnih poteka boj; e bi pri izbiri sredstev napravili
napako, ne bi dosegli tega cilja, marve drugega, morda prav naspro-
tnega, ki bi bil naravna in nujna posledica uporabljenih sredstev. Kdor
se nekam nameni in zgrei pot, ta ne pride tja, kamor je bil namenjen,
marve tja, kamor ga je pripeljala cesta.
Povedati moramo torej, katera sredstva po naem mnenju vodijo k
zastavljenim ciljem in jih nameravamo uporabiti.
Ideal, katerega uresniitev bi bila odvisna od izoliranega posamezni-
ka, ni na ideal. Gre za spremembo naina ivljenja v drubi, za vzposta-
vitev ljubezni in solidarnosti med ljudmi, za doseganje polnega material-
nega. moralnega in intelektualnega razvoja ne le za enega posameznika,
ne le za lane doloenega razreda ali doloene stranke, marve za vse
ljudi - to pa je stvar, ki je ne moremo dosei nasilno, marve mora
izvirati iz prosvetljene zavesti vsakogar in se lahko uresnii s svobodnim
sporazumevanjem vseh.
Naa prva naloga mora biti preprievanje ljudi.
Ljudem moramo prikazati trpljenje, ki s seboj prinaa tudi monosti
unienja. Vzbuditi moramo soutje za trpljenje drugih in pristno eljo
po dobrem za vse.
Lanim bomo pokazali, kako si je mogoe enostavno zagotoviti
zadovoljitev materialnih potreb. Zatiranim in omalovaevanim bomo
povedali, kako lahko sreno ivijo v drubi svobodnih in enakih; tistim,
muenim s sovratvom in zamerami, bomo pokazali pot do ljubezni do
blinjega, miru in srno sreo.
Ko nam bo uspelo, da se bo v lovekih duah porajal odpor do nepra-
vinega in neizogibnega trpljenja, ki ga morajo prenaati v tej drubi, ko
bodo razumeli vzroke trpljenja in sprevideli, da je odprava le-tega odvi-
sna od njihove volje, ko bomo inspirirali veliko eljo po transformaciji
drube v dobro vseh, torej ko bodo zadovoljni zaradi lastnih impul-
zov in vzpodbud tistih, ki so napovedali zadovoljstvo, se bodo zdruili,
sposobni za uresniitev skupnih idealov.
Rekli smo e, da bi bilo absurdno in kontradiktorno, e bi za uresni-
itev tega cilja hoteli svobodo, ljubezen med ljudmi ter integralni razvoj
vseh lovekovih sposobnosti dosei s pomojo sile. Raunati moramo
torej na svobodno voljo drugih in edino, kar lahko storimo, je, da pro-
vociramo oblikovanje in manifestacijo volje. Toda prav tako bi bilo
absurdno in v nasprotju z naim ciljem, e ne bi predvideli, da nas bodo
tisti, ki ne mislijo kot mi, ovirali pri uresnievanju naih elja, dokler
ne bomo zaeli ovirati njihove pravice do svobode, ki bo enaka nai.
Svoboda naj torej omogoa eksperimentiranje in propagando idej
brez omejitve, razen takrat, ko to seveda izhaja iz enake svobode za
vse.
Toda temu nasprotujejo - in to brutalno - tisti, ki uivajo e obsto-
jee privilegije, uravnavajo celotno obstojee drubeno ivljenje ter
dominirajo v njem. V rokah imajo vsa produkcijska sredstva in zato ne
zatirajo le monosti eksperimentiranja z novim nainom drubene skup-
nosti, ne le pravice delavcev do svobodnega ivljenja od svojega dela,
marve tudi enako pravico vseh do obstoja. Kdor ni lastnik, je prisiljen
v podrejenost in zatiranje, e noe umreti od lakote.
Imajo policijo, sodstvo, vojsko, katerih funkcija je. da branijo njiho-
ve interese: tudi preiskujejo, zapirajo, muijo tiste, ki elijo te privile-
gije ukiniti ter se zavzemajo za ivljenjska sredstva in svobodo za vse.
Privilegirani, ki so ljubosumni na svoje neposredno obstojee intere-
se, korumpirani z duhom dominacije in preplaeno zrejo v prihodnost,
so na splono nesposobni irokogrudnega zanosa, nesposobni dojemati
ire interese. Bilo bi noro, e bi upali, da se bodo prostovoljno odpo-
vedali lastnini in oblasti ter se sprijaznili z navajanjem na enakost s
tistimi, ki sojini zdaj podrejeni.
e ne upotevamo zgodovinske izkunje (ki nam kae, da se noben
razred, v celoti ali deloma, ni odpovedal svojim privilegijem ter da se ni
e nobena vlada odpovedala oblasti, razen e ni bila v to prisiljena), pa
lahko upotevamo sodobna dejstva, da nameravata buroazija in oblast
za obrambo uporabiti materialno mo ne le proti totalni ekspropriaciji
(razlastitvi), marve tudi proti ljudskim zahtevam, saj so vedno priprav-
ljeni na groba preganjanja in najbolj krvave poboje.
Ljudstvu, ki se hoe osvoboditi, ne kae drugega, kakor da na silo
odgovori s silo.
Torej, zaeli smo govoriti o tem, d a j e treba prebuditi eljo zatiranih
po socialni transformaciji in jih prepriati, da se morajo zdruiti, da bi
pridobili mo za zmago; propagirati moramo svoj ideal in pripravljati
moralno in materialno silo, ki bi lahko premagala sovranika in organizi-
rala drubo. Ko bomo imeli dovolj moi, bomo morali izkoristiti
ugodne okoliine, ki se pojavljajo brez nas ali pa jih ustvarjamo tam,
izvesti drubeno revolucijo s tem, da zruimo vlado z nasilno ekspropri-
acijo (razlastitvijo) lastnikov in s prepreevanjem, da bi nove vlade vsili-
le svojo voljo in prepreile drubeno reorganizacijo, ki so jo izvedli
neposredno zainteresirani.
Vse to ni tako enostavno, kakor se nam zdi na prvi pogled. V obsto-
jei drubi moramo delati z ljudmi v nesrenih moralnih in materialnih
razmerah in motimo se. e mislimo, da zadoa propaganda za dvig
moralnega in intelektualnega razvoja na tisto stopnjo, ki je potrebna za
uresnievanje naih idealov.
Med drubenim okoljem in lovekom je neko reciprono razmerje.
Ljudje ustvarjajo tako drubo, kakrna je. in druba oblikuje take ljudi,
kakrni so, iz esar izhaja neke vrste circulum vitiosus (zaaran krog).
Da bi lahko spremenili drubo, je treba najprej spremeniti ljudi, za to pa
je potrebno spremeniti drubo.
Beda pokvari loveka in da bi jo zruili, je nujno, da se je ljudje
zavedajo in to hoejo. Suenjstvo ui loveka, naj bo suenj, za osvobo-
ditev iz suenjstva pa potrebujemo ljudi, ki teijo k svobodi. Ljudje iz
nevednosti ne priznajo vzrokov zla in ga tudi ne znajo odstraniti, za
ukinitev nevednosti pa je potreben as in nain izobraevanja.
Vlada navaja ljudi na spotovanje zakonov in na to, da verjamejo, da
so ti drubeno potrebni; za ukinitev oblasti pa morajo ljudje biti prepri-
ani, d a j e oblast nepotrebna in kodljiva.
Kako uiti iz tega zaaranega kroga''
Na sreo obstojea druba ni oblikovana po eljah vladajoega raz-
reda. ki bi hotel vse podrejene in zatirane spremeniti v pasivno in neza-
vedajoe se orodje svojih interesov. Je rezultat tisoev notranjih bojev,
tisoev naravnih in lovekih faktorjev, povzroenih nakljuno, brez
vodenih kriterijev; tu torej ni jasne razmejitve med posamezniki in raz-
redi.
Razlike v materialnih razmerah in v stopnji moralnega in intelektual-
nega razvoja so neizmerne; in mesto, ki ga nekdo v drubi zavzema - o
tem redkokdaj govorimo ne ustreza njegovim sposobnostim in aspi-
racijam. Nekateri posamezniki se vekrat znajdejo v slabih razmerah,
kakrnih so sicer navajeni, medtem ko drugim, ki so rojeni v slabih
razmerah, uspe ob izjemno ugodnih okoliinah dosei vijo stopnjo.
e ne bi precejen del proletariata e nael izhoda iz stanja absolutne
podivjane bede, te ne bi mogli nikoli zmanjati. Skoraj ni delavca, ki ne
bi bil v stanju popolne nezavednosti in ki ne bi pristajal na razmere, kijih
doloajo gospodarji. Institucije same, kot zgodovinski produkt, vsebu-
jejo organske kontradikcije, ki so zametek smrti in ki z razvojem
povzroijo razpad institucij ter potrebo po njihovi transformaciji.
Iz tega izhaja monost napredka; toda ne tudi monost, da bi s
propagandnimi sredstvi vse ljudi privedli do stopnje, na kateri bi izvajali
anarhijo ali jo hoteli izvajati brez postopnega transformiranja okolice.
Napredek naj bi potekal pri posameznikih in njihovi okolici istoa-
sno in paralelno. Izkoristiti moramo vsa sredstva, monosti in prilono-
sti za vplivanje na ljudi in razvijanje njihove zavesti, ki nam jih omogoa
obstojea druba; izkoristiti moramo vsak napredek v zavesti ljudi, da
bodo zaeli oznanjati in uvajati najveje mone drubene spremembe,
ki naj bi koristno utirale pot poznejemu napredku.
 Ne smemo akati, kdaj bomo lahko uresniili anarhijo, in se zato
omejiti na navadno propagando. e bi storili to. bi kmalu izpustili pri-
lonost; dobili bi spreobrnjence, to je vse tiste, ki lahko v obstojei
drubi dojamejo in sprejmejo nae ideale, naa pozneja propaganda pa
bi bila neuinkovita; ali pa bi drubene spremembe ustvarile nov sloj,
ki bi sprejel nove ideje, kar bi potekalo izven naega vplivnega podroja;
v tem primeru bi novi sloj imel predsodke do naih idej.
Prizadevati si moramo, da si bodo ljudje - kot celota ali kot razne
skupine - skuali izboriti vse izboljave in svobodo, ki si jo elijo zato da
bodo poasi spoznali, da to res elijo in da imajo mo. S propagiranjem
svojega programa moramo v boju za njegovo popolno uresniitev vzpod-
buditi ljudi, da se bodo potrudili in zahtevali vedno ve, dokler ne bodo
dosegli popolne osvoboditve.

3. E k o n o m s k i boj

Zatiranje, ki danes v najveji meri prizadene delavce, je glavni vzrok

vseh moralnih in materialnih podrejenosti, ki jih morajo ti prenaati.
Sem spada predvsem gospodarsko izkorianje, rei bi morali izkoria-
nje, ki ga nad delavci izvajajo gospodarji in trgovci zaradi vse vejih rpo-
dukcijskih sredstev in menjave.
Da bi dosegli radikalno ukinitev tega zatiranja, ne da bi tvegali, da se
bo ponovilo, morajo biti vsi ljudje prepriani, da imajo pravico do pro-
dukcijskih sredstev, do razlastitve zemljikih lastnikov in do drubenega
bogastva, kije na razpolago vsem.
Toda, ali to razlastitev lahko izvedemo danes? Ali je mono nepo-
sredno prestopiti - brez vmesnih stopenj - iz pekla, v katerem danes
ivi proletariat. v raj skupne lastnine? Dejstva kaejo, esa so danes
delavci sposobni. Naa naloga je. da moralno in materialno pripravimo
ljudstvo na to tako zelo nujno razlastitev; in vsak novi poskus, vsaka
revolucionarna akcija predstavlja monost: in tako vse do konnega
uspeha. Toda kako naj ljudstvo pripravimo? Kako pripraviti razmere, ki
ne bi omogoile le konkretne izvedbe razlastitve, marve tudi izkori-
anje skupnega bogastva v korist vseh?
Ugotovili smo e. da sama propaganda, pisana ali izreena, ne zado-
a. da bi za svojo idejo pridobili vse ljudske mnoice. Te nujno potre-
bujejo e praktini pouk. ki bo sasoma postal vzrok in posledica posto-
pne preobrazbe okolja. V delavcih se mora poasi razviti obutek odpo-
ra proti krivicam in nepotrebnemu trpljenju, katerega rtve so. ter elja
po izboljanju razmer, tako da se bodo, zdrueni in solidarni, bojevali za
uresniitev svojih elja. Mi kot anarhisti in kot delavci jih moramo za
boj spodbujati in opogumljati in se z njimi bojevati.
 Toda ali so te izboljave v kapitalistinem reimu mone? Ali so s
stalia bodoe popolne emancipacije delavcev koristne?
Tudi e so praktini rezultati boja za neposredne izboljave e tako
dobri, je glavna korist boj sam. V boju delavci spoznajo, da ima gospo-
dar njihovim nasprotne interese in da ne morejo izboljati svojih razmer,
e manj se osvoboditi, e se ne zdruijo in tako postanejo moneji od
gospodarja. e bodo uspeli dosei, kar elijo, jim bo bolje, ve bodo
zasluili, manj delali, imeli bodo ve asa in moi za delo, ki j i h zanima,
tako da bodo imeli kmalu bolj vzviene elje in potrebe. e ne bodo
uspeli, bodo prisiljeni preuevati vzroke neuspeha in ugotoviti potrebo
po boljem zdruevanju in veji moi, tako da bodo konno razumeli,
da morajo za gotovo in konno zmago zruiti kapitalizem. Zaetek
revolucije, dvig lastne moralne opore in delavska emancipacija lahko
izhajajo le iz dejstva, da se delavci zdruijo in bojujejo za svoje interese.
Toda e enkrat, ali lahko delavci ob obstojeem razmerju sil dejan-
sko izboljajo razmere, v katerih ivijo in delajo?
To je odvisno od neteto nakljunih okoliin.
Mnogi trdijo, d a j e koda, ker ni naravnega zakona (mezdni zakon), s
katerim bi doloali dele, ki naj bi ga od produkta svojega dela dobil
delavec. e bi hoteli formulirati zakon, bi se moral glasiti: mezda ne
sme pasti pod ivljenjski minimum, prav tako pa se ne sme toliko zvi-
ati, da gospodar ne bi imel nikakrnega profita.
V prvem primeru bi delavci seveda umirili in ne bi ve dobivali
mezd, v drugem primeru pa gospodarji ne bi ve zaposlovali in ne izpla-
evali mezd. Med tema nemogoima skrajnostima je neskonno drugih
monosti, ki se vrste od bednih razmer mnogih poljedelcev do bolj
dostojnih, kakrne imajo delavci z dobrimi poklici v mestu.
Mezda, dolina delovnega asa in druge delovne razmere so rezultat
boja med gospodarjem in delavcem. Prvi skuajo dati delavcem kar naj-
manj in jih do konca izkoristiti, medtem ko drugi poskuajo - ali bi to
vsaj morali - immanj delati in imve zasluiti. Kjer so delavci zado-
voljni z vsem ali pa so samo deloma nezadovoljni, se gospodarju ne upi-
rajo dovolj in se kmalu znajdejo v ivalskih ivljenjskih razmerah; kjer
pa imajo, nasprotno, dobro izdelan koncept o tem, kako naj bi ivelo
loveko bitje, se znajo zdruiti in dosei gospodarjevo spotovanje tudi
z manj dela. latentno gronjo ali poudarjenim revoltom, zato jih ta
obravnava relativno znosno. Reemo lahko, d a j e mezda, znotraj dolo-
enih okvirov, tolikna, kolikrno delavec (ne kot posameznik, marve,
razumljivo, kot pripadnik razreda) zahteva.
Z bojem in uporom zoper gospodarja lahko delavci prepreijo posla-
banje razmer in doseejo nekaj realnih izboljav, toda vse samo do
doloene meje. Zgodovina delavskega gibanja je to resnico potrdila.
Seveda pa ne smemo pretiravati izkljuno s poudarjanjem ekonom-
skega boja delavcev. Gospodar lahko popusti in to tudi zaradi energi-
 nih alitev delavcev vekrat stori - dokler niso zahteve prevelike; ko pa
bi delavci zaeli (in skrajni as je. da zano) zahtevati postopek, ki bi
absorbiral ves gospodarjev profit, s katerim bi dosegli indirektno raz-
lastitev, je gotovo, da bi gospodar apeliral na vlado in skual delavce
prisiliti, da bi ostali v svoji poziciji mezdnega sunja.
Mnogo prej pa bi delavci lahko v zameno za svoje delo zahtevali
ekvivalent vsega, kar so proizvedli, s tem pa jim ekonomski boj ne bi bil
ve sposoben zagotavljati izboljanja razmer.
Delavci delajo vse in brez njih ni mogoe iveti, zato se zdi, da bi
lahko, e ne bi hoteli ve delati, marsikaj dosegli. Toda teko je dosei
zdruitev vseh delavcev ali vsaj delavcev ene stroke ali ene drave, kajti
delavskemu zdruenju nasproti stoji tudi zdruenje gospodarjev. Delavci
se preivljajo od danes do jutri in e ne delajo, hitro ostanejo brez kru-
ha, medtem pa gospodarji razpolagajo z denarjem, skozenj pa tudi z e
akumuliranimi produkti, zato lahko mirno akajo na znianje cene kru-
ha. Z izumom ali uvajanjem novih strojev postane delo velikega tevi-
la delavcev nepotrebno, kar vea mnogotevilno vojsko nezaposlenih, ki
jih lakota sili v prodajo svojega dela pod kakrnimikoli pogoji. Imigraci-
ja v deele, kjer delavci ivijo malo bolje, prinese s seboj kolone lanih
delavcev, ki - e hoejo ali ne - omogoijo gospodarju znianje mezd.
Vsa ta dejstva, ki so nujen rezultat kapitalistinega sistema, so proti-
ute napredku delavske zavesti in solidarnosti: mnogokrat so hitreja od
napredka. V vsakem primeru pa je bistveno dejstvo to, d a j e produkcija
v kapitalistinem sistemu organizirana zaradi osebnega profita vsakega
kapitalista in ne zaradi zadovoljevanja delavevih potreb, kar bi bilo
najbolj naravno. Zato so nered, razsipnost s lovekimi momi, pomanj-
kanje proizvodov, kodljiva in brezsmiselna dela, nezaposlenost, neob-
delana zemlja, slaba izkorienost strojev itd. slabosti, ki se jim ne
moremo izogniti drugae, kot da kapitalistom odvzamemo lastnitvo
nad produkcijskimi sredstvi, s tem pa tudi vodenje proizvodnje.
Kmalu se pokae, da morajo delavci, ki se hoejo osvoboditi ali samo
resno izboljati svoje razmere in se braniti pred oblastjo, to oblast napa-
dati, kajti ta s tem, da uzakoni lastniko pravo in ga z grobo silo podpi-
ra, predstavlja oviro napredku. Odstraniti jo morajo s silo, e ne elijo
vztrajati v istem ali e slabem stanju.
Z ekonomskega boja bi morali preiti na politini boj, to je v boj pro-
ti oblasti. Namesto nasprotovanja s teko zbranimi milijoni, z denarjem,
ki so ga prispevali delavci, se je treba tistim, ki itijo lastnino, upreti s
pukami in topovi. Najbolje sredstvo je torej, da ljudstvo silo premaga s
silo.
4. Politini boj

Politini boj razumemo kot boj proti oblasti. Oblast je. skupaj s
posamezniki, ki jo izvajajo, dobila pravico sprejemati zakone in jih vsili-
ti podlonikotn oziroma javnosti.
Posledica gospostva je nasilje, s katerim so si nekateri podredili dru-
ge. obenem pa je tudi ustvarjalec (stvarnik) in kreatura privilegijev ter
naravni branilec le-teh.
Zmotna je trditev, d a j e dananja funkcija oblasti obramba kapitali-
zma; toda e ukinete kapitalizem, bo oblast predstavnik in upravitelj
splonih interesov. Predvsem pa kapitalizma ne bo mogoe uniiti,
dokler delavci . ko bodo ukinili oblast, ne bodo prevzeli lastnitva nad
drubenim bogastvom in organizirali proizvodnjo in potronjo v svojem
interesu in v interesu vseh, ne da bi akali, da to stori oblast.
e ve: e bi kapitalizem uniili in e bi dovolili obstoj oblasti v tem.
da bi ji zaupali kakrnakoli pooblastila, bi se kapitalizem obnovil, ker bi
oblast hotela ugoditi vsem, zato pa bi morala ustvariti nov, ekonomsko
bogat razred, ki bi ga v zameno za legalno in materialno podporo sama
podpirala in vzdrevala. Iz tega sledi, da ukinitev privilegijev in vzposta-
vitev stabilne in konne svobode ter drubene enakosti ni mogoe, e
ne ukinemo oblasti - ne te ali one, marve samo institucijo oblasti. Zato
je pri tem, kot pri vseh dejstvih splonega interesa, toliko bolj potreben
sploni konsenz; e v veji meri moramo torej prepriati ljudi, da je
oblast nepotrebna in kodljiva in da lahko veliko bolje ivimo brez nje.
Toda. kot e reeno, sama propaganda ne more prepriati vseh. e
se bomo omejili samo na pridige proti oblasti in nepremino akali dan.
ko bo javnost prepriana v monost in koristnost popolne ukinitve vseh
oblik oblasti, ga ne bomo nikoli doakali.
Medtem ko govorimo proti vsem oblikam oblasti in zahtevamo po-
polno svobodo, pa moramo podpirati tudi boj za delne svobode in biti
z delnimi rezultati zadovoljni, saj se bomo tako nauili bojevati in zae-
li vsaj malo uivati v svobodi, kar nas bo privedlo do stopnje, ko si jo
bodo eleli vsi. Vedno moramo biti z ljudstvom in e ne uspemo, da bi
to zahtevalo veliko, se moramo truditi, da bi zahtevalo vsaj malo. Vztra-
jati moramo, ker se bodo nauili ter si bolj ali manj eleli zagotoviti
svobodo in bodo prezirali in sovraili vsakogar, ki bi hotel priti na
oblast.
Glede na dejstvo, da ima oblast s pomojo zakonov v svoji obla-
sti regulacijo - drubenega ivljenja in veanja ali manjanja svobode
meanov (ali dravljanov) in da ji te oblasti ne moremo odvzeti, jo
moramo poskusiti vsaj zmanjati oziroma prisiliti, da jo izvaja v im-
manji meri, immanj kodljivo. To pa lahko doseemo le z nepre-
stanim delovanjem proti izvajanjem pritiska nanj s pomojo javnih agi-
tacij. z gronjami, da ji bomo s silo odvzeli tisto, kar zahteva. Prav tako
ne smemo prevzeti katerekoli zakonodajne funkcije, lokalne ali ire, saj
bi tako zmanjali uinkovitost svojih dejanj in izdali narte, k i j i h snu-
jemo.
Boj proti oblasti se odvija po zadnjih analizah - v fizinem in
materialnem boju.
Oblast ustvarja zakone. Torej mora imeti materialno mo (vojsko in
policijo), da te zakone lahko uveljavi, sicer bi jih lahko spotovali po
svoji volji; potem zakoni ne bi bili ve zakoni, marve predlogi, ki bi
jih lahko svobodno sprejemali ali zavraali. Oblasti seveda razpolagajo s
to mojo, uporabljajo pa jo. da lahko z zakoni okrepijo svojo domina-
cijo in zadrijo interese priviletiranega razreda s tem. da zatirajo in izko-
riajo delavce. Mejo zatiranja predstavlja mo oziroma sila. s katero
ljudstvo pokae, koliko ji je sposobno nasprotovati.
Spopad je lahko odprt ali latenten. toda vedno ostaja spopad, saj se
oblast ne zmeni za nezadovoljstvo in odpor, dokler ne zane groziti
nevarnost vstaje. Dokler ljudstvo dobroduno prenaa zakone oziroma
je njegov protest mlaen ali samo idejen, skrbi oblast samo za svoje
udobje, ne pa potrebe ljudstva; ko se protest okrepi ter postane resni-
en in prete, zane na bolj ali manj znan nain popuati ah zatirati.
Toda vedno, kadar oblast ne popusti, pride do vstaje, ker se ljudstvo
upre: e oblast popusti, dobi ljudstvo zaupanje vase in zahteva vedno
ve, dokler nespravljivost med svobodo in avtoriteto ne postane oitna
in ne pride do nasilnega spopada.
Zato se moramo pripravljati moralno in materialno, kajti v tem bur-
nem spopadu zmaga pripada ljudstvu.
Zmagovita vstaja je najbolj uinkovito dejanje emancipacije ljudstva,
kajti ljudstvo, ki odvre jarem, postane svobodno, lahko ustanovi institu-
cije. za katere verjame, da so najbolje; tudi distanca med razmerami in
zakoni, ki vedno zaostajajo za Stopnjo civilizacije, je preseena z enim
skokom. Vstaja doloa revolucijo, to je hitreji razvoj latentnih sil. ki
so se akumulirale v asu predhodne evolucije. Vse je odvisno od tega.
kaj je ljudstvo sposobno zahtevati.
V preteklosti je ljudstvo, ne zavedajo se dejanskih vzrokov svoje
nesree, zahtevalo premalo in tudi premalo dobilo. K.aj se bo zgodilo v
naslednji vstaji?
To je deloma odvisno tudi od nae propagande in energije, ki jo
bomo vloili za pripravo nartov.
Ljudstvo moramo vzpodbuditi, da bo lastnike razlastilo in postavilo
bogastvo pred skupnost, da bo organiziralo drubeno ivljenje zase s
pomojo svobodno ustanovljenih asociacij, ne da bi akalo na ukaze in
ne da bi priznalo oziroma potrdilo katerokoli oblast ah ustavno telo
pod katerimkoli imenom (skupina, diktatura itd.), pa tudi e bi bilo
to samo zaasno. S tem bi zavrnili svojo pravico do sprejemanja zako-
nov. prisile nad drugimi in pravico do lastne volje.
 e ljudske mnoice ne bodo odgovorile na na apel (imamo pravico
do svobode, etudi hoejo drugi ostati sunji tudi zaradi splonih
zgledov). moramo svoje ideje uresniiti sami: ne sinemo priznati nove
oblasti, vzdrevati moramo odpor in dosei, da se na podrojih, kjer so
nae ideje dobro sprejeli, konstituirajo anarhistine skupnosti, ki bodo
zavraale vsako vmeavanje oblasti, ustanovile svobodne odnose z dru-
gimi podroji ter vztrajali pri tem nainu ivljenja.
Predvsem se moramo z vsemi sredstvi upreti obnavljanju policije in
vojske ter izkoristiti ugodno prilonost za vzpodbudo delavcem na
podrojih, ki niso anarhistina, da bi le-ti lahko izkoristili odsotnost
represivnih sil za uveljavitev vejih zahtev, ki bi jim lahko predlagali
tudi sami.
Skratka, vedno se moramo brez prekinitve bojevati proti lastnikom
in oblastnikom ter se zavedati popolne ekonomske, politine in moral-
ne emancipacije celotnega lovetva.

5. S k l e p

elimo torej radikalno ukinitev dominacije in izkorianja loveka

po loveku; elimo, da bi vsi ljudje, pobrateni v zavestni in eljen i soli-
darnosti. prostovoljno sodelovali za blagor vseh;elimo ustanoviti dru-
bo, ki bi lahko vsem ljudem nudila sredstva za pridobitev kar najve
monih dobrin in najugodneji moralni in materialni razvoj; elimo
kruh, svobodo, ljubezen in znanje za vse.
Za ta cilj pa potrebujemo produkcijska sredstva, ki bi bila na razpola-
go vsem, ter da nihe, bodisi posameznik bodisi skupina ljudi, ne bi
smel prisiliti drugih, da bi bili odvisni od njegove volje, niti ne bi smel
vplivati nanj - razen z mojo razuma in zgleda.
Torej, razlastitev zemljikih lastnikov in kapitala v korist vseh in uki-
nitev oblasti!
Medtem ko akamo, da bo to mogoe, pa: propagiranje idealov,
organiziranje ljudskih sil. neprenehen boj proti lastnikom (glede na oko-
liine miren ali nasilen) za osvoboditev in kolikor je najve mogoe,
svobode in blaginje za vse.
Georges Sorel (1847 - 1922)
14. Premiljevanje o nasilju (1908)

1. Razredni boj in nasilje

A) Za veino ljudi je razredni boj naelo socialistine taktike. To

pomeni, da socialistina stranka dosega svoje volilne uspehe na raun
zaostrenega interesnega sovratva med doloenimi skupinami, torej bi
se, e bi bilo potrebno, potrudila, da bi se e bolj zaostrile: kandidati
bodo zahtevali od najtevilnejega in najbolj revnega razreda, da se bo
videl kot korporacijo in ponudili se bodo za advokate te korporacije;
z vplivom, ki ga lahko iztisnejo iz svojih predstavnikih naslovov, si
bodo prizadevali izboljati usodo brezpravnih. Tu nismo dale od doga-
janj v grkih dravah: parlamentarni socialisti so mono podobni dema-
gogom. ki so bogatinom naprtili vse javne dajatve in si izmiljali zarote,
da so lahko konfiscirali velika imetja. ,,V demokracijah, kjer mnoica
lahko suvereno dela zakone." pravi Aristotel. 1 ..demagogi s svojimi stal-
nimi napadi na bogate ( . . . ) vselej razcepijo dravo na dvoje (. . .). Oli-
garhi bi se morali odpovedati prisegam, kakrne se izvajajo danes: zakaj
v nekaterih dravah prisegajo takole: ..Bom zapriseeni sovranik ljud-
stva in povzroil mu bom zla. kolikor le bo v moji m o i . " 2 To je zane-
sljivo najjasneja mogoa oznaitev boja med dvema razredoma; prav
nesmiselno se mi zdi dodajati, d a j e Marx ravno na ta nain razumel boj,
kije bil zanj bistvo socializma.

1 Aristotel. I' o I i t i k a . knjiga V I I I . p o g l . V I I . . . s t r . 19.

2
Prav t a m .

Prevod iz G e o r c e s S o r e l . R e t' 1 e e t i o n s s u r 1 a v i o I e n c e , e n a j s t a
i z d a j a . L i b r a i r i e M a r c e l Riviere et C i e . , Pariz 1 9 5 0 . str. 7 2 - 9 8 in 3 1 4 - 3 2 9 . Preve-
dla N e d a P a g o n - B r g l e z . j e z i k o v n o p r e g l e d a l a Bora Z l o b e c - J u r i .
O d l o m k i iz 1. in V I . p o g l a v j a z istim n a s l o v o m . Naslovi p r e o s t a l i h p o g l a v i j so:
D e k a d e n c a b o r o a z i j e in nasilje ( d r u g o p o g l a v j e ) . P r e d s o d k i p r o t i nasilju ( t r e t j e
poglavje). Proletarski trajk ( e t r t o poglavje). Generalni politini trajk ( p e t o po-
glavje). Morala p r o i z v a j a l c e v ( s e d m o p o g l a v j e ) . E n o t n o s t in m n o g o t e r o s t ( d o d a -
t e k 1). A p o l o g i j a nasilja ( d o d a t e k II) in Za L e n i n a ( d o d a t e k III).
 Mislim, da so imeli avtorji francoskega zakona z dne 11. avgusta
1848 polno glavo teh spominov na klasike, ko so se izrekli za kazen
zoper tiste, ki z govori ali asopisnimi lanki poskuajo ..vznemiriti
javni mir, spodbujajo medsebojni prezir ali sovratvo dravljanov".
Izli smo iz strahotne junijske vstaje in bili prepriani, da bo zmaga
parikih delavcev pripeljala vsaj do pomembnih rekvizicij bogatim v
korist revnih, e e ne do praktine uresniitve komunizma: upali smo.
da se blia konec dravljanskih vojn. ker bo poslej teje propagirati dok-
trino sovratva, ki hujska proletarce proti burujem.
Danes pa parlamentarni socialisti ne mislijo ve na vstajo; e se o
njej e kdaj pa kdaj pogovarjajo, ponejo to zato. da se delajo pomem-
bne; uijo, da je volilni listi zamenjal puko; toda sredstvo za osvojitev
oblasti je lahko drugo, ne da bi se spremenila ustva. Volilna literatura
je takna, kot bi jo navdihovale kar najisteje demagoke doktrine:
socializem se obraa k vsem nezadovoljnim, ne da bi se potrudil ugoto-
viti. kaken je njihov poloaj v produkciji; v tako zapleteni drubi, kot
je naa. in tako podvreni vsakrnim ekonomskim pretresom, je nezado-
voljnih ogromno, v vseh razredih: zato je mogoe pogosto naleteti na
socialiste tam, kjer bi jih najmanj priakovali. Parlamentarni socializem
govori toliko jezikov, kolikor je tipov njegovih odjemalcev. Obraa se k
delavcem, kmetom, malim lastnikom: Engelsu navkljub se ukvarja z
z a k u p n i k i 3 ; zdaj je rodoljuben, zdaj spet govorii zoper vojsko. Ni ovi-
re, ki bi ga ustavila izkunja je pokazala, da v volilni kampanji lahko
zbere in zdrui sile, ki bi si morale biti po marksistini koncepciji nor-
malno antagonistine. Sicer pa. ali ni poslanec dolan delati usluge
volilcem slehernega ekonomskega poloaja'.'
Izraz ..prolctarec" je navsezadnje postal sinonim za zatiranca; in zati-
ranci so v vseh razredih 4 : nemki socialisti so se izjemno zagreli za
dogodivine koburke princese. 5 Eden naih najodlinejih reformi-
stov. I lenri Turot. dolgoletni urednik asopisa Petite Rpubliqueb in

I . Kngcb., K m e k o v p r a a n j e in s o c i a l i z e m . Kritika pro-

grama francoske delavske stranke, prevedeno v M o n v e m e n t sociali-
ste. 15. o k t o b e r 1 9 0 0 . str. 4 5 3 . V e k r a t so n a v e d e n i s o c i a l i s t i n i k a n d i d a t i ,
ki so imeli e n e p l a k a t e za m e s t a in d r u g e za p o d e e l j e .
Ker j i m je bil v n a p o t o m o n o p o l t r g o v c e v , so t u d i b o r z n i m e e t a rj i
postali f i n a n n i p r o 1 e t a r i a t . in m e d n j i m i j e kar n e k a j sociali-
stov, Jaursovih obudovalcev.
Socialistini poslanec Stidekum, n a j b o l j e l e g a n t e n m o v B e r-
1 i n u , j e odigral v e l i k o vlogo pri u g r a b i t v i k o b u r k e p r i n c e s e ; u p a j m o , da ni
imel f i n a n n i h i n t e r e s o v pri t e j z a d e v i . V t e m a s u je z a s t o p a l v Berlinu J a u r e -
sov a s o p i s .
/
H . T u r o t je bil zelo d o l g o u r e d n i k n a c i o n a l i s t i n e g a a s o p i s a I. c I a i / .
h k r a t i pa t u d i a s o p i s a P e t i t e R e p u b I i q u e . Ko je u r e d n i t v o i c-
1 a i r prevzel J u d e t . j e o d p u s t i l svojega s o c i a l i s t i n e g a s o d e l a v c a .
pariki mestni svetnik, je napisal knjigo o ..proletareih ljubezni": tako
oznauje prostitutke najnije vrste. e bo kdaj napoil dan. ko bodo
enske imele volilno pravico, mu bo prav gotovo naloeno, naj sestavi
seznam zahtev tega posebnega proletariata.
B) Dananja demokracija v Franciji je nekoliko zmedena zaradi takti-
ke razrednega boja: to pojasnjuje, zakaj se parlamentarni socializem ne
more spojiti v celoto strank skrajne levice.
Da bi razumeli vzroke za takne razmere, se moramo spomniti osre-
dnje vloge, ki s o j o v nai zgodovini odigrale revolucionarne vojne; naj-
ve naih politinih idej izhaja iz vojn; vojna predpostavlja zdruitev
narodovih sil pred sovranikom in nai francoski zgodovinarji so vselej s
trdo roko obravnavali vstaje, ki so pretile obrambi domovine. Vse kae,
da je naa demokracija tra do upornikov, kot so bile monarhije; Ven-
dajce e zdaj tako reko vsak dan razglaajo za nizkotne izdajalce. Vsi
lanki, ki jih je napisal Clemenceau, da bi potolkel Hervejeve ideje, se
navdihujejo v najisteji revolucionarni tradiciji, kar tudi sam odkrito
priznava. ,.Drim se in dral se bom rodoljubja stare manire naih oe-
tov Revolucije" in noruje se iz ljudi, ki bi radi ,,odpravili mednaro-
dne vojne, da bi nas J' miru popeljali k sladkostim dravljanske vojne"
(Aurore, 12. maj 1905).
Republikanci so v Franciji dolgo zanikali razredne boje; tako jih je
bilo strah upornikov, da niso hoteli videti dejstev. Vse so presojali samo
z abstraktnega stalia Deklaracije o lovekovih pravicah in so trdili, da
je bila zakonodaja iz leta 1789 narejena zato, da bi izginile vse razredne
razlike v pravu; zaradi tega so se upirali nartom socialne zakonodaje, ki
so skorajda dosledno vedno znova uvajali pojem razreda in med drav-
ljani raziskovali skupine, ki ne morejo uporabljati svobode. ..Revolucija
je verjela, da je odpravila razrede," je otono pisal Joseph Reinach v Le
Matin 19. aprila 1895, ,.oni pa kar vznikajo na vsakem koraku . . . as
je, da ugotovimo: gre za ofenzivno vraanje preteklosti, vendar ni treba,
da bi se s tem pomirili; moramo ga pobiti." 7
Volilna praksa je marsikaterega republikanca prisilila, d a j e priznal,
da socialisti doivljajo velike uspehe, ko uporabljajo strasti ljubosumja,
razoaranja ali sovratva, ki obstajajo v svetu; to pa pomeni, da so
opazili razredni boj in mnogi prevzeli argon parlamentarnih socialistov:
tako se je rodila stranka, ki se imenuje radikalno-socialistina. Clemen-
ceau zagotavlja celo. da je poznal zmemee, ki so se ez no prelevili v
socialiste: ,,V Franciji.," pravi. ,.so socialisti, ki jih p o z n a m 8 , sijajni

7
J. Reinach, D e m a g o g u o s e t s o c i a l i s t c s. str. 1 9 8 .
8
Na k o n f e r e n c i v H a a g u je n e m k i d e l e g a t izjavil, d a n j e g o v a d r a v a z l a h k a pre-
naa s t r o k e o b o r o e n e g a m i r u : L e o n B o u r g e o i s ga jc p o d p r l r e k o , da bi . . t u d i
F r a n c i j a i s t o veselo p r e n e s l a l o v e k e in f i n a n n e d a j a t v e , k i j i h n a c i o n a l n a
 radikali, ki sodijo, da se socialne reforme ne dogajajo po njihovi vei in
si prigovarjajo, da je pa dobra taktika zahtevati ve. da bi dobili vsaj
nekaj. Koliko imen in koliko skrivnostnih priznanj bi lahko navedel v
podporo svojim besedam! Pa bi bilo isto brez koristi, kajti ni manj ne
bo skrivnostnega" (Aurore, 14. avgust 1905).
Leon Bourgeois ki ni hotel isto v vsem podlei novi modi in je
morda zato zapustil poslansko zbornico in stopil v senat - je na kongre-
su svoje stranke julija 1905 dejal: ..Razredni boj je dejstvo, toda kruto
dejstvo. Ne verjamem, da bi razreili problem tako. da bi ta boj podalj-
evali: treba ga je zatreti in dosei, da se bodo vsi ljudje imeli za zdrue-
ne pri istem delu." lo naj bi torej za to. da bi zakonsko ustvarili dru-
beni mir in pokazali revnim, da vlada nima veje skrbi, kot je skrb za
izboljanje njihove usode: tistim, ki imajo po ocenitvi preveliko lastnino
za drubeno harmonijo, pa bi naloili potrebne rtve.
Kapitalistina druba je tako bogata in prihodnost se ji kae v lako
ronatih barvah, da prenaa grozljiva bremena, ne da bi se preve prito-
evala: v Ameriki politiki brez sramu razsipajo velike davke: v Lvropi
dosegajo stroki za vojake priprave vsak dan veje v s o t e 9 : socialni mir
je pa mogoe kupiti s kakno dodatno r t v i j o 1 0 . Izkunja kae. da je
buroazijo lahko odirati, le malo je treba pritisniti nanjo in ji vliti malce
strahu pred revolucijo: stranka, ki bo znala najbolj smelo in zvito mane-
vrirati z revolucionarnim duhom, bo imela prihodnost na svoji strani:
radikalna stranka zaenja to poasi spoznavati. Toda eprav so njeni
klovni e tako spretni, bo le teko nala takne, ki bodo znali tako zasle-
piti mogone idovske bankirje, kot znajo Jaurts in njegovi prijatelji.
C) Tretjo vrednost daje razrednemu boju sindikalna organizacija. V
vsaki industrijski panogi sestavljajo gospodarji in delavci antagonistine
skupine, ki nenehno razpravljajo, parlamentirajo in sklepajo dogovore.
Vanje vnaa socializem svojo terminologijo razrednega boja in tako e
bolj zapleta nesoglasja, ki bi sicer ostala na zasebni ravni; korporativni
ekskluzivizem. ki mono spominja na duha kraja in rase. se tako e
uvrsti in njegovi predstavniki si radi domiljajo, da opravljajo visoko
poslanstvo in izvajajo najodloneji socializem.
Znano je. da so stranke v sodnem postopku (..pruvdai"). ki so tujci
v mestu, na tamkajnjih trgovinskih sodiih slabe obravnavani, saj ta

o b r a m b a t e r j a od d r a v l j a n o v " . ( T . G u i e y s s e . ki n a v a j a K' g o v o r e , misli, da je

car z a h t e v a l o m e j i t e v v o j a k i h i z d a t k o v , k e r R u s i j a e ni d o v o l j b o g a t a , da bi
hodila vtric z velikimi k a p i t a l i s t i n i m i d e e l a m i . ( 1 .i I r a n e et Ia
p a i \ a r m e e . str. 4 5 . )
11
Z a t o je Briand 9. j u n i j a 1 9 0 7 d e j a l s v o j i m volileem v Saint-I l i e n n u . da se je
R e p u b l i k a sveto zavezala d e l a v c e m g l e d e n j i h o v i h u p o k o j i t e v .
poskuajo dali prav svojim so bratom. eleznike drube plaujejo fan-
tastine vsote za zemljia, katerih ceno doloa porota, sestavljena iz
lastnikov teh zemlji. Videl sem, kako so lani spravnega razsodia za
ribitvo na podlagi starih pogodb zaradi domnevnih prekrkov oglobili
italijanske ribie, ki so jim delali konkurenco. Mnogi delavci so tudi
pripravljeni priznavati, da v vsakem sporu z gospodarji delavci pomenijo
moralo in pravico: nekega sindikalnega tajnika, tako fanatinega refor-
mista. da je Guesdu odrekal govorniki talent, sem slial govoriti, da
nima nihe toliko razrednega obutka kot on - ker je pa razmiljal na
nain, ki sem ga nakazal - zato je sklenil, da revolucionarji nimajo
monopola na pravilno koncepcijo razrednih bojev.
Razumljivo je. da so mnogi menili, da ta korporativni duh ni prav-
zaprav ni bolji od lokalnega, zato so ga poskuali zatreti z naini, ki
so mono podobni tistim, s katerimi so v Franciji blaili nestrpnost
med provincami. Sploneja kultura in obiskovanje ljudi iz drugih
pokrajin hitro opravita s provincializmom: ali ne bi ugasnil tudi korpo-
rativni duh. e bi pripravili pomembne sindikalne moe, da bi se pogo-
steje sreevali z gospodarji in jim ponudili prilonost, da bi se udeleili
razprav o splonih zadevah v meanih komisijah? Izkunja je pokazala,
d a j e to mogoe.

II.

Prizadevanja, ki naj bi izkoreninila vzroke sovranosti v moderni

drubi, so bila nedvomno uspena toda pomirjevalci so se tudi tokrat
motili glede uinkov svojega dela. Nekaterim sindikalnim funkcionar-
jem je bilo treba pokazati, da buruji le niso tako strani ljudje, kot oni
mislijo, obsuti jih je bilo treba s prijaznostjo in vljudnostjo v komisijah,
ki so bile ustanovljene pri ministrstvih ali pri Socialnem muzeju*. ustva-
riti vtis. da obstaja naravna in republikanska enakopravnost. ki je nad
razrednimi sovratvi in predsodki in e je bilo mogoe spremeniti
dro nekaterih starih r e v o l u c i o n a r j e v " . Zaradi spreobrnitve nekaterih
njihovih prejnjih vodij je nastala velika zmeda v duhu delavskega razre-
da; marsikaterega socialista je namesto nekdanjega navduenja prevzelo
maloduje: mnogo delavcev se je zaelo spraevati, ali bo sindikalna
organizacija postala razliica politike, sredstvo za uspeh.

* V i/vir. ..Muno S o e i a l " . O p . prev.

1 1
Mulo novega je p o d s o n c e m , kar z a d e v a d r u b e n o s p r e n e v e d a n j e . e A r i s t o t e l
je p o s t a v i l pravila d r u b e n e g a m i r u : pravi, da bi . . m o r a l i biti d e m a g o g i v svojih
pridigali z a s k r b l j e n i s a m o za k o r i s t i b o g a t i h , t a k o k o t bi v l a d e v o l i g a r h i j a h
m o r a l e d a j a t i vtis. da i m a j o pred o m i s a m o korist l j u d s t v a " (n. d . ) . T o so
b e s e d e , ki bi j i h veljalo n a p i s a t i na vrata u r a d o v D i r e k c i j e za d e l o .
 Toda hkrati s tem razvojem, k i j e vlival veselje v srca pomirjevalcev.
se je v znatnem delu proletariata zopet zael obnavljati revolucionarni
polet. Odkar so si republikanska vlada in drugi filantropi zabili v glavo,
da bodo iztrebili socializem, in to z razvijanjem socialne zakonodaje in
z umirjanjem stali gospodarjev v stavkah, je bilo mogoe opaati, da
se konflikti zaostrujejo bolj kot neko 1 2 .
To pogosto razlagajo le z nezgodo, ki da jo je pripisati starim nava-
dam; radi se zibljejo v upanju, da bo vse lo dobro, br ko bodo indu-
strijci bolje razumeli obiaje socialnega m i r u 1 3 . Jaz pa. nasprotno,
mislim, da smo prie pojavu, ki povsem naravno izhaja iz okoliin, v
katerih se dogaja ta domnevna sprava.
Najprej naj omenim, da ideje in ravnanja pomirjevalcev temeljijo na
pojmu dolnosti in da je dolnost nekaj popolnoma nedoloenega
medtem ko pravo terja dosledne opredelitve. Ta razloek je pripisati
dejstvu, da pravo nahaja vse realne temelje v ekonomiji produkcije,
medtem ko se dolnost utemeljuje na obutku odrekanja, maloduno-
sti, dobrote in rtvovanja: in kdo bo presodil, e je bil tisti, ki se je
podredil dolnosti, dovolj strpen, dovolj dober, dovolj mueniki?
Kristjan je preprian, da mu ne bo nikoli uspelo, da bi opravil vse, kar
od njega zahteva Cerkev: ko je prost vseh ekonomskih vezi (v samosta-
nu), si izmilja vsakrne pobone obveznosti, da bi svoje ivljenje im-
bolj priblial Kristusu, ki je tako ljubil ljudi, da je pristal na sramotno
usodo, samo da bi jih odkupil.
V ekonomskem svetu vsakdo omejuje svojo dolnost toliko, kolikor
se mu pa upira, da bi izgubil doloene dobike; e gospodar vedno
meni, da je opravil vse svoje dolnosti, bo delavec vseeno druganega
mnenja in ni argumenta, ki bi ju mogel prepriati: prvi bo lahko mislil,
da je bil junaki, in drugi bo lahko to domnevno junatvo tel za sramo-
tno izkorianje.
Za nae velike ..papee" dolnosti pogodba o delu ni prodaja. Ni ni
tako preprosto kot prodaja: nihe se ne mea v to. kdo ima prav, trgo-
vec ali kupec, kadar se ne moreta zmeniti o ceni sira: kupec gre tja, kjer
je nakup najceneji, in trgovec mora zniati svoje cene, ker ga stranke
zapuajo. Vse drugae pa je, ko izbruhne stavka: dobri ljudje vse dra-
ve, naprednjaki in prijatelji republike, zanejo razpravljati o vpraanju,
katera izmed obeh strani ima prav: imeti prav pomeni popolnoma opra-
viti svojo socialno dolnost. Le Play je dal marsikaken nasvet v zvezi z
organizacijo dela, ki omogoa kar najbolje opraviti dolnosti: toda ni

12
Cf. G. Sorel, I n s e g n a m e n t i s o c i a 1i , str. 3 4 3 .
13
V s v o j e m g o v o r u 1 1. m a j a 1 9 0 7 j e J a u r t s d e j a l , d a ni bilo n i k j e r t o l i k o nasilja
k o t v Angliji, k o g o s p o d a r j i in vlada niso h o t e l i d o p u s t i t i s i n d i k a t e . . . P o p u s t i l i
so; t o j e z d a j d o s l e d n a in m o n a a k c i j a , t o d a legalna, p a m e t n a in t r d n a . "
 mogel doloiti obveznosti enih in drugih, zanaal se je na taktnost vsa-
kogar. na natanno obutenje drubenega poloaja, na gospodarjevo
razumno presojo pravih potreb delavcev. 1 4
Delodajalci v glavnem pristajajo na takno razpravo; na delavske
zahteve odgovarjajo, da so jim e zagotovili prav vse ugodnosti - filan-
tropi pa se le spraujejo, ali prodajne cene vendarle ne dopuajo, da bi
se mezde e nekoliko dvignile. Takno razpravljanje predpostavlja, da se
ve, do kod lahko gre socialna dolnost in koliko bo moral gospodar e
popustiti, da bo le e ohranil svoj poloaj. Ker ni razmiljanja, ki bi
zmoglo reiti ta problem, predlagajo razboritei. da se zateemo k raz-
sodnitvu: Rabelais bi nemara predlagal, naj vremo kocko. Kadar gre
za pomembno stavko, tedaj poslanci na ves glas zahtevajo preiskavo, da
bi se ugotovilo, ah industrijci dobro opravljajo svoje vloge dobrih delo-
dajalcev .
Po tej poti pridemo do rezultatov, ki se zdijo tako absurdni zato, ker
so bili na eni strani veliki industrijci vzgojeni v duhu dravljanskih, filan-
tropskih in religioznih i d e j 1 5 , na drugi strani pa ne smejo biti preve
trmasti in uporni, ko jih o doloenih stvareh spraujejo osebe z visokih
dravnili poloajev. Pomirjevalci vloijo vse svoje samoljubje v prizade-
vanje. da bi uspeli, zato bi bili neizmerno ualjeni, e bi jim delodajalci
onemogoili izvedbo socialnega miru. Delavci so v ugodnejem poloa-
ju, kajti presti pomirjevalcev je v njihovih oeh mnogo manji kot pri
kapitalistih: le-ti torej popustijo mnogo prej kot delavci in dopustijo
dobrim duam, da se ovenajo s slavo tistega, k i j e konflikt pripeljal do
konca. Opaziti je mogoe, da ta nain le redko uspe, kadar je zadeva v
rokah obogatelih nekdanjih delavcev: literarne, moralne ali socioloke
ugotovitve kaj malo zaleejo pri ljudeh, ki se niso rodili v buroaznih
vrstah.
Tiste, ki so poklicani, da na ta nain intervenirajo v konfliktih, zape-
lje v zmoto opazovanje ravnanja nekaterih sindikalnih sekretarjev, kajti
ti se pokaejo mnogo manj nepopustljivi in dosledni, kot so prej mislili,
zato se jim zdijo zreli za razumevanje socialnega miru. Na pomiritvenih
sestankih je marsikateri revolucionar razkril duo, hlepeo po drobni
buroaziji. niti ne manjka inteligentnih ljudi, ki mislijo, da sta socialisti-
no in revolucionarno pojmovanje nakljuje, ki bi se mu z boljimi
odnosi med razredi lahko izognili. Verjamejo, da vsi delavci pojmujejo
ekonomijo kot dolnost, in se prepriujejo, da bi bil dogovor mogo,
e bi bili dravljani bolje vzgojeni.

14
Le P l u y , O r g a n isation d u t r a v a i I , p o g l . 11, t* 2 1 . Po n j e g o v e m
m n e n j u so m o r a l n e sile p o m e m b n e j e k o t s i s t e m i , ki n a j bi b o l j ali m a n j a v t o -
m a t i n o urejali m e z d e .
15
O silah, ki p o s k u a j o v z d r e v a t i o b u t e k z m e r n o s t i , gl. I n se g n a m e n t i
s o c i a 1 i . n. d., 3. del, pogl. V.
 Poglejmo, pod kaknimi vplivi nastaja drugo gibanje, zaradi katerega
se nasprotja e bolj zaostrujejo.
Delavci se hitro zavedo, da delo na podlagi pomirjevanja ali arbitrae
ne temelji na nikakrnih ekonomsko-pravnih temeljih, in temu ustrezna
je. morda nagonsko, njihova taktika. Ker delujejo ustva in zlasti samo-
ljubje pomirjevalcev. je pametno vplivati na njihovo domiljijo in jim
podtakniti misel, da je pred njimi titanski posel. Nakopiili bodo torej
svoje zahteve, kar po nakljuju navedli tevilke in ni se ne bodo obo-
tavljali pretiravati z njimi: pogosto se bo zgodilo, da bo uspeh stavke
odvisen od spretnosti kakega sindikalista (ki dobro razume duha social-
ne diplomacije), od tega. kako zna uveljaviti zahteve, ki so same po sebi
isto postranske, ki pa lahko naredijo vtis, da industrijski podjetniki
svojih drubenih dolnosti ne opravljajo, kot je treba. Pisci, ki se ukvar-
jajo s temi vpraanji, so pogosto preseneeni nad dejstvom, da se stav-
kajoi ele po nekaj dneh natanno dogovorijo o svojih zahtevah, naza-
dnje pa se pojavijo takne, o katerih na pripravljalnih zborovanjih sploh
niso govorili. To zlahka pojasnimo, e pomislimo na nenavadne okoli-
ine. v katerih potekajo razprave med zainteresiranimi.
Presenea me. da ni stavkovnih profesionalcev, ki bi bili pristojni za
pripravo seznama delavskih zahtev; njihov uspeh na pomiritvenih svetih
bi bil veji, ker se ne bi pustili tako zlahka zaslepiti lepim besedam kot
delavski delegati. 1 6
In ko je vse konano, se e najdejo delavci, ki opozarjajo, da so delo-
dajalci v zaetku trdili, da niso mogoe nikakrne koncesije: to jih
spodbudi, da si reejo, kakni lanivci ali ignoranti so delodajalci. To
pa niso ravno okoliine, v katerih bi se lahko razvijal socialni mir!
Dokler so delavci prenaali gospodarjeve zahteve brez upiranja, so
verjeli, da je volja njihovih delodajalcev povsem odvisna od ekonomskih
nujnosti: po stavki pa opazijo, da ta nujnost konsekventno sploh ne
obstaja in da ta volja najde sredstva, da se rei domnevnih ekonomskih
pritiskov, samo e nanjo dovolj m o n o pritiskamo od spodaj: tako (e
ostajamo v mejah prakse) se kapitalizem delavcem zdi svoboden, zato
premiljujejo, kot da bi bil taken tudi v resnici. To. kar v njihovih oeh
zmanjuje to svobodo, ni nujnost, ki sledi iz konkurence, temve nezna-
nje industrijcev. I ako se uvede pojem neskonne produkcijo. ki je eden
od postulatov \larxovc teze o razrednih bojih v socializmu. 1 7

Zili se. da je f r a n c o s k i z a k o n z d n e 2 7 . d e c e m b r u 1X92 p r e d v i d e l t o m o n o s t ,

n a l a g a , da m o r a j o biti d e l e g a t i p o m i r i t v e n i h o d b o r o v i/ vrst z a i n t e r e s i r a n i h ,
[ a k o o d s t r a n j u j e tiste p r o f e s i o n a l c e , k a t e r i h p r i s o t n o s t bi e z m a n j a l a p r e s t i /
o b l a s t i ali f i l a n t r o p o v .
17
C.. S o r e l . I n s e g n a ni e n t i so e ia Ii . str. 39(1.
 emu torej govoriti o drubeni dolnosti? Dolnost je razumljiva v
drubi, katere deli so medsebojno vrsto solidarni: e pa je kapitalizem
neskonen, tedaj solidarnost ne temelji ve na ekonomiji in delavci
presodijo, da bi bilo neumno, e ne bi zahtevali vsega, kar lahko dobijo.
Delodajalca imajo /.a nasprotnika, s katerim se pogajajo po vojni; ni
drubene dolnosti niti ni mednarodne dolnosti.
Te ideje so v marsikaterih moganih nekoliko zmedene, to priznam:
toda obstajajo, in sicer veliko bolj trdno, kot si mislijo zagovorniki
socialnega miru: le-ti se pustijo zapeljati videzu, zato nikoli ne prodrejo
do skritih korenin, i/ katerih poganjajo sedanja socialistina prizadeva-
nja.
Preden se lotimo drugih preuevanj, moramo ugotoviti, da obstajajo
v naih latinskih dravah velike teave pri zagotavljanju socialnega miru.
iu so razredi veliko jasneje loeni med seboj po zunanjih znailnostih
kot v saksonskih deelah, in ti razloki so mono neprijetni za sindikal-
ne voditelje, kadar opustijo svoje stare navade, zato da bi se uvrstili v
uradni ali filantropski s v e t 1 8 : ta svet jih rade volje sprejme medse,
odkar je spoznal, da lahko taktika postopnega poburoa/.enja sindikal-
nih voditeljev rodi odline uspehe: toda njihovi tovarii sumijo vanje.
To nezaupanje se je v Franciji e okrepilo, potem ko je veliko anarhi-
stov stopilo v sindikalno gibanje zakaj anarhista je groza vsega, kar
spominja na naine politikov, ki jih razira potreba, da bi se zrinili v
vije razrede: kajti v njih tii kapitalistini duh e tedaj, k o s o se revni. 1 9
Socialna politika je uvedla nove elemente, k i j i h moramo /daj upo-
tevati. Predvsem moramo ugotoviti, da delavci danes veljajo v svetu
prav toliko kot razline skupine proizvajalcev, ki terjajo zase protekcijo:
z njimi je treba ravnati strpno, kot z vinogradniki ali pridelovalci slad-
k o r j a . 2 0 V protekcionizmu ni ni dokonnega: carinske dajatve so
doloene tako. da ustreejo eljam zelo vplivnih osebnosti, ki si hoejo

IS
Vsi, ki sn od blizu videli t r a d e u n i o n i s t i n e voditelji.', so bili p r e s e n e e n i nad
veliko r a z l i k o m e d F r a n c i j o in A n g l i j o na tej t o k i : t r a d e u n i o n i s t i n i v o d i t e l j i
llitro p o s t a n e j o g e n i i e m a n i . ne da bi k d o z o p e r t o k a r k o l i u g o v a r j a l
( l \ de R o u s i e r s . l e I r a d e - u n i o n i s 111 e e n A n g I e t e r r e . str.
309. 322l k o sem p o p r a v l j a l ta t e k s t , s e m p r e b r a l l a n e k JacifUcsa l i a r d o u -
\ a . ki o p o z a r j a , da je kralj I J varil V I I . p o v / d i e m l v viteza vncea t e s a r j a in e n e -
ga r u d a r j a . I i) i h ; i l s . 1 6 . d e e . 1 9 0 7 )
14
1'reil n e k a j leti si j e A i s t n e D t i m o n t izmislil izraz d r u h e n a k a p i I a r
n o s t . da bi o z n a i l p o a s e n v z p o n r a z r e d o v . e bi s i n d i k a l i z e m u p o t e v a l
n a u k e p o m i r j c v a l c c v . bi bil m o a n a g e n s d r u b e n e k a p i l a r n o s t i .
20
V e k r a t je bilo p o u d a r j e n o , da j e a n g l e k a delavska o r g a n i z a c i j a zgolj i n t e r e s n i
s i n d i k a t , ki ima pred o m i s a m o n e p o s r e d n e m a t e r i a l n e k o r i s t i . N e k a t e r i a v t o r -
ji so t a k n i h r a z m e r veseli, ker v n j i h p o pravici vidijo o v i r o za s o c i a l i s t i n o
propagando. N a d l e g o v a t i s o c i a l i s t e , t u d i za c e n o e k o n o m s k e g a
razvoja In p r i h o d n j e g a k u l t u r n e g a n a p r e d k a t o j e veliki cilj. ki si ga z a s t a v l j a -
j o n e k a t e r i veliki i d e- a 1 i s t i f i l a n t r o p s k e b u r o a z i j e .
poveati svoje dohodke; socialna politika ravna enako. Protekcionisti-
na vlada si domilja, da natanko ve, kaj naj bi priznala vsaki skupini in
kako naj bi branila producente, da ne bi okodovali potronike. Tako
tudi socialna politika razglaa, da bo upotevala interese gospodarjev in
delavcev.
Malo ljudi zunaj pravnih fakultet je tako naivnih, da verjamejo, da
drava lahko uresnii taken program; parlamentarci se dejansko odlo-
ajo tako, da delno zadostijo interesom, ki so pri volitvah najbolj vpliv-
ni, vendar tako, da ne izzovejo preve hrupnih protestov tistih, katerih
interese so rtvovali. Ni drugega pravila kot resnini ali domnevni inte-
res volilcev: carinska komisija vsak dan spreminja svoje tarife in izjavlja,
da jih ne bo nehala spreminjati, dokler ne bo z njimi dosegla cen, kijih
bo tela za donosne, in to za ljudi, ki so postali njeni varovanci: njeno
oko budno bdi nad uvozniki; vsako znianje cen zbudi njeno pozornost
in takoj zane raziskovati, ali ne bi bilo mogoe umetno dvigniti vred-
nosti. Socialira politika se kroji na popolnoma enak nain: 27. junija
1905 je poroevalec o nekem zakonu glede delovnega asa v rudnikih
v poslanski zbornici dejal: ,,e bi izvajanje zakona delavcem povzroilo
razoaranje, smo se zavezali, da bomo brez odlaanja predloili osnutek
novega zakona." Ta sijajni m o j e govoril enako kot predlagatelj kakne-
ga carinskega zakona.
Ni malo delavcev, ki popolnoma razumejo, da ves hrup parlamentar-
nega leporeja ne slui niemur drugemu kot prikrivanju pravih moti-
vov, ki vodijo vlade. Protekcionisti uspevajo s tem. da subvencionirajo
kaknega velikega partijskega efa ali vzdrujejo asnike, ki podpirajo
politiko tega strankinega voditelja; delavci nimajo denarja, toda na voljo
imajo mnogo bolj uinkovito akcijsko sredstvo: lahko vlijejo strah, zato
se e nekaj let ne odrekajo ve temu sredstvu.
e ob razpravah o zakonu o rudnikem delu se je vekrat postavilo
vpraanje o gronjah, naperjenih na vlado: 5. februarja leta 1902 je
predsednik komisije v zbornici dejal, da je oblast ..pozorno prisluhnila
zunanjim zvokom, da jo je oblo ustvo velikodune dobronamernosti.
tako da je prav do sebe, ne glede na ton, pripustila delavske zahteve in
predirljiv krik rudarjev". Malo pozneje je dodal: ,.Storili smo delo soci-
alne pravinosti ( . . . ) tudi dobrote, ko smo k tistim, ki trpijo in se
muijo, stopili kot prijatelji, ki elijo samo delati v miru in v dostojnih
okoliinah; ne smemo jim dopustiti, da bi se zaradi surove in preve
egoistine nepopustljivosti prepustili vzgibom, ki sicer ne bi bili upor,
vendar rtev ne bi bilo ni manj." Vse nabuhle fraze sluijo za to. da bi
prikrile panini strah, ki se je polaal tega grotesknega poslanca. 2 1

21
Ta s l a b o u m n c j e p o s t a l m i n i s t e r za t r g o v i n o . Vsi n j e g o v i g o v o r i o t e m vpraa-
n j u so p o l n i v e k a n j a : bil j e z d r a v n i k p s i h i a t e r , z a t o s e j e m o r d a nalezel logike
in j e z i k a svojili p a c i e n t o v .
Na seji 6. novembra 1404 je minister v senatu izjavil, da vlada ni
pripravljena popustiti gronjam, da pa je ..treba odpreti ne le uho.
ampak tudi duha in srce spotljivim zahtevam" (!): kar nekaj vode je
steklo pod mostovi od dne. ko je vlada obljubila zakon, in e to zaradi
gronje splone stavke. 2 2
Lahko bi izbral kaken drug primer, ki bi pokazal, da je najodloil-
neji dejavnik socialne politike strahopetnost vlade. To se je najbolj
oitno pokazalo v nedavnih razpravah o odpravi posredovalnic za zapo-
slovanje in o zakonu, k i j e pripeljal pred civilno sodie odloitve delov-
nega razsodia. Skoraj vsi sindikalni voditelji znajo sijajno izrabiti te
razmere in poduujejo delavce, da ne gre za to, da bi prosili za usluge,
ampak da je treba kovati dobiek iz buroazne straliopetnosti in tako
vsiliti voljo proletariata. Preve je dejstev, ki podpirajo to taktiko, zato
ni udno, e seje prijela delavcev.
Zdi se mi. da je bila ena od stvari, ki je v teh zadnjih letih najbolj pre-
senetila delavce, srameljivost dravne sile glede vstaj: javne uprave, ki
imajo pravico zahtevati vojako intervencijo, si ne upajo popolnoma
izkoristiti svoje moi. zato uradniki prenaajo alitve in psovke s potr-
peljivostjo. kakrne pri njih nismo bili navajeni. Izkunja, ki se e nada-
ljuje, je jasno pokazala, d a j e delavsko nasilje v stavkah izjemno uinko-
vito: prefekti, preplaeni, da bodo morali ukrepati z zakonsko silo proti
vstajnikemu nasilju, pritiskajo na delodajalce, naj popustijo: varnost
tovarn poslej velja za ugled, s katerim razpolaga prefekt po svoji volji:
zato ustrezno odmerja uporabo svoje policije, da bi ustrahoval obe stra-
ni in ju zvito pripeljal do sporazuma.
Sindikalni voditelji niso potrebovali veliko asa. da so dodobra dojeli
te razmere, in treba je priznati, da so z redko sreo uporabili oroje, ki
jim je bilo poloeno v roke. Prizadevajo si zastraiti prefekte z ljudskimi
demonstracijami, ki bi lahko pripeljale do hudih spopadov s policijo, in
hrupno akcijo tejejo za najbolj uspeno sredstvo za doseganje koncesij.
Redko se zgodi, da po doloenem asu prestraena in napadana admini-
stracija ne bi intervenirala pri delodajalcih in jim predlagala doloene
dogovore, kar pa seveda opogumlja propagatorje nasilja.
Ne glede na to. ali odobravamo ali obsojamo to. kar se imenuje
direktna in revolucionarna metoda, moramo priznati oitno dejstvo, da
ni ne kae, da bo izginila; v tako bojaeljni deeli, kot je Francija, je
dovolj globokih vzrokov, ki zagotavljajo tej metodi veliko popularnost,
eprav mnogi primeri ne dokazujejo njene udene uspenosti. To je

- - M i n i s t e r j e izjavil, da izvaja . . r e s n i n o d e m o k r a c i j o " in da je z g o l j d e m a g o g i j a

. . u b o g a t i z u n a n j e p r i t i s k e in n a d u t e o p o m i n e , ki n a j v e k r a t niso n i d r u g e g a
k o t g r o b a v a b a za z a u p l j i v e l j u d i , k a t e r i h ivljenje je m u k o t r p n o " .
veliko drubeno dejstvo tega trenutka, zalo moramo poskusiti razumeti
njegove razsenosti.
Ne morem si kaj. da ne bi na tem mestu opozoril na Clemenceauje-
vo razmiljanje o naih odnosih z Nemijo (ki se prav dobro prilega tudi
drubenim konfliktom, kadar preidejo v nasilno obliko; videti pa je. da
bo ta oblika vedno bolj splona, kolikor bolj bo strahopetna buroazija
razirjala izmiljotino o socialnem miru): ..Ni boljega sredstva (od poli-
tike venih koncesij)." je dejal, ,,kot angairati nasprotno stranko, da
zahteva vedno ve. Ne ljudje niti sile. katerih delovanje je izkljuno v
tem. da popuajo, ne morejo dosei ni drugega, kot da se umaknejo.
Kdor ivi. se upira: kdor se ne upira, razpade na koke " ( A u r o r e , 15.
avgust 1905).
Socialna politika, ki temelji na buroaznem strahopetstvu, torej na
nenehnem popuanju pred nasilnimi gronjami, mora nujno poroditi
idejo, da jc buroazija obsojena na smrt in da je njen konec samo e
vpraanje asa. Vsak konflikt, ki izzove nasilje, postane tako avantgard-
ni boj in nihe ne more predvideti, kaj se lahko izcimi iz taknega pod-
jetja. Veliki boj se zaman umika: v tem posebnem primeru nastane
vedno, kadar ga dobijo v roke stavkajoi, velika napoleonska vojna
(takna, ki dokonno unii poraence), ki jo stavkajoi akajo. Tako se
v stavkovni praksi porodi pojem katastrofine revolucije.
Pozorni opazovalec sodobnega delavskega gibanja je izrekel podobno
misel: ..Kot njihovi predniki (francoski revolucionarji) se opredeljujejo
za boj. za osvajanje; z uporabo sile hoejo opraviti velika dela. Le da jih
osvajalne vojne ne zanimajo ve. Namesto da bi mislili na boj, zdaj pre-
miljujejo o stavkah; namesto da bi bil njihov ideal boj zoper evropske
armade, je to postala splona stavka, ki naj bi izniila kapitalistini
reim."23
Teoretiki socialnega miru noejo videti teh nadlenih dejstev: brez
dvoma jih je sram priznati svojo strahopetnost. prav tako se tudi vlada
sramuje priznati, da izvaja socialno politiko zaradi groenj z nemiri.
Zanimivo je. da ljudje, ki se hvalijo, da so brali Le Plava, niso opazili,
da je bila njegova koncepcija pogojev drubenega miru isto drugana
od pojmovanj njegovih slaboumnih nadaljevalcev. Predpostavljal je
obstoj buroazije, ki ne odstopa od svojih navad, ki je preeta z obut-
kom dostojanstva, buroazije, k i j e dovolj mona, da lahko vlada dravi,
ne da bi se ji bilo treba zatekati k stari tradicionalni birokraciji. Te mo-
e, ki so imeli v rokah bogastvo in mo, je nameraval nauiti drubene
dolnosti do njihovega subjekta. Njegov sistem je predpostavljal nevpra-
ljivo avtoriteto: znano je. da je z obalovanjem govoril o preveliki in

23
C f . G u i e y s s e , n . d . , str. 1 25.
nevarni svobodi tiska, kakrna je obstajala za Napoleona 111.; ob njego-
vih premiljevanjih o tej temi se lovek lahko nasmehne, e primerja
tedanje asopise s sedanjimi. 2 4 Nihe v njegovem asu ne bi mogel
razumeti, da lahko velika drava pristane na mir za vsako ceno; njegovo
stalie se v tem pogledu bistveno razlikuje od Clemenceaujevega. Niko-
li ni mogel sprejeti nizkotnosti in licemerja. ki je strahopetnost obram-
bno nesposobne buroazije okrasila z imenom drubene dolnosti.
Strahopetnost buroazije mono spominja na enako lastnost angleke
liberalne stranke, ki kar naprej razglaa svoje neomajno zaupanje v raz-
sojanje med narodi: razsojanje pa se skoraj vedno kona uniujoe za
Anglijo. 2 5 toda ti dobri ljudje raje plaajo ali celo kompromitirajo pri-
hodnost svoje drave, kot bi se spoprijeli z vojnimi strahotami. Angleka
liberalna stranka ima besedo pravinost nenehno na jeziku, prav tako
kot naa buroazija; vpraali bi se lahko, ali se nemara tudi vsa visoka
morala velikih sodobnih mislecev ne utemeljuje na razvrednotenju
obutka asti.

6. Moralnost nasilja

Dosedanje prouevanje nas ni privedlo na misel, da so teoretiki dru-

benega miru na poti. ki pelje do sprejemljive morale; zdaj se bomo
lotili vpraanja z nasprotne strani in se vpraali, e ni morda prav prole-
tarsko nasilje tisto, ki lahko proizvede uinke, kakrne smo zaman pri-
akovali od blagih tehnik.
Najprej je treba ugotoviti, da se moderni filozofi strinjajo v zahtevi,
da mora imeti morala prihodnosti znaaj vzvienega, kar naj bi jo loe-
valo od drobnjakarske katolike morale, ki je dokaj prazna. Najhuji
oitek, ki ga namenjajo teologom, je. da so dali preve veljave pojmu
posibilizma; sodobnim filozofom se ne zdi ni bolj nesmiselno (da ne
reemo, ni jih bolj ne razbesni) od tetja glasov, ki so bili izreeni za
ali proti neki maksimi. da bi zvedeli, e naj se po njej ravnajo.

2 4
Ko j e g o v o r i l o volitvah leta 1 8 6 9 , j e d e j a l , da so t a k r a t . . u p o r a b l j a l i t a k o s u r o v
jezik, k a k r n e g a F r a n c i j a e ni bila sliala, t u d i ne v n a j h u j i h d n e h r e v o l u c i j e "
( O r g a n i s a t i o n Ju t r a v a i I . 3. i z d a j a , s t r . 3 4 0 ) , O i t n o gre za
r e v o l u c i j o leta 1 8 4 8 . Leta 1 8 7 3 je izjavil, da se cesar ne m o r e hvaliti, d a j e raz-
veljavil prisilo, ki je bila vsiljena t i s k u , p r e d e n so se s p r e m e n i l e n a v a d e v dravi
( R e f o r m e soeiale en I r a n c e . 5 . i z d a j a , p o g l . 111.. str. 3 5 6 ) .
25
S u m m e r M a i n e je e d o l g o tega o p a z i l , da ima Anglija n e s i m p a t i n o u s o d o raz-
sodnika ( . . L e d r o i t I n t e r n a t i o n a l " , f r a n c . p r e v . . str. 2 7 9 ) .
V e l i k o A n g l e e v misli, da p o s t a n e j o s i m p a t i n i , e alijo svojo d r a v o ; a t o ni
popolnoma dokazano.
 Zadnji (11. februarja 1906) je profesor Durkheim dejal na Franco-
skem filozofskem drutvu, da ne bi smeli svetega stlaiti v moralno in
da je znailnost svetega, da ni primerljivo z nobeno drugo loveko vre-
dnoto: priznal je. da so ga njegove socioloke raziskave pripeljale k skle-
pom. ki so zelo blizu Kantovim, in zatrdil, da so utilitarne morale zane-
marile vpraanje dolnosti in obveznosti. Na tem mestu noem razprav-
ljati o teh tezah; zgolj navajam jih. da bi pokazal, do katere mere se
narava vzvienega vsiljuje avtorjem, ki bi. e sodimo po naravi njihovega
dela, lahko veljali za najmanj primerne za to, d a j o sprejmejo.
Noben avtor ni moneje kot Proudhon izrazil nael te morale, ki so
jo moderni asi zaman poskuali uresniiti: ..utiti in uveljaviti love-
ko dostojanstvo." pravi, ,,najprej v nas samih, potem pri svojih blinjih,
in to brez trohice egoizma, kakor tudi brez vsakrne ideje boga ali skup-
nosti: to je pravo. Biti pripravljen v vseh okoliinah z vso silo in e je
treba tudi proti samemu sebi braniti to dostojanstvo; to je Pravica." 1
Clemenceau, ki zanesljivo ni uporabljal te morale za svojo zasebno
rabo. je isto misel izrazil takole: ..Brez dostojanstva lovekove osebno-
sti. brez neodvisnosti, svobode, prava je ivljenje zgolj ivalsko stanje,
ki ga ni vredno ohranjati." (Aurore, 12. maj 1905.)
Proudhonu so zelo upravieno oitali isto kot mnogim zelo velikim
moralistom: da so namre njegove maksime prekrasne, toda usojeno jim
je. da bodo ostale nemone. Izkunja nam je v resnici al pokazala, da
nauki, k i j i h zgodovinarji idej imenujejo nauki najvije vrste, obiajno
ostanejo bre/ uinka. Takni so bili zelo oitno nauki stoikov in ne
manj opazno kantovstva. /.di pa se. da tudi Proudhonov praktini vpliv
ni bil kaj prida obuten. Da bi lovek zmogel zatreti tenje, zoper kate-
re se dviga glas morale, mora imeti v sebi mono oporo .preprianje
mora obvladati vso zavest in delovati, e preden se utegne razmiljanje
vsiliti duhu.
Rei je celo mogoe, da so prav vsa lepa razmiljanja, s katerimi so
njih avtorji hoteli usmeriti loveka v moralna dejanja, tega loveka prej
zapeljala na pot probabilizma: br ko razmiljamo o dejanju, ki ga ima-
mo opraviti, se e spraujemo, e le ni kaknega naina, da bi se izogni-
li strogim zahtevam obveznosti. A Comte je predpostavljal, da sc bo
lovekova narava v prihodnosti spremenila in da bodo moganski centri,
ki upravljajo altruizem ('.')- slavili zmago nad onimi, ki proizvajajo ego-
izem: verjetno je upoteval dejstvo, d a j e moralna odloitev hipna in da
kot nagon prihaja iz lovekovih globin.

1
P.-J. P r o u d h o n , Do 1a J u \ t i c e d a n s 1 a R e v o Iu i io n e t
J a m I' L g 1i s e . p o g l . 1.. str. 2 1 6 .

-UkS
 V elji, da bi razloil paradoks moralnega zakona, se je Proudhon,
tako kot Kant. vasih zatekel v sholastino pozivanje: ..utiti svoje
bitje v drugem do tolikne mere. da smo pripravljeni temu ustvu rtvo-
vati sleherno korist, zahtevati za drugega enako spotovanje kot zase in
se jeziti na nivrednea, ki trpi. ker ga drugi ne spotujejo, kot da bi
skrb za lastno dostojanstvo ne zadevala njega samega takna lastnost
se utegne na prvi pogled zdeti udna . . . Vsak lovek hoe opredeliti in
uveljaviti svoje bistvo, ki je dostojanstvo samo. Sledi torej, da je bit
enaka in ena za vse ljudi, zato se sleherni med nami pouti hkrati kot
posameznik in kot vrsta: da storjeno krivico enako obuti tretji, in ali-
lec prav tako kot razaljenec, da je zato ogorenje skupno: to pa je
ravno Pravica." 2
Religiozne morale si domiljajo, da imajo mo, ki da manjka lainim
moralam; 3 toda tu moramo uvesti razloek, e se hoemo izogniti
zmoti, ki soji zapadli mnogi avtorji. Mnoica kristjanov namre ne sledi
resnini kranski morali, tisti, ki jo filozofi tejejo za resnino poseb-
nost njihove religije; svetovljani, ki pridigajo katolicizem, so predvsem
obsedeni s probabilizmom. z mehaninimi obredi in s postopki, ki so
bolj ali manj blizu magiji in so prikladni kot sredstva, ki zagotavljajo
sedanjo in prihodnjo sreo, vsem grehom navkljub. 4
Teoretino kranstvo ni bilo nikoli religija, ki bi se zares prilagajala
svetovljanom; doktorji duhovnega ivljenja so vedno razmiljali o ljudeh,
ki se lahko odreejo obiajnemu ivljenju. ..Ko je gangreki koncil,"
pravi Renan. J e t a 325 razglasil, da evangeljski izreki o revini, o odre-
kanju druini, o devitvu niso za preproste ljudi, so si izbranci ustvarili
posebne kraje, kjer so mogli brez omilitev izvajati evangeljsko ivlje-
nje. preve vzvieno za navadne ljudi." Zelo dobro pripominja nadalje,
da bodo samostani nadomestili rtvovanje, da bi bili Jezusovi nasveti
kje upotevani" 5 ; toda te pripombe ne izpelje do kraja: ivljenje velikih
samotarjev bo materialni boj proti peklenskim silam, ki jih bodo zasle-
dovale e v puavi 6 , in ta boj bo nadaljevanje boja. ki so ga bih mue-
niki proti svojim muiteljem.

2
P r o u d h o n . n a v . d . , str. 2 1 6 217.
3
P r o u d h o n o c e n j u j e , da p r a v t o m a n j k a p o g a n s k i d a v n i n i : . . D r u b e , ki so se izo-
b l i k o v a l e v p o h t e i z m u . so imele s t o l e t j a svoje n a v a d e , nikoli pa ne m o r a l e . Ker
ni bilo t r d n e , na n a e l i h u t e m e l j e n e m o r a l e , so n a v s e z a d n j e izginile n a v a d e . "
( N a v . d . , str. 1 7 3 . )
4
H e i n r i c h H e i n e m e n i . d a j e e n i n k a t o l i c i z e m zelo k o r i s t e n za m o a , k e r e n a
ne o s t a n e p o d t e o svojih g r e h o v : k o se s p o v e , z a n e spet . . e b r n j a t i in se sme-
j a t i " . e v e , ni prisiljena r a z l a g a t i svojih g r e h o v . ( L ' A I I e m a g n e . d r u -
ga i z d a j a , p o g l . II. str. 3 2 2 . )
5
Renan. M a r e - A u r e l e , str. 5 5 8 .
6
K a t o l i k i s v e t n i k i se ne b o r i j o le z a b s t r a k c i j a m i , t e m v e p o g o s t o t u d i s p r i v i d i .
 Ta dejstva nas usmerjajo na pot razumevanja visokih moralnih prepri-
anj; le-ta nikakor niso odvisna od razmiljanja ali od vzgoje individual-
ne volje, odvisna so od vojnega stanja, v katerem lovek sodeluje in ki se
prevaja v natanno doloene mite. V katolikih deelah igrajo majhne
eksaltirane skupine vloge samostanov. 7 To so bojna polja, ki omogoajo
kranski morali, da se obdri, skupaj s pojmom vzvienega, ki e danda-
nes oaruje toliko du, in dajejo tej morali dovolj leska, da v drubi lah-
ko spodbudi nekakno bledo posnemanje.
e opazujemo kakno manj izrazito stanje kranske morale, smo e
bolj zaudeni, ko vidimo, kako zelo je odvisna od bojev. Le Play, k i j e
bil zgleden katolik, je vekrat primerjal (na veliko jezo svojih soverni-
kov) trdnost religioznih preprianj, na kakrna je naletel v religiozno
meanih deelah, z duhom jnedlosti v deelah, ki so podvrene izklju-
no rimskemu vplivu. Pri protestantskih narodih je toliko ve moralne
odlonosti, kolikor je veljavna Cerkev bolj pod udarom odpadnikih
sekt. Vidimo, da se preprianje utemeljuje na konkurennosti verovanj;
vsako izmed njih se ima za oroje resnice, kiji je naloeno, da premaga
vojsko zla. V taknih okoliinah je mogoe najti vzvieno; ko pa se reli-
giozni boji poleejo, stopijo na prvo mesto probabilizetn, mehanini
obredi in magijski postopki.
V zgodovini modernih liberalnih idej lahko odkrijemo zelo podobne
pojave. Nai oetje so dolgo skoraj religiozno gledali na Deklaracijo lo-
vekovih pravic, ki se nam danes zdi le suhoparen zbir abstraktnih in
zmedenih formul, brez posebne praktine vrednosti. Tako je zato, ker
so se bili neverjetni boji okrog institucij, na katere se nanaa ta doku-
ment: klerikalna stran si je prizadevala dokazati, da je liberalizem v
temelju zgreen; povsod je organizirala bojna bratstva, ki naj bi svojo
oblast vsilila ljudstvu in vladi: hvalili so se, da lahko kaj hitro zruijo
branilce revolucije. V asu, ko je Proudhon pisal svoje delo o pravici,
konflikt e zdale ni bil pri koncu; tako je cela ta knjiga napisana v
bojevitem tonu, ki udi dananjega bralca: avtor govori, kot bi bil vete-
ran osvobodilne vojne: hoe se maevati zaasnim zmagovalcem, ki
grozijo ukiniti vse pridobitve revolucije; napoveduje velik upor. ki se e
zaenja.
Proudhon upa, da bo spopad skorajen, da se bosta obe strani bojeva-
li z vsemi momi in da bo to prava napoleonska bitka, v kateri bo
sovrag dokonno pokonan. Pogosto govori jezik epopej. Ne zaveda se,
da bodo njegova abstraktna razmiljanja pozneje, ko bodo izginile boje-
vite ideje, zvenela ibko. Vso njegovo duo preema vrenje, ki jo povsem

ki se p r e d s t a v l j a j o z vsemi z n a i l n o s t m i r e a l n e g a . e L u t e r se je m o r a l s p o p r i -
j e m a t i s h u d i e m , na k a t e r e g a j e c e l o vrgel svoj k r i .
7
R e n a n , nav. d., str. 6 7 2 .
opredeljuje in ki daje njegovi misli neki skrit pomen, v katerem ni sledu
o sholastinem duhu.
Divji bes, s kakrnim je Cerkev preganjala Proudhonovo knjigo, kae.
da je klerikalni tabor prav na enak nain pojmoval naravo in posledice
tega spopada.
Ker se je pojem vzvienega tako vsilil modernemu duhu, je kazalo,
d a j e mogoe vzpostaviti laino in demokratino moralo; toda dandana-
nji se zJi takno podjetje precej smeno: vse seje spremenilo, odkar se
nihe ve ne boji klerikov; tudi liberalnega preprianja ni ve. odkar
liberalcev ne prevevajo ve nekdanje vojake strasti. Danes je postalo vse
tako zmedeno, da se dirhovniki proglaajo za najbolje med vsemi demo-
krati; Marseljezo so naredili za svojo strankarsko himno; in e bi jih le
malo bolj prosili, bi e v cerkvah uvedli praznovanje ob obletnici 10.
avgusta 1792. Na nobeni strani ni ve vzvienega: tako je morala enih
in drugih na izjemno nizki ravni.
Kautsky ima oitno prav, ko trdi, da je v naem asu upor delavcev
odvisen od njihovega revolucionarnega duha: ,,Zaman j e , " pravi na kon-
cu razprave o socialnih reformah in revoluciji, ,,poskuati z moralnimi
zakletvami navdihniti anglekega delavca z vijim pojmovanjem ivlje-
nja, z obutkom za plemeniteja prizadevanja. Etika proletarca izhaja iz
njegovih revolucionarnih hotenj; ta mu dajejo najve moi za vstajo.
Prav ideja revolucije je dvignila proletariat iz njegovega ponievalnega
poloaja." 8 Oitno je, da je za Kautskega morala vedno podrejena ideji
vzvienega.
Socialistino stalie se popolnoma razlikuje od stalia, ki ga najde-
mo v stari demokratski literaturi: nai oetje so verjeli, da je lovek
toliko bolji, kolikor je bliji naravi, in da je lovek iz ljudstva neke
vrste divjak zato najdemo toliko ve kreposti, kolikor bolj navzdol se
spuamo po socialni lestvici. Demokrati so nikolikokrat opozarjali,
z namenom, da bi podprli svojo tezo, da so bili v revolucijah prav bed-
niki pogosto najlepi zgledi heroizma; to razlagajo iz predpostavke, da
so bili ti obskurni junaki resnini otroci narave. Jaz pa mislim, da so bili
ti ljudje ujeti v vojno, ki se je morala konati z njihovo zmago ali
suenjstvom, in zato se je moralo obutje vzvienega povsem samoumev-
no poroditi iz bojnih razmer. Med revolucijo se pripadniki vijih slojev
obiajno pokaejo v posebno neprijetni lui; ker pripadajo umikajoi se
armadi, jih prevevajo obutki premaganih, ponianih in kapitulantskih.

8
Kari K u u t s k y , L a r e v o l u t i o n s o c i a l e , f r a n c . p r e v . , str. 1 2 3 - 1 2 4 .
N a d r u g e m m e s t u sem o p o z o r i l , d a se z d i . d a d e k a d e n c o r e v o l u c i o n a r n e ideje
pri starih b o r c i h , ki p o s t a n e j o m o d r i , s p r e m l j a m o r a l n a d e k a d e n c a , ki s e m j o
p r i m e r j a l s t i s t o , ki j o o b i a j n o s r e a m o pri d u h o v n i k i h , ki so z g u b i l i svojo
vero ( 1 n s e g n a m e n t i s o c i a 1 i , str. 3 4 4 - 3 4 5 ) .
 Kadar se v razumnih delavskih okoljih, kakrna so po volji profesio-
nalnim sociologom, konflikti zvedejo na zahteve po materialnih intere-
sih, niso ni bolj vzvieni kot kmeki sindikati, kadar razpravljajo s
trgovci o ceni gnojila. Nikoli ni veljalo, da bi moglo razpravljanje o ceni
moralizatorsko vplivati na ljudi: izkunje z ivinskih sejmov bi nemara
celo potrdile predpostavko, da v taknih okoliinah zainteresirani stra-
ni bolj cenita zvijanost kot potenje; moralne vrednote meetarjev ne
veljajo ravno za zelo visoke. Med velikimi uspehi, ki so jih dosegli kme-
ki sindikati, navaja de Rocquigny primer iz leta 1896. ..ko je marmo-
randska mestna uprava hotela uvesti za ivali, prignane na semenj,
trne pristojbine, ki so jih ivinorejci teli za krivine - prilo je do
stavke ivinorejcev, prenehali so oskrbovati marmorandski trg, tako da
je morala mestna uprava popustiti". 9 To je primer zelo miroljubnega
postopka, ki pa je kmetom prinesel koristne rezultate: toda oitno je.
da morala s tem ni imela niesar opraviti.
Kadar v zadeve poseejo politiki, tedaj se skoraj obvezno zmanja
stopnja moralnosti, kajti politiki ne naredijo niesar zastonj in sploh
delujejo samo. e se stranka, ki ima prednost, postavi na njihovo stran.
Tu pa smo zali e dale s poti vzvienega, smo na poti. ki pelje v prakso
politino-zloinske drube.
Po mnenju mnogih uenih ljudi zaslui prehod od nasilja k zvijano-
sti, ki oznauje sedanje stavke v Angliji, kar najveje obudovanje.
Tradeunionistom je mnogo do tega, da bi jim bila priznana pravica upo-
rabe groenj, zavitih v diplomatske obrazce: elijo, da bi njihovi poslan-
ci nemoteno kroili po tovarnah in razlagali delavcem, ki elijo nadalje-
vati delo, da bi jim bilo v veliko korist, e bi upotevali napotke trade-
-unionov: le-ti pristanejo, da bodo izrazili njihove elje v obliki, ki bo
poslualcu povsem jasna, a bo lahko na sodiu predstavljena kot nava-
dni govor. Priznam, da ne vem, kaj je tako obudovanja vrednega v tej
taktiki, vredni Escobarja. Neko so katoliki pogosto uporabljali podo-
bne zastrailne postopke proti liberalom: tako lahko zelo dobro razu-
mem, zakaj toliko potenih ljudi obuduje trade-unione. toda morala
teh potenih ljudi se mi ne zdi ravno posebnega obudovanja vredna.
Res je. da je nasilje v Angliji e dolgo asa nasilje brez sleherne revo-
lucionarne vsebine. e so korporativne ugodnosti doseene s pestmi ali
z zvijao, je pravzaprav vseeno; med obema metodama je le majhen
razloek: vendar pa mirovna taktika trade-unionov razkriva hipokrizijo.
ki bi jo bilo bolje prepustiti potenim ljudem. V deelah, kjer obstaja
pojem splone stavke, imajo udarci, ki sijih izmenjajo med stavko delav-

9
De R o e q u i g n y , n a v . d . , str. 3 7 9 - 3 8 0 . Prav z a n i m a l o bi m e v e d e t i , v e m j e
d a v e k l a h k o k r i v i e n ; m i s t e r i j in S o c i a l n i m u z e j ! Dobri ljudje govo-
rijo p o s e b e n j e z i k .
 ci in predstavniki buroazije. popolnoma drugaen doseg: njihove
posledice so dolgorone in iz njih se lahko porodi vzvieno.
Mislim, da se moramo ukvarjati prav s temi ugotovitvami, ki zade-
vajo pojem vzvienega, e hoemo vsaj deloma razumeti odpor, ki ga
zbuja Bernsteinova doktrina v nemki socialni demokraciji. Nemec se
je oplajal z vzvienim tako reko vsepovsod: najprej skozi literaturo, ki
obravnava vojne za neodvisnost, 1 0 potem skozi oivitev zanimanja za
stare ljudske pesmi, ki je nastopilo po teh vojnah, in nazadnje skozi
filozofijo, ki si je zastavila visoke cilje, zelo oddaljene od vulgarnih
skrbi. Treba pa je tudi priznati, da je zmaga iz leta 1871 precej prispe-
vala k temu, da je Nemce vseh razredov preel obutek zaupanja v
lastne sile, kakrnega v tem asu in v tolikni meri pri nas ne najdemo.
Samo primerjajmo na primer nemko katoliko stranko s levami, ki so
v Franciji klientela cerkve! Nai klerikalci ne mislijo na ni drugega kot
na to, kako bi se ponievali pred svojimi nasprotniki, in so sreni, d a j e
le dovolj veernih zabav pozimi: hitro in zlahka pa pozabljajo na storje-
ne usluge. 1 1
Nemka socialistina stranka je rpala izjemno mo iz ideje o obi
katastrofi, ki so j o njeni propagandisti povsod razirjali in s o j o njene
skupine zelo resno jemale, dokler so bismarckovska preganjanja ohra-
njala njihov bojni duh. Ta duh je bil tako moan, da mnoice e vedno
niso povsem dojele, da njihovi voditelji niso ni manj kot revolucio-
narji.
Ko je Bernstein, ki je bil preve pameten, da ne bi vedel, kakno je
resnino stanje duha njegovih prijateljev v glavnem odboru, izjavil, da
se je treba odrei veliastnemu upanju, ki so ga bili porodili v duah, je
nastopil trenutek zaudenja: le malo ljudi je dojelo, da so Bernsteinove
izjave dejanje poguma in lojalnosti, katerega namen je bil uskladiti
besede s stvarnostjo. e se je bilo e treba sprijazniti z neko socialno
politiko, pa je bilo vendarle treba zaeti tudi pogajanja s parlamentarni-
mi strankami in z ministrom, poeti torej tono to, kar pono buruji:
to pa se je zdelo grozljivo ljudem, ki so gojili ideje o katastrofi. Nete-

0
R e n a n j e celo zapisal: . . V o j n a m e d leti 1 8 1 3 in 1815 j e e d i n a v n a e m s t o l e t j u ,
k i j e imela n e k a j e p s k e g a in vzvienega . . . u s t r e z a l a j e d o l o e n e m u i d e j n e m u
g i b a n j u in je imela r e s n i n i i n t e l e k t u a l n i p o m e n . l o v e k , ki s e j e u d e l e i l tega
v e l i a s t n e g a b o j a , m i je p r i p o v e d o v a l , da ga j e e v prvi n o i . k i j o je preivel
m e d p r o s t o v o l j c i v Sleziji. p r e b u d i l o t o p o v s k o g r m e n j e in mislil j e , da p r i s o s t -
vuje v e l i a s t n i slubi b o j i . " ( E s s a i s de m o r a l e e t de e r i t i-
q u e , s t r . 1 16.) S p o m n i m o se M a n z o n i j e v e o d e z n a s l o v o m M a r e c 1 8 2 1 ,
n a p i s a n e ..v spotljiv s p o m i n na T e o d o r j a K o e r n e r j a . p e s n i k a in b o r c a za n e m -
k o n e o d v i s n o s t , ki je p a d e l na b o j n e m p o l j u za o b r a m b o ali p r a v i c o d o d o m o -
v i n e " . Nae o s v o b o d i l n e v o j n e so bile e p s k e , t o d a niso imele t a k o d o b r e lite-
r a t u r e k o t v o j n a leta 1 8 1 3 .
' D r u m o n t je n e t e t o k r a t razgalil t o d u h o v n o s t a n j e r e l i g i o z n i h l j u d i .
tokrat so bilo e razgaljene zvijae buroaznih politikov, razkrita je bila
njihova zahrbtnost v primerjavi s prostodunostjo in iskrenostjo sociali-
stov, ki se skriva za njihovo opozicijsko politiko. Nikoli bi ne bili mogli
pomisliti, da bodo Marxovi uenci kdaj krenili po sledovih liberalcev.
Z novo politiko pa je izginilo junatvo, ni ve ni vzvienosti, ni ve
preprianja! Nemci so v tem videli narobe svet.
Oitno je. da je imel Bernstein tisokrat prav. ko mu ni bilo do tega.
da bi ohranjal revolucionarni videz, k i j e bil v nasprotju s staliem par-
tije: v svoji deeli ni nael elementov, ki so obstajali v Franciji in Italiji,
in torej ni videl drugega sredstva, ki bi obdralo socializem na tleli real-
nega, kot da se zbrie vse. kar je zmotnega in varljivega v revolucionar-
nem programu, v katerega voditelji ne verjamejo ve. Kautsky pa je.
nasprotno, hotel ohraniti pajolan, ki je pred omi delavcev prikrival
pravo dejavnost socialistine stranke - tako je imel sicer velik uspeh pri
politikih, je pa tudi bolj kot kdorkoli drug prispeval, da seje v Nemiji
zaostrila kriza socializma. Z raztapljanjem Marxovih stavkov v gostobe-
sedne komentarje pa ni mogoe ohraniti revolucionarne ideje neokr-
njene; to pa je mogoe, e misel nenehno prilagajamo dejstvom, ki
dobivajo revolucionarno podobo. Taken rezultat danes lahko dosee
samo splona stavka.
In zdaj bi si bilo treba postaviti zelo resno vpraanje: Zakaj se lahko
nasilje v doloenih deelah povee z okvirom splone stavke in tako
proizvede socialistino ideologijo, polno vzvienosti, v drugih pa kakor
da to ni mogoe? Narodove tradicije imajo tu veliko vlogo: proueva-
nje tega problema bi nemara ivo osvetlilo genezo idej: tega se tu ne
bomo lotili.
 Erich Miihsam (1878 - 1934)
15. Druina zakon religija (1930)

Bog in drava ter vsi njuni izrazni organi, kot so cerkev, vlada, pravo-
sodje. vojska, policija, birokracija, sultani, veziri, uslubenci, kadije,
cariniki, fakirji in popi. predstavljajo najpopolneje uteleenje centrali-
stine avtoritete. Federativna anarhina druba ne more vsebovati niti
enega samega dela, ki ne bi bil v odlonem nasprotju s temi oblikami
oblasti. Ta model drube mora biti radikalno drugaen in se mora
dnigae razvijati od vseh sistemov organizacije oblasti. e jih spremlja-
mo iz korenin: korenina drave, zametek avtoritete je druina.
Druina, ki jo iti oblast in je urejena po enotnih naelih, je vzorec
in simbol civilizacije, dovreno uteleenje misli oblasti, v ozkem krogu
model cerkve in drave, praoblika in vsebina delujoe in znosne avtori-
tete. Te lastnosti, ki sta jih cerkev in drava doloili za preskrbljeno in
nadzorovano druino, k i j e zajamena z ustanovo blagoslovljenega zako-
na in z delovanjem patriarhalnega prava, so izraz njenega razmerja do
splonosti ter medsebojnih razmerij med pripadniki druine. Zametki
patriarhalne druine nastajajo na podlagi cerkvenega ali oblastnega'zavze-
manja za poroko dveh oseb. ki sta se sporazumeli za skupno ivljenje in
rojevanje otrok. Poroka, ne glede na to. ali je civilna ali cerkvena, pome-
ni torej vkljuevanje oblasti v zasebno odloitev dveh ljudi, da skupaj
negujeta spolno razmerje. Da bi se tako vmeavanje oblasti v najbolj
zasebne in najintimneje lovekove odloitve zdelo e znosno in upravi-
eno, je bilo potrebno do popolnosti izkrivljati naravno znanje o samo-
odloitvi najbolj zasebnega doivljanja. To je bilo mono s potvorbo
moralnih socialnovrednostnih meril pravne enakosti in dostojnega,
medsebojnega vedenja v pravilo ruenja pravega razmerja med samovoljo
in neodvisnostjo. Razmerje spolov, ki s samo naravo stvari izkljuuje
vmeavanje tretjega, ki je praizvor ivljenja, se je moralo zaradi moi
oblasti podrediti in postati v zavesti ljudi podlaga vene notranje neje-
volje. S tem je bila narejena usluga duebrinikom. ki jim je uspelo, da

1'revod iz Frieli M ti lisam. 13 o 1 r e i u n g ti e r G e s e I I s c li a I" t v o m

S t a a t . B i s m a r c k i s m u s . Kurili K r a m e r Verlag. Berlin 1 9 7 5 . Prevedla
Irena G a n t a r - G o d i n a , j e z i k o v n o pregledala J u i i j a n a B a v a r .
 so ljubezen uokvirili s predpisi; duhovina in z njo cerkev, drava in
vsaka avtoriteta, so se lahko vgnezdile kot oblast tam, kjer bi moral
biti pojem oblasti - za zdrava ustva - povsem nepomemben. To jim
je uspelo tako, da so sprva spolni nagon proglasili za greh loveke
due, ki naj neprestano povzroa slabo vest. saj so lahko samo tako
izzvali predsodek, da je zadovoljevanje utnih potreb nekaj neistega
vse dotlej, dokler potreba ni postala tolikna, da jo je bilo treba zadovo-
ljiti.
V svojem naravnem poteku deli ivljenje tako trpljenje kot uitek s
pogodbo, ki jo narekuje znaaj osebnosti. Napori in nevarnosti, k i j i h
zahteva boj za materialni obstanek, so v nasprotju z zadovoljstvom pri
ustvarjanju drubenih vrednot kakor tudi s sposobnostjo uivanja pri
opazovanju narave, doivljanju umetnike ustvarjalnosti ter ustvenih
sreanjih s pripadnikom drugega spola. Izvajanje oblasti in izkorianje
ljudi je prevalilo napore in nevarnosti pri proizvodnji dobrin na razred,
kateremu vladajo drugi in mu, z oblikami kapitalistinega naina pro-
dukcije, povrh vsega grenijo veselje do ustvarjanja, kajti proletarec ne
more odloati o tem, kaj bo proizvajal, prav tako pa zaradi dela tudi ne
more videti, da s svojimi rokami ustvarja nekaj koristnega; prav tako
nima nikakrnih prednosti zaradi dela, soodloa lahko samo o tem. v
skladu s katerim smotrom bo delal. Zaradi slabili stanovanjskih razmer,
zaradi brezpravnosti pri uivanju svobodnega asa. nezadostne prehrane
in splono nezdravih ivljenjskih razmer ne more celovito uivati v
naravi, umetnika dela so mu e na splono komaj dostopna, kajti to
je odvisno od denarja, ki ga je v ta namen pripravljen zapraviti. Vlada-
joi razred pa se je, nasprotno, z druganim olanjem potrudil, da so
najbolja dela umetnosti in pesnitva povsem prilagojena njegovemu
nainu razmiljanja, zato pa je razumevanje teh delavskemu razredu
dosledno onemogoeno. Edino veselje, ki ga del lovetva ne more
odvzeti drugemu, kajti narava ni izdelala lestvice sposobnosti uivanja
po lovekih pravnih lestvicah, je osreevanje util z ljubeznijo, s spol-
no opojnostjo. Toda tudi tu je sprva deloval vpliv na lovekovo notra-
njost, tudi tu so poskrbeli za slabo vest. da bi tudi na tem edinem iv-
ljenjskem podroju, ki daje reveu obutek sree in blaenosti, odvzeli
samoodloitev, izvedli uradni nadzor, razvili oblast in avtoriteto.
S pomojo nedvoumne in neizogibne boje avtoritete so skuali lju-
dem dokazati, da lahko zadovoljevanje njihovih spolnih nagonov ostane
neoigosano samo, e se izvaja znotraj zakonske zveze kot dolnost, ki
je smotrna zaradi rojevanja otrok; ta zveza mora biti dosmrtna, potre-
buje pa tudi pristanek in peat cerkve ali drave, medtem ko je vsako
telesno zdruenje mokega in enske izven odobrenega zakona kaznivo
dejanje, v primeru zakonske vezanosti enega od njiju pa sramoten zako-
nolom.
 Zagotovitev te zveze je omogoilo protinaravno povzdignjenje oe-
tovstva v zaiteno javno pravno dobrino. Izhajanje drubenega prava iz
oetovstva je protinaravno zato, ker je roditelj otroka lahko vedno
samo mati. tu ne more biti vmean nekdo tretji, ugotavljanje podobno-
sti in t.i. dednost lastnosti pa nimata nikakrne dokazne moi. ki bi
bila veja od ugibanja. ele prenos brezpogojne zapovedovalne vloge na
mokega je temu omogoil, da je patriarhalno druino, eno in otroke
dral v suenjski odvisnosti in podrejenosti. Vsaka samostojna odloitev
je veljala za neubogljivost. lastna izbira naina pa pomenila nevarnost.
e so torej hoteli spolno dejavnost spraviti pod oblast osrednjih javnih
intitucij, so morali to omogoiti starem otrok znotraj druine ter s
pooblastili moi: moralna dolnost mokega je bila, da nadzoruje eni-
no notranje ivljenje, enina pa, da pazi na moevo spolno obnaanje;
tako sta od zaetka ivljenja vzgajala tudi otroke v duhu stroge podre-
jenosti ter s tem njihovim nagonom posnemanja nakazala vzorec oe-
tovske popolnosti, da bi lahko tudi sami e zgodaj postali moni.

Na nobenem drugem podroju omrtvienje naravnih ivljenjskih

instinktov ni uspelo v tolikni meri, kakor prav na podroju spolnosti.
Tudi pri privrencih antiavtoritativnih naukov lahko mnogokrat srea-
mo nagnjenje, da v lastnem druinskem krogu ne dovolijo samoodloi-
tve, samoodgovornosti in enakosti. To lahko pojasnimo s trditvijo, da
je ljubosumnost prirojena in je zato brezpogojno veljavno ustvo,
naravno utemeljeno v ljubezni, ter zato kot opora vzajemnega razmerja
tudi moralno opraviuje moevo zahtevo po izkljunosti spolne skup-
nosti. Iz takega naina ne govori ni drugega kakor popolna zasvojenost
z avtoritarnimi predsodki, kakrne so propagirale cerkev, drava ter ola
v svojih stoletnih naporih, da bi lahko vladale izbranim duam. Kdor
zahteva pravico spolne predanosti drugega loveka, zahteva od tega, da
se odpove razpolaganju s samim seboj, hoe biti lastnik te druge osebe,
torej je sunjelastnik; in obratno: kdor priznava tenje drugega do svo-
jega telesa, se odpoveduje nujni pravici do samega sebe v vseh ivljenj-
skih razmerjih, s tem pa postane suenj svojega blinjega. In kdor je
lahko sunjelastnik ali suenj na enem podroju, je lahko povsod in to
tudi povsod bo. Ljubosumnost je lastnika zavist, ki se nanaa na ljube-
zenska ustva dnigega loveka. Zavist je povsod ena najslabih love-
kih lastnosti, etudi se nanaa na dobrine, ki jih bogastvo odteguje
revini. Zavist velja torej za sramoto, ki grozi neenakosti pri razdelitvi
dejanske lastnine, ki s o j o ljudje ustvarili.

Nasprotno pa je zavist, ki drugi osebi iz sebinosti zavida samostojno

odloanje o najbolj intimnem obnaanju v najbolj intimnih trenutkih,
ovenana s svetim sijajem ljubezenskih vrlin, uiva spotovanje, krevito
se je oklepajo tudi tisti, ki so sicer brezupno zasunjeni, ter katerih
oblastieljnost in lastna mo sta zatrti.
 Vasih e ni bilo patriarhalne druine. e preden je nastala drava, e
preden so cerkev in nosilci oroja prinesli privilegije in zavladali nad
ljudmi, je veljalo materinsko pravo, k i j e eni prepualo izbiro, kdo bo
oe njenih otrok in kdaj. Takrat oitno e ni bilo spolne ljubosumnosti,
ki bi ocenjevala upraviena nagnjenja ene osebe do druge. Postopno, v
dolgih prehodnih stanjih - od popolnoma nepovezane skupnosti
mokega in enske, v kateri so pri tevilu soprogov in trajanju neke zve-
ze sodelovali vsi. je nastala druina, sprva tako. da je mati oetu svojih
otrok dovolila sodelovanje pri hini skupnosti in potem v obliki rodov-
nega zakona, v katerem sta bila mo in ena znotraj roda en drugemu na
razpolago; konno pa, v ozki povezavi z razvojem privilegijev lastnitva,
v obliki patriarha ene druine. ele s iritvijo idovske vere, kjer je seve-
da oetovska avtoriteta jasno simbolizirana, pa je ustanova patriarhalne-
ga zakona, prilagojena centralistinim, temeljnim nazorom cerkve in
drave, prejela tudi blagoslove svetosti.
Komunistinega anarhizma si preprosto ne moremo zamiljati kot
drubeno stvarnost, e dravi in vsaki vrsti centralizma in izkorianja,
ter uveljavljanju vsake vrste moi in oblasti ne spodkoplje temeljev. e
hoeta dva iveti skupaj.je to stvar njunega lastnega dogovora; takoj ko
po tem dogovoru pride do vzajemne in enostranske lastninske pravice,
je v tem krogu ustvarjeno nekakno stanje oblasti, ki neizogibno vpleta
tudi druge osebe, najprej pa tiste, na katere se nanaa zahteva enega od
zakoncev. Oblast je kljub vsemu neka poast, ki se vsiljuje svoji okolici
in jo na kakrenkoli nain spravlja v odvisnost, dosledno ustvarja neena-
kost. ki za seboj ponovno potegne oblast in izkorianje. Zato mora
anarhistina morala izhajati iz brezpogojnega odobravanja vsega tistega,
kar se na podroju spolnosti dogaja v soglasju samoodgovornih odraslih
ljudi. Nikoli ni nemoralno to. kar poneta dva. da bi drug drugega raz-
veselila. nemoralno jc vmeavanje nekoga tretjega v njuno sporazume-
vanje .
Nihe, ne moki ne enska, ni po naravi ustvarjen tako. da bi ga lah-
ko celo ivljenje privlail en sam lovek, ki se mu zdi primeren. Spolne-
mu nagonu ni mogoe ukazovati, e ga noemo uniiti, ne moremo ga
prepovedati ali n tesniti, e noemo, da zakrni. Ljubosumnost zagotav-
lja izkljunost nagnjenja enega loveka do drugega samo takrat, kadar
so ljudje popolnoma obvladani, medtem ko pri tistih, ki so ustveno
samostojni, avtoriteta nedostopne narave uniuje iskreno obnaanje in s
tem skoraj vedno povzroi ravno nasprotno od tistega, zaradi esar se
je pojavila. Vse ljubezensko razumevanje temelji na vzajemnosti. Toda
vzajemnosti ne ukinja tisti, ki se zavzema za razlina razumevanja, mar-
ve tisti, ki od drugega zahteva neko nasilno zvezo. Iz vzajemnega iska-
nja dveh ustveno vznemirjenih ljudi, pa e gre za skupno gospodinjstvo
ali za zadovoljitev trenutne strasti, ne moremo izvajati splonih pravil in
moralnih zakonov. Spolnost nima s socialno opredeljeno moralo nobene
zveze, e nasilje, zloraba gospodarske odvisnosti, zapeljevanje nerazvi-
tih otrok in nesvobodnih ne poniuje in uniuje razmerja enakopravne
vzajemnosti ter s tem povzroa, da zasebna dejanja obekodljivo
povratno delujejo na drubo.
Religiozna pravila in njim podobni dravni zakoni so zahtevali spol-
no razmerje, ki bi ga - e gledamo drubeno - komaj lahko uporabili
za njihove smotre oblasti, za temelje celotne javne morale: ljudi so prisi-
lili. da moralo razumejo kot razvranje utnih potreb znotraj predpisa-
nih omejitev. Samo tako so lahko dosegli, d a j e avtoritarni zakon oziro-
ma doivljenjska druinska zveza nesporna, samoumevna privatna orga-
nizacija ivljenja. Patriarhalno oblast v hii so moralno blagoslovile cer-
kvena oblast, dravne vladne oblasti ter oblast kapitala v ekonomiji. Pri
tem ni razlike med vzhodnjako pravico mokega, da ima toliko ena.
kolikor hoe, in kranskim oziroma evropskim naelom monogamije,
razlika je le v stopnji. Poligamija je dovoljena samo mokemu, je torej
najbolji dokaz in izraz neomejene oetovske avtoritete v druini, saj
iti mokega tako v spolnem ivljenju kakor tudi pred vsako pritobo
znotraj podroja njegove oblasti. V monogamiji je enska povsem pod-
rejena moevi ukazovalni oblasti meanski zakoniki, kakor cerkveno
pravo, so tudi v dananjem asu soprogi namenili vlogo podlonice. ki
ubogljivo dela. ter vlogo posteljne druice, kjer je predanost obvezna
brez nasprotovanja, s tem. d a j e tudi mokemu prepovedano imeti ve
ensk, d a j e tudi 011 nadzorovan. Njegova podobnost bogu je na tej toki
najblija, medtem ko ena. kar je e bolj pomembno, ker ivi v omeje-
nem prostoru, sicer ima monost oblasti: kadar jo ima. je ponosna na
svojo avtoriteto in bo toliko bolj verjetno vzgajala otroke v avtoritar-
nem duhu in se prepuala avtoriteti moa, cerkve in drave.
Prekinitev uradne potrditve zakona spremeni znaaj druine samo v
primeru, e prevzeta morala vzajemnega odnosa oblasti pri tem ne doi-
vi ponovnega rojstva. Vsaka zveza, ki je utemeljena na obvezni poslu-
nosti. na prepreevanju samodoloitve in na prepovedi izvenzakonskega
razmerja, nosi v sebi vsa bistvena obeleja centralistinih organizacij
oblasti, cerkve in drave. Moki, oe druine, razpolaga s skoraj neome-
jeno avtoriteto, ki 11111 jo izrecno zagotavlja javna oblast, ima pravico do
telesnega kaznovanja ene in otrok, zastopa jih pred organi drave,
odloa o bivaliu in imovini, tudi ni zakona, ki bi 11111 prepreil pravo
kapitalistino izkorianje. Samo ivljenja jim ne sme vzeti, ker pri tem
sodeluje drava, ki potrebuje delovno silo. nad katero mora vladati.
Tako urejene druinske pravice so pripeljale tako dale, da se povsod
zavrti lovek tudi v svojem najojem krogu zatira ter se ne zaveda dosle-
dnega sramotenja z raznim zasunjevanjem. Ve mu je centralizem,
kajti tudi sam v bistvu prakticira centralistino oblast. Nikoli povsem
izkoreninjeno tenjo po samoodgovornosti in vzajemnosti obvladuje
po zapovedi drave, ki ji prepua le doloeno vlogo. Ta vzajemnost je
 namre samo v pooblastilu zakoncev, da drug drugega policijsko nad-
zorujeta. S cerkvenimi in dravno priznanimi moralnimi nauki se za
preprianje otrok vzdruje podobnost starev z bogom, z dodelitvijo
dednega prava pa jih izkoriajo tudi za kapitalistine vplive moi.
Konno pa se z ustanavljanjem vase zaprtih druin krepi tudi druinski
ponos, ki vedno znova podpira to pomanjano kopijo drave; domilja
si. da je bolja od sosednje druine, kar vkljuuje tudi nagnjenje k boga-
tenju na tuj raun. Tako je vsaka federativna skupnost onemogoena e
od spodaj, v drubenem zametku, ohromljena je njena tenja po sploni
enakopravnosti, spodbujena je k tekmovanju, krepi se sovrana mejna
linija med rtvami moi in mojo, brez katere ne bi mogla obstajati
nobena centralistina tvorba, kar je ukoreninjeno v posameznikovem
zasebnem interesu za mo. S tem, da se kot omejeno zatoie svojih
pripadnikov samoupravieno in sebino zapre pred drugimi druinami,
je avtoritarna druina izpolnila prvo nalogo, to je. da odraajoi mladi-
ni s smislom za druino vsili tudi smisel za dravo, voljo za mo lastne
drave, sovratvo do drugih drav, tenjo po osvajanju, zatiranju, izko-
rianju ljudstev z one strani meja .nacionalizem.
 Emma Goldman (1869 - 1940)
16. Psihologija politinega nasilja (19??)

Analiza psihologije politinega nasilja ni le izredno teka, marve

tudi zelo nevarna. Tistega, ki taka dejanja sprejema razumevajoe, takoj
obtoijo, da jih podpira. Po drugi strani pa, e lovek izkae simpatijo
do atentatorja, tvega, da ga proglasijo za njegovega bodoega sodelavca.
Vsekakor nas lahko samo razum in simpatija dovedeta blie k izvoru
lovekega trpljenja in nam pokaeta izhod iz njega.
Primitivni lovek, ki ni vedel ni o naravnih silah, se jih je bal in se
skrival pred bliajoimi se in grozeimi katastrofami. Ko se je nauil
razumeti nekatere naravne pojave, je doumel, da le-ti, eprav mu lahko
uniijo ivljenje ali povzroijo veliko kodo, prinaajo tudi olajanje.
Resnim raziskovalcem mora biti jasno, da so akumulirane sile, ki kulmi-
nirajo v politinem dejanju nasilja, enake atmosferskim gronjam, ki se
kaejo kot nevihte ali grmenje in bliskanje.
e bi hoteli resninost tega stalia dokonno preveriti, bi morali
intenzivno utiti nedostojnost drubenega zla: celotno bitje mora uti-
ti boleino, alost in razoaranje, v kar so mnogi vsakodnevno prisilje-
ni. Resnino, preden postanemo del lovetva, ne moremo niti nejasno
razumeti resninega srda. ki se kopii v loveki dui. to goreo, raz-
burkano strast, zaradi katere se nevihti ni mogoe izogniti.
Neizobraena mnoica gleda na loveka, ki se z nasiljem bojuje proti
drubenim in ekonomskim krivicam, kot na divjo ival, kot na surovo
poast brez srca, ki uiva ob unievanju ivljenj, se kopa v luah krvi ali
- v najboljem primeru - kot na neodgovornega norca. Kljub vsemu to
ni prav dale od resnice. Tisti, ki so prouevali znaaj in osebnost teh
ljudi ali so bili v ojem stiku z njimi, se strinjajo v oceni, d a j e njihova
superobutljivost do vseprisotnega zla in krivice tista, kijih sili. da pla-
ujejo davek zaradi naih drubenih zloinov. Najpomembneji pisci
in pesniki so, ko so govorili o psihologiji politinih grenikov, izkazovali
najveje spotovanje prav njim. Ali bi si lahko mislili, da so ti ljudje sve-
tovali nasilje ali celo odobravali taka dejanja? Vsekakor ne. Njihovo

P r e v o d iz R e d li m m a S p e a k s . u r e d i l A. S h u l m a n . V i n t a g e B o o k s . N e u
Y o r k 1 9 7 2 . P r e v e d l a Irena G a n t a r - G o d i n a . j e z i k o v n o p r e g l e d a l a J u l i j a n a B a v a r .
stalie je stalie druboslovnih znanstvenikov, ljudi, ki vedo. da se v
vsakem nasilnem dejanju skriva konni cilj.
Bjomstjerne Bjornson v drugem delu ..Bevond Human Power" (On-
kraj loveke moi) poudarja dejstvo, da moramo med anarhisti iskati
moderne muenike, ki s krvjo plaujejo svojo vero in smrt priakajo z
nasmehom, ker verjamejo, iskreno kot Kristus, da bo njihovo mucni-
tvo odreilo lovetvo.
Francoski novelist Frain^ois Coppeje o psihologiji atentatorja pove-
dal naslednje: ..Ko sem prebiral detajle Vaillantove pogube, sem zael
razmiljati. Zamislil sem si ga, kako napne prsi pod vrvjo in koraka z
odlonim korakom, kroti voljo ter koncentrira vso svojo energijo; z
omi, uprtimi v no, naposled krikne drubi svoj krik prekletstva. In
eprav tega noem, se mi pojavi nov prizor pred omi. Vidim skupino
mokih in ensk, ki stojijo eden poleg drugega v sredini podolgovate
cirkuke arene, pred tiso o.mi. medtem ko z vseh stopnic ogromnega
amfiteatra odmeva grozovit krik Atl leones!", spodaj pa se odpirajo
kletke divjih ivali.
Nisem verjel, da bi lahko prilo do eksekucije. Bistveno je. da ni
umrla nobena rtev, e dolgo pa velja, da neuspelega zloina ne kaznu-
jejo z najstrojo kaznijo. Dalje, ta zloin - eprav je bil kot namen
straen je bil nesebien, izhajajo iz abstraktne ideje. Preteklost
tega loveka, zapueno otrotvo, ivljenje polno teav so govorili v nje-
govo korist. V njegovo obrambo so se oglasili plemeniti glasovi neod-
visnega tiska, zelo glasno in pomenljivo.
..Zelo pameten nain razmiljanja," je rekel nekdo z nemalo prezira.
Prav nasprotno, umetnikom in pametnim ljudem je v ast, da so e
enkrat izkazali svoj gnus nad moriem.
Tudi Zola v Germinalu in Parizu izkazuje nenost, dobroto in globo-
ko soutje do trpljenja ljudi, ki so svoje ivljenje zakljuili z nasilnim
uporom proti sistemu.

* * *

Ni presenetljivo, da danes vsako dejanje politinega nasilja pripisu-

jejo anarhistom. Kljub temu, d a j e vsem, ki poznajo anarhistino giba-
nje, znano, da sta tevilne akcije, za katere so odgovorni anarhisti, prav-
zaprav spodbudila kapitalistini tisk ali policija (e jih ni ta tudi sama
izvedla).
Leta in leta so se v paniji vrstila nasilna dejanja, za katera naj bi bili
odgovorni anarhisti, ki so jih preganjali kot divje ivali in jih zapirali v
temnice. Pozneje so odkrili, da izvajalci tega nasilja niso bili anarhisti,
marve lani policijskega oddelka. kandal je bil tako velik, da so pan-
ski konservativni listi zahtevali aretacijo in sojenje Joanu Rullu, vodji
bande. ki je bil kasneje obsojen na smrt in likvidiran. Na sojenju so prili
na dan senzacionalni dokazi, ki so policijskega inpektorja prisilili, da je
anarhiste povsem oprostil in osvobodil: ni jih ve povezoval s katerokoli
akcijo, izvedeno kasneje. Posledica je bila. d a j e policija odpustila veliko
tevilo policijskih uslubencev, med njimi tudi inpektorja Tressolsa. ki
je, da bi se maeval, razkril dejstvo, d a j e za vsako bando policijskih
bombaev stal nekdo drug z veliko vijega poloaja in jih oskrboval z
zalogami ter jih itil.
To je samo eden od mnogih oitnih primerov o tem, kako so anarhi-
stine zarote izmiljene.
Tudi ameriki policaji lahko lano prisegajo, so lahko enako neusmi-
ljeni, brutalni in zviti kakor njihovi evropski kolegi, kar so dokazali e
nikolikokrat. Spomniti se moramo le tragedije, ki seje zgodila I 1. no-
vembra 1877, ki jo poznamo kot upor na llavmarkctu. Kdorkoli pozna
primer vsaj malo, ve, da so anarhisti, pravno ubiti v Chicagu, umrli kot
rtve krvoeljnega tiska in krute policijske zarote. Ali ni sodnik Gary
sam izjavil: Vam ne sodimo zaradi bombe na llavmarkctu, marve
zato, ker ste anarhisti."

* * *

Poroila o evropskih primerih politinega nasilja so dobri dokazi o

vplivu okolice na obutljive ljudi.
Izjava Vaillanta na sodiu, ki je 1894 podtaknil bombo v ljudski
skupini v Parizu, odkriva glavno misel psihologije takih dejanj: ,,Go-
spoda, ez nekaj minut mi boste zadali udarec, toda sprejemajo vao
obsodbo, bom obutil vsaj malo zadovoljstva, da sem ranil obstojeo
drubo, to prekleto drubo, v kateri lahko opazujemo, kako en sam lo-
vek nepotrebno zapravlja toliko, kolikor bi nahranilo tisoe druin;
sramotna druba, ki nekaj posameznikom dovoljuje monopolizirati
celotno drubeno bogastvo, medtem ko tisoi nesrenih nimajo niti
kruha, ki je bil vren psom, in se cele druine ubijajo, ker nimajo na
razpolago dovolj osnovnih ivljenjskih sredstev.
Gospoda, ko bi vladajoi razredi mogli iti med nesrenike! Toda ne.
raje so gluhi za njihove pritobe. Kae, da jih usoda ene kakor kralje-
stvo 18. stoletja v prepad, v katerega se bodo pogreznili. kajti slabo se
pie tistim, ki so si, prepriani v svojo superiornost, vzeli pravico izko-
riati ibke. Prihaja as, ko ljudje ne razmiljajo ve: dvigajo se kot
vihar in gredo mimo kot ploha. Takrat vidimo krvave glave, nataknjene
na kole.
Med izkorianimi, gospoda, sta dve vrsti posameznikov.
Prvi ne razumejo, kaj so in kaj bi lahko bili, ivijo kakor nanese, in
ki verjamejo, da so rojeni kot sunji, in se zadovoljijo s tistim malim,
kar dobijo za svoje delo. Nasproti tem pa so drugi, ki mislijo, se uijo,
opazujejo svet okrog sebe ter odkrivajo drubene krivice. Je njihova
napaka, e jasno vidijo, gledajo trpljenje drugih in trpijo? Potem gredo v
boj in postanejo predstavniki ljudskih zahtev.
Gospoda, sam spadam med te druge. Kjerkoli sem bil. sem videl
nesrenike, zgrbljene pod kapitalskim jarmom. Povsod sem videl rane.
ki povzroajo potoke krvavih solza, celo v odronih naselbinah June
Amerike, kjer sem pomislil, da bi se, bolan od civilizacije, lahko v senci
palmovih dreves spoil in proueval naravo. Celo tam, e bolj kot kje
drugje, sem videl, kako kapital prihaja kot vampir, da bi spil e zadnjo
kapljo krvi nesrenih parijev. Ko sem se vrnil v Francijo, sem nael dru-
ino v strahotnih mukah. To je bila zadnja kaplja, k i j e kanila v kozarec
moje alosti. Utrujen od trpeega in strahopetnega ivljenja sem pod-
taknil bombo tistim, ki so prvi odgovorni za drubeno bedo.
Odgovoren sem za rane tistih, ki so jih zadeli drobci moje bombe.
Dovolite mi. da mimogrede opozorim na dejstvo, da bi bili buruji e
vedno pod plemikim jarmom, e ne bi povzroili pokolov in preliva-
nja krvi med revolucijo. Z druge strani si predstavljajte mrtve in ranjene
v Tonkinu, na Madagaskarju, v Dahomeju ter tiste tisoe in milijone, ki
umirajo v tovarnah, v rudnikih in povsod tam, kjer svojo mo izkazuje
kapital. Dodajte e tiste, ki so umrli od lakote - in vse to z odobrenjem
naih zastopnikov. Ob vsem tem kako nina jc veljavnost obtob
proti meni!
Res je. da eno ne zanika drugega: toda ali se ne branimo, ko odgovar-
jamo na udarce, ki jih dobivamo od zgoraj'.' Dobro vem, rekli boste,
naj se omejim na govor o zaiti ljudskih alitev. To lahko priakujete!
Potreben je moan glas. da bi ga sliali gluhi. Predolgo so na nae pozive
odgovarjali z zapiranjem, vrvjo, pukami. Ne napravite napake: eksplozi-
ja moje bombe ni le krik upornega Vaillanta, marve celotnega razreda,
ki brani svoje pravice in ki bo kmalu besede spremenil v dejanja. Lahko
ste prepriani, da bodo zaman sprejemali zakone-, ideje mislecev ne
bodo mogli zaustaviti; kakor v prejnjem stoletju vse vladne moi niso
mogle prepreiti Diderotu in Voltairu. da bi med ljudstvom irila osvo-
bodilne ideje; tako tudi sedanje ne bodo mogle Reclusu, Darvvinu,
Spencetju. Ibsenu. Mirabeauju prepreiti, da bi irili ideje pravice in
svobode, ki naj bi ukinile predsodke, ki ljudstvo drze v nevednosti.
Toda te ideje, ki so jih nesreniki toplo pozdravili, bodo v dejanjih
revolte ivele naprej, kakor bodo ivele, dokler z ukinitvijo avtoritete
vsem ljudem ne bo dovoljena svobodna organizacija po lastni izbiri,
dokler ne bodo vsi uivali sadov svojega dela in dokler se ne bo pozdra-
vila bolezen morale oziroma izginili t.im. predsodki: iveli bodo. dokler
ljudem ne bo dovoljeno iveti v harmoniji, brez vseh zelja razen elje po
znanstvenih prouevanjih in ljubezni do blinjega.
Gospoda, zakljuujem s poudarkom, da druba, v kateri socialne
neenakosti vidimo povsod okrog sebe. v kateri smo vsak dan prie
samomorom, ki jih je izzvala revina, prostitucija, ki se iri na vsakem
 vogalu; druba, katere glavni spomeniki so barake in zapori, se mora
spremeniti imprej, kajti mono je. d a j o bo loveka rasa zavrgla. ivel
tisti, ki deluje - ne glede kako - za tako transformacijo! To je ideja, ki
me je vodila v boju z oblastmi, toda ker sem v tem dvoboju nasprotnika
samo ranil, je zdaj 011 na vrsti, da udari nazaj.
Gospoda, ni pomembno, kakno kazen mi lahko prisodite, kajti, ko
gledam zbrane z omi razuma, ne morem drugae, kot da se nasme-
hnem, ko vas vidim kot izgubljene atome v materiji, kot tiste, ki mislite,
da vam podaljek hrbtenice daje pravico, da sodite enemu svojih blinjih.
Gospoda, kako neznatna stvar sta ta va zbor in vaa presoja za zgo-
dovino lovekega rodu; in loveka zgodovina je enako majhna stvar v
viharju, ki jo nosi skozi brezkonni prostor in ki ji je usojeno, da izgine
ali se transformira, da bi se tako ponovno zaela ista zgodovina in isti
dogodki, vena igra kozminih sil, ki se obnavljajo in prenaajo v brez-
konnost."
Ali lahko kdo trdi. da je bil Vaillant nevedne, nevaren lovek ah
norec? Ali ni bila njegova zavest povsem jasna in analitina? Ni udno,
da so se v Franciji v njegovo obrambo dvignili najugledneji intelektualci
in podpisali peticijo predsedniku Carnotu, v kateri so zahtevali, naj se
ublai smrtna kazen za Vaillanta.
Vendar Carnot vsega tega ni hotel sliati; elel je Vaillantovo ivlje-
nje in tedaj - zgodilo se je neizogibno. Predsednika Carnota so ubili. Na
roaju majhnega bodala, ki g a j e uporabil a t e n t a t o r j e bilo - kar je zelo
pomembno - vgravirano: VAILLANT!
Bil je anarhist Santo Caserio. Lahko bi pobegnil, se reil; toda ostal
je in doakal posledice.
Razloge za dejanje je prikazal tako enostavno, dostojanstveno in
otroje, da se spomnimo ganljive asti, ki mu jo je izkazala njegova ui-
teljica v mali vaki oli. Ada Negri. italijanska pesnica; spominjala sega
je kot ljubke, drobne rastlinice, preve nene in obutljive, da bi lahko
vzdrala surove ivljenjske izkunje.
..Gospodje porotniki! Ne nameravam braniti, marve samo razloiti
svoje dejanje.
e v zgodnji mladosti sem videl, d a j e dananja druba slabo organi-
zirana, tako slabo, da mnogi nesreniki vsakodnevno umirajo in zapu-
ajo ene ter otroke v najstranejem pomanjkanju. Tisoi delavcev
brez uspeha iejo zaposlitev. Revne druine prosjaijo za hrano in
drgetajo od mraza; trpijo v najveji revini; otroci prosijo uboge mate-
re za hrano, toda te jim je ne morejo dati, ker je nimajo. Tiste malenko-
sti. ki jim predstavljajo dom, pa so e prodali ali zastavili. Samo prosja-
ijo e lahko; vekrat jih zaprejo zaradi poteputva.
Iz domaega mesta sem odel, ker me je prevekrat ganil pogled na
deklice med osmim in desetim letom, ki so bile prisiljene delati petnajst
ur dnevno za nikakrno plao dvanajstih centimov. Tudi mlade enske
 med 18 in 20 letom so morale delati petnajst ur dnevno tako reko
zastonj. Toda to se ne dogaja le mojim rojakom, marve vsem delav-
cem, ki se cel dan potijo za skorjo kruha, medtem ko njihovo delo
proizvaja obilno bogastvo. Prisiljeni so iveti v najbolj bednih razmerah,
njihovo hrano predstavlja malo kruha, nekaj lic ria in vode; tako so e
pri tridesetili ali tiridesetih izrpani in odhajajo umirat v bolnice. Za
posledicami slabe hrane in prekomernega dela je na tisoe teh nesre-
nikov obolelo e za pelagro boleznijo, ki v moji deeli napada, kakor
pravijo zdravniki, tiste, ki se slabo hranijo, ivijo naporno in v pomanj-
kanju.
Opazoval sem, kako je mnogo ljudi lanih in veliko otrok trpi, med-
tem ko je v mestu ogromno kruha in obleke. Videl sem velike trgovine,
polne oblek in volnenih izdelkov, videl sem tudi polna skladia penice
in koruze, kar bi zadoalo za vse tiste, ki tega nimajo. Na drugi strani
pa sem videl tisoe brezdelnih ljudi, ki ni ne proizvajajo in ivijo od
tujega dela; ki vsak dan zapravijo na tisoe frankov za zabavo; ki nape-
ljujejo here delavcev; ki imajo domove s tirideset ali petdeset sobami,
deset ali trideset konjev, tevilno sluinad, skratka, vse ivljenjske do-
brine.
Veroval sem v boga; toda ko sem videl tolikno neenakost med ljud-
mi, sem dojel, da ni loveka ustvaril bog, marve lovek boga. Ugotovil
sem, da imajo tisti, ki zahtevajo spotovanje lastnine, koristi tudi od
pridig o obstoju raja in pekla ter od nevednosti ljudstva.
Nedavno je Vaillant v protest proti dananjemu drubenemu sistemu
vrgel bombo na ljudsko skupino. Nikogar ni ubil. le ranil je nekaj
oseb; kljub temu g a j e buroazna pravica obsodila na smrt. Toda ni se
zadovoljila samo z obsodbo, zaeli so tudi preganjati anarhiste in zapi-
rati ne le tiste, ki so Vaillanta poznali, marve tudi tiste, ki so se samo
udeleili kakega anarhistinega predavanja.
Vlada ni mislila na njihove ene in otroke. Ni jih brigalo dejstvo, da
niso prizadeti samo tisti, ki so zaprti, marve da trpijo tudi njihovi otro-
ci, ki si elijo kruha. Buroazna pravica se ni vznemirjala zaradi teh
nedolnih, ki e ne vedo, kaj je to druba. Niso bili oni krivi, da so nji-
hovi oetje v zaporu; samo jedli bi radi.
Vlada je nadaljevala s preiskavami zasebnih hi, z odpiranjem pisem,
prepovedala je predavanja in zborovanja ter nas na najbolj neloveki
nain zatirala in preganjala. Zaprli so na tisoe anarhistov samo zaradi
enega lanka v asopisu ali zaradi javno izraenega mnenja.
Gospodje porotniki, ste predstavniki buroazne drube. e elite
mojo glavo, jo vzemite; toda ne verjemite, da boste s tem ustavili anar-
histino propagando. Pazite, kajti ljudje anjejo tisto, kar so posejali!"
V asu verske procesije v Barceloni leta 1896 je nekdo vrgel bombo.
Takoj so ujeli tristo mokih in ensk. Nekateri so bili anarhisti, veino-
ma pa so bili sindikalisti ali socialisti. Vrgli so jih v grozljivo temnico
 Montjuich in jih neloveko muili. Potem, ko so nekateri umrli in drugi
znoreli, je o tem zael pisati evropski liberalni tisk. Pod vplivom javnega
mnenja so nekaj preivelih iz te skupine vseeno osvobodili.
Za tako oivljanje inkvizicije je bil najbolj odgovoren predsednik
panske vlade, Canovas del Castillo. Ukazal je muenje rtev, zaiganje
mesa, lomljenje kosti, sekanje jezikov. V asu svojega vladanja na Kubi
se je dobro izuil brutalnosti, zato je Canovas ostal popolnoma gluh za
pozive in proteste prebujene zavesti civiliziranega sveta.
Del Castilla je leta 1897 ubil mladi Italijan Angiolillo. V Italiji je bil
izdajatelj in njegove pogumne izjave so ga kmalu pognale iz domovine v
panijo, potem v Francijo in Belgijo, nazadnje pa seje ustavil v Angliji.
Zaposlil se je kot rkostavec in se kmalu spoprijateljil s sodelavci. Eden
od njih je Angiolilla opisal takole: S svojo pojavoje prej spominjal na
liovinarja kakor za Gutenbergovega uenca. Njegove nene roke so
izdajale dejstvo, da ni rasel ob tem delu. S svojim lepim, iskrenim obra-
zom, mehkimi temnimi lasmi ter veselim izrazom je bil pravi tip vedrega
junjaka. Angiolillo je govoril italijansko, pansko in francosko, ne pa
tudi angleko; tisto malo francoine pa ni zadostovalo za dalje pogo-
vore. Vendar je zael kmalu razumeti angleko; uil seje hitro, lahko in
kmalu je postal zelo priljubljen med svojimi kolegi rkostavci. S svojim
izbranim toda skromnim nainom ter spotovanjem svojih tovariev je
kmalu osvojil srca vseh mladih."
Angiolillo je v tisku kmalu zvedel za podrobna poroila. Bral je o
valu ljudskih simpatij do brezmonih rtev Montjuicha. Na Trafalgar
Stjuaru je na lastne oi videl rezultate teh krutosti - ko je prilo nekaj
pancev, ki so uli Castillovim pestem, prosit za azil v Angliji. Na veli-
kem zborovanju so si odpeli srajce in kazali grde brazgotine zaganega
mesa. Angiolillo je to videl in uinek je presegel tiso teorij; ta impulz
je presegel besedo, argumente, celo njega samega.
Gospod Antonio Canovas del Castillo, predsednik panske vlade, je
bival v mestu Santa Aguenda. Kot obiajno so vse tujce odstranili iz
bliine ,,njegovega velianstva". Kljub temu so napravili izjemo za ugla-
jenega, elegantno obleenega Italijana; bil je predstavnik nekega pomem-
bnega asopisa. Eleganten g o s p o d j e bil Angiolillo.
Gospod Canovas se je takrat ravno namenil na verando in odel iz
hie. Naenkrat sta si z Angiolillom stala iz oi v oi. Strel je bil izstre-
ljen in Canovas je postal truplo.
Predsednikova ena je odhitela na mesto dogodka. Umor! Umor!"
je vreala in kazala na Angiolilla. Le-ta se je priklonil. Oprostite go-
spa, spotujem vas kakor damo, toda obalujem, da ste bili ena tega
loveka."
Angiolillo je smrt priakal mirno. Smrt v najstraneji obliki - za
loveka, katerega dua je bila kakor otroka. Zadavili so ga. Njegovo
telo je lealo na soncu, dokler se ni dan potopil v mrak. Ljudje so prili
 ter s prstom zgroeno kazali nanj: ,.To je kriminalec, kruti morilec!"
Kako neumna in kruta je nevednost. Vedno razume narobe in vedno
preklinja.
Angiolillovemu primeru lahko najdemo vzporednico tudi v dejanju
Gaetana Breseija, katerega atentat na kralja Umberta je proslavil tudi
neko ameriko mesto.
Bresci je priel v deelo monosti, kjer mora samo poskusiti, pa se
dokoplje do zlatega uspeha. In on je elel uspeti. Teko in predano je
delal. Dela se ni bal, ker mu je pomagalo dosei neodvisnost, mokost
in samospotovanje. Tako je upanja in navduenja poln priel v Pater-
son v dravi New Jersey, kjer je v neki mestni tkalnici nael dobro delo
za 6 dolarjev tedensko. Celih est dolarjev - brez dvoma predstavlja to
v Italiji pravo bogastvo, ni pa dovolj, da bi lahko preivel v novi deeli.
Ljubil je svoj majhen dom, bilje dober soprog in predan oe svoji dekli-
ci Bianci, ki jo je oboeval. Neutrudno je delal nekaj let. Medtem je od
estdolarske tedenske plae uspel privarevati 100 dolarjev.
Bresci je imel svoje ideale. Vem, da je za delavca malo noro imeti
ideal njegov ideal je bil anarhistini list ,,La question sociale" (Social-
no vpraanje), ki je izhajal v Patersonu.
Kljub utrujenosti je vsak teden pomagal pri urejanju lista. Pomagal je
pozno v no in ko so porabili zadnji denar in so njegovi kolegi e obu-
pali, je Bresci prinesel veselje in up, 100 dolarjev, celoten prihranek
mnogih let. To je obdralo list.
V njegovi domovini pa so bili ljudje lani. etve so bile slabe in kme-
tje so se sooali z lakoto. Obrnili so se na svojega dobrega kralja Umber-
ta; on jim bo pomagal. Da, on je pomagal". ene kmetov, ki so odle v
kraljevsko palao, so v muni tiini drale svoje shujane otroke. To ga
bo gotovo ganilo. Tedaj pa so vojaki zaeli streljati in ubili te uboge
norke.
V patersonski tkalnici je Bresci bral o tem pokolu. V svoji dui je
videl nezaitene enske in nedolne otroke svoje domovine, ki so jih
pobili pred dobrim kraljem. Zgrozil se je. Ponoi je poslual jeanje
ranjenih. Nekateri bi bili lahko tudi njegovi tovarii, njegovo lastno
meso. Zakaj, zakaj taki podli poboji?
Kratek sestanek italijanske skupine anarhistov v Patersonu bi se sko-
raj konal s pretepom. Bresci je zahteval svojih 100 dolarjev. Tovarii so
ga prosili, preklinjali in rotili, naj jim podalja rok vrnitve. List bi propa-
del, e bi mu morali vrniti njegov prispevek. Toda Bresci je vztrajal.
Kako neumno in kruto je neznanje! Bresci je dobil svoj denar in s
tem izgubil naklonjenost in zaupanje svojih tovariev. Ni ve niso hote-
li imeti z nekom, katerega pohlepnost je bila veja od njegovih idealov.
In tedaj: 29. julija 1900 je bil v Monzi ubit kralj Umberto. Dobremu
kralju je vzel ivljenje mlad italijanski tkalec iz Patersona, Gaetano Bre-
sci. V Patersonu so uvedli policijski nadzor, vsakogar, za katerega so
vedeli, da je anarhist, so preganjali, Brescijevo dejanje pa so pripisali
anarhistinim nazorom. Kakor da lahko anarhistine nazore v njihovi
najskrajneji obliki izenaimo z znaajem pobitih ena in otrok, ki so
romali h kralju po pomo. Kakor da lahko ena sama izgovorjena beseda,
ne glede na to, kako pomembna je, podge v loveki dui tak srd kakor
kri, ki po kapljicah tee iz teles umirajoih. Poprenega loveka redko
pretresejo besede ali dejanja: toda tisti, za katere je drubena sorodnost
najmanja obstojea sila, ne potrebujejo nikakrnega poziva, e hoejo
odgovoriti, kakor se elezo odziva na magnet na krivice in drubene
grehe.
e je drubena teorija pomemben faktor, ki izziva dejanja politine-
ga nasilja, kako naj potem pojasnimo nedavne nasilne upore v Indiji,
kajti, teko bi trdili, da se je tu pojavil anarhizem? Bolj kakor katerakoli
dmga stara filozofija prav nauki hinduizma poveliujejo pasivni odpor,
minljivost ivljenja ter nirvano kot najviji duhovni ideal. Pa kljub temu
drubeni nemir v Indiji naraa in nedavno je prilo tudi do politinega
umora; hindu Madar Sol Dhingraje namre ubil sira Curzona Wyllia.
e se kaj takega lahko zgodi v deeli, v kateri so druba in posamez-
niki e stoletja preeti z duhom pasivnosti, ali lahko potemtakem dvo-
mimo v strahovit revolucionirajoi uinek zelo oitnih drubenih
neenakosti na lovekovo osebnost? Ali lahko kdo podvomi v logiko in
pravinost besed: Represija, tiranija, nekritino kaznovanje nedolnih
ljudi, so bila naela dominacije tujcev v Indiji, potem ko smo zaeli
trgovinski bojkot anglekega blaga. Krvolone lastnosti Britancev v Indi-
ji so danes zelo oitne. Mislijo, da lahko s silo obvladajo Indijo! Ta aro-
ganca je privedla do bombe in e ve; e bodo nemone in neoboroene
ljudi e bolj zatirali, bo e ve terorizma. Lahko ga obsojamo kot nepri-
mernega in tujega nai kulturi, toda dokler se bo tiranija nadaljevala, bo
neizogiben, kajti niso teroristi tisti, katere naj bi obsojali in krivili, mar-
ve tirani, ki so ustvarili take okoliine in so zanje tudi odgovorni. To
je edina tolaba za nemone in neoboroene ljudi, ki so na robu obupa.
To ni njihov zloin. To je zloin tiranov."
Celo konservativni znanstveniki poasi verjamejo, da dednost ni edi-
ni faktor, ki oblikuje lovekov znaaj. Klimo, hrano, poklic, barvo, sve-
tlobo in zvok vse to moramo upotevati, kadar preuujemo loveko-
vo psihologijo. e to dri, kako tona je ele trditev, da bodo velike
drubene nepravilnosti nujno vplivale na razline zavesti in tempera-
mente, na razline naine. In kako napana je ele trditev, da so anarhi-
stini nazori ali nekateri predstavniki anarhizma odgovorni za nasilna
politina dejanja.
Anarhizem vrednoti loveko ivljenje vie kakor stvari in to bolj
kakor katerakoli druga drubena teorija; vsi anarhisti soglaajo s Tolsto-
jem o temeljni resnici: e so za proizvodnjo kateregakoli blaga potrebna
loveka ivljenja, lahko druba preivi tudi brez tega blaga, nikakor pa
ne more brez lovekega ivljenja. Iz tega torej nikakor ne sledi, da
anarhizem zagovarja pokornost. Kako le, e pa ve, da vse trpljenje, bedo
in bolezni loveku prinaata pokornost in tiranijo?
Ali ni nek ameriki mislec" pred mnogimi leti izjavil, da nasprotova-
nje tiraniji pomeni poslunost bogu? Ta ni bil anarhist. Rekla bi. da
predstavlja zoperstavljanje tiraniji najviji lovekov ideal. Dokler je ta
prisotna v kakrnikoli obliki, ji mora najgloblje lovekovo nagnjenje
nasprotovati tako nujno, kakor nujno mora lovek dihati.
V primerjavi z vso tiranijo kapitala in drave so nasilna politina
dejanja samo kaplja v moije. To, da se upirajo samo redki, najbolje
kae, kako hud konflikt se odvija med njihovo notranjostjo in nezno-
snimi drubenimi krivicami. Napeti kot struna na violini joejo ter se
pritoujejo nad brezdunim, krutim in tako h u d o nelovekim ivlje-
njem. Zmedena uesa ne sliijo drugega kakor samo neskladje. Toda
tisti, ki zaujejo krik agonije, razumejo njegovo harmonijo, v njem vidi-
jo izpolnitev najbolj odloilnega trenutka lovekove narave.
Tako torej psihologija politinega nasilja.
Nestor Mahno (1889 - 1935)
17. Abeceda revolucionarnega anarhizma
(190?)

Anarhizem je lovekovo svobodno ivljenje in neodvisno ustvarjanje.

Anarhizem ni nauk kake teorije, anarhizem niso na osnovi kake teo-
rije umetno ustvarjeni programi, ki bi si prizadevali v sebi povsem zajeti
loveko ivljenje. Anarhizem je nauk o ivljenju v vseh zdravih pojav-
nih oblikah, nauk o realnem ivljenju, ki se razraa preko vseh umetnih
norm ivljenja, ki ga v te norme ni mogoe vkalupiti.
Socialno politina fiziognomija anarhizma je svobodna druba brez
vlade, je svoboda, enakost in solidarnost v ivljenju njenih lanov.
Osnova anarhizma je svobodna odgovornost loveka, odgovornost, ki
je v vseh delih in v vseh asih ista - to je odgovornost, ki sama zaradi
sebe pomeni zagotavljanje svobode in socialne pravinosti, vedno in v
isti meri za vse ljudi in vsakega loveka.
In tu se rodi komunizem.
loveka narava prinaa anarhizem v loveko ivljenje. Komunizem
pa z loginim nadaljnjim razvijanjem anarhizma.
Iz tega izhaja nujnost, da je treba s pomojo znanstvene analize in
dejanskega materiala formulirati temeljne postulate anarhizma, nujnost,
ki je nekatere, namre sovranike svobode, enakosti in solidarnosti v
ivljenju lanov loveke drube pripravila do prikrivanja narave anarhi-
zma in do obrekovanja tega velikega ideala, druge borce za pravico sle-
hernega loveka do lovekega ivljenja pa do vsestranskega razvijanja
in osvetljevanja tega splono lovekega ideala.
Godvvin, Proudhon, Bakunin, Most, Kropotkin, Malatesta, S. Faure
in mnogi drugi, ki hodijo po tej poti. po mojem mnenju nikakor niso
bili in niso prepriani, da bi s svojim znanstvenim razvijanjem anarhi-
zma le-tega lahko vpeli v okvir nespremenljivih, znanstvenih dogem.

Prevod iz N e s t o r M u c h n o , D a s A B C d e s r e v o l u t i o n a r e n Anar-
c h i s t e n . E M S - K o p p V e r l a g , M e p p e n / E m s 1 9 7 9 , str. 1 1 - 4 0 . P r e v e d l a
Doris D e b e n j a k , j e z i k o v n o p r e g l e d a l a Bora Z l o b e c - J u r i .
 Znanstvena dogma anarhizma je prizadevanje za ohranitev naravno-
sti, pri kateri lovek v svoji lastni notranjosti, ob vseh asih in v vseh
ustvarjalnih pridobitvah vztraja.
Nespremenljivo pri znanstvenem -anarhizmu je njegovo naravno bi-
stvo, ki prihaja do izraza v svojih osnovnih potezah v odklanjanju vseh
okovov, vsakrnega podjarmljanja loveka.
Namesto okovov in suenjstva, ki obvladujejo loveko ivljenje, in
k i j i h tudi socializem ne uniuje, seje anarhizem svobodo in lovekovo
neomejeno pravico do svobode.
Kot anarhorevolucionar, udeleenec praktinih akcij revolucionarne-
ga ljudstva Ukrajine, ljudstva, k i j e instinktivno utilo ive zahteve anar-
histinih idej in jih izraalo v svojem ravnanju, ljudstva, k i j e na tej teki
poti bilo pripravljeno za netete rtve, pa vendar nikoli ni nehalo govori-
ti o svoji svobodi in svobodi in brezvladnosti svojega socialnega, drube-
nega ivljenja, sem na tej poti nosil skupaj z njim vsa bremena stano-
vitno in brez kolebanja. Ker sem bil ibak in nisem imel moi, da bi na
tej poti vse dojel in formuliral pravoasno, sem se esto spotikal; ker pa
sem pravilno razumel cilj, ki sem ga hotel sam dosei in h kateremu sem
hotel popeljati tudi svoje brate, ki so me obdajali, sem v ivljenju videl
naravni vpliv anarhizma na mnoice v njihovem boju za svobodo in
neodvisnost loveka. Na podlagi izkuenj praktinega boja lahko potr-
dim preprianje, d a j e anarhizem prav tako revolucionaren, enako raz-
nolik in mogoen v svojih pojavnih oblikah, kot je ustvarjalno loveko
ivljenje. e utim tudi samo eno iskrico duhovne povezanosti s pokli-
cem anarhorevolucionarja, bom tebe, podjarmljeni brat. vedno pozival
k boju za ideal anarhizma. Samo e se bo boril in si v ivljenju izboril
ideal svobode, enakosti in solidarnosti v loveki druini, bo razumel
anarhizem. In tako je anarhizem nastal iz lovekove narave. Komuni-
zem pa z nadaljnjim razvojem anarhizma. Zatorej anarhizem ivi v
loveku iz narave. S tem da anarhizem osvobaja loveka iz psihinega
hlapevstva, ki mu je vcepljeno umetno, ga prav s tem naredi za zavest-
nega borca proti vsakrnemu suenjstvu.
V tem oziru in tudi v drugih je anarhizem revolucionaren.
im bolj se lovek zaveda, im globlje na podroju miljenja prodira
sam vase in spoznava naloeno mu hlapevstvo in sramoto, toliko revo-
lucionarneje bo pri njem priel do izraza anarhistini duh volje, milje-
nja, vasih celo ravnanja v povezavi s to idejo.
To se nanaa na vsakega loveka na mokega in na ensko etu-
di bi prav ni ne vedel o besedi anarhizem, etudi bi o njej ne bil e ni
slial. lovekova narava je anarhina: upira se vsemu, kar j o utesnjuje.
To bistvo lovekove narave prihaja po mojem mnenju do izraza z
znanstveno izbranim izrazom anarhizem". Anarhizem igra pomembno
vlogo e kot ideal lovekega ivljenja v razvoju lovekega ivljenja.
Tako podjarmljevalci kot podjarmljeni zaenjajo poasi opaati to vlo-
go; eni - namre prvoimenovani se z vsemi silami, na vse mone nai-
ne trudijo, da bi te ideale iznakazili in pri tem ne izbirajo sredstev, drugi
pa se trudijo, da bi ga dojeli jasneje in ga razvijali naprej.
Ideal anarhizma postaja tako za gospodarja kot za hlapca v dananji
drubi vedno opazneji, in k temu je bistveno prispevala civilizacija rav-
no te drube. Ta civilizacija v nasprotju s svojimi cilji (saj je bila vendar
usmerjena k temu, da bi uspavala in zbrisala protest loveke narave
proti njeni lastni skrunitvi) ni mogla izpeljati svoje vloge v tej mrani
poklicanosti da bi zatrla ta protest in utiala tisto, proti emur seje
borila.
V svojem krogotoku ni mogla uniiti neodvisnih duhov znanosti, ki
so loveku razkrili njegov izvor, mu dokazali neobstoj boga (na katerega
so se kot na stvarnika loveka sklicevali tisti, ki so ustvarjali ustrezne
mu zemeljske bogove) itd. Z dokazom ravno teh pravic je seveda bilo
enostavno neizpodbitno dokazati umetnost ..boansko" maziljenih, ki
so bili prestavljeni na zemljo, in sramotne medsebojne odnose med ljud-
mi, ki so na tem temeljili.
Vsi ti pojavi so v bistveni meri prispevali k razvoju zavestnega anarhi-
zma. Res pa je, da so se istoasno z razvojem anarhizma porajale tudi
nove ideje: liberalizem in takoimenovani ,,znanstveni" dravni sociali-
zem, zraven pa e boljevistini komunizem. Toda kljub njihovemu
mogonemu vplivu na psiho dananje drube ali vsaj velikega dela te
drube in obenem kljub temu. da so skoraj triumfirali nad reakcijo po
eni strani in nad loveko osebnostjo, ki se je svobodno razvijala in
utrjevala, na drugi strani, seje izkazalo, da ti nauki propadajo in nagiba-
jo k preivetim ivljenjskim oblikam kolikor so umetni in se na svoji
poti niso razvili do kraja.
Svobodni lovek ki se je sam spoznal in spoznal svoje soljudi v svo-
ji okolici, je skupaj z grobo silo, ki mu je bila voktroirana, in s prevaro,
skupaj z ostudno gnilobo in nizkotnim suenjstvom antike, pokopal
lovekega duha preteklosti, ki vse oskrunja. V mnoici s e j e lovek e
malo osvobodil megle, s katero ga obdajata la in nizkotnost. ki sta ga
od njegovega rojstva zasunjevali preko zemeljskih bogov s pomojo
bajonetov, rublja in zakonodaje" na eni strani in hinavske znanosti na
drugi strani.
S tem ko se je lovek osvobodil te sramote, dojema samega sebe; ko
pa se je lovek dojel, se mu sama od sebe razgrne karta njegovega iv-
ljenja, na kateri bo najprej in na prvem mestu ugledal svoje preteklo,
ostudno prostako, nizkotno, hlapevsko ivljenje, ivljenje, k i j e s tem,
da je vpeto v umeten okvir, v hlapevski okvir, v njem uduilo vse isto,
svetlo in brezmadeno, s imer se je rodil; ivljenje, ki g a j e obenem
spremenilo v tovornega osla, v sunja za ene in v gospodarja za druge,
povrh vsega e v norega gospodarja, v norca, ki raztrga in potepta vse,
kar je najplemenitejega v loveku, ki raztrga in potepta vse v sebi, v
 drugih, to vse pa stori na povelje drugih. Tu pa se v loveku predrami
svoboda njegove resnine narave, ki ni odvisna od nikogar, ki potepta
vse umetno v prah, vse kar moti udovito lepoto in istost njegove nara-
ve, ki se razkriva in razvija v neodvisnem ustvarjanju.
Tu se lovek ele zave in izree svoji sramotni preteklosti smrtno
obsodbo s tem, da pretrga vsako psihino povezavo z njo, na kateri je
doslej temeljilo njegovo tako v individualnem kot tudi v drubenem ozi-
ru nepravino ivljenje, ki ga je podedoval od svojih prednikov in ki ga
je posebej razvijal on sam in umetno tudi amani znanosti (budistini
sveeniki, obenem ..arodeji" in ,,zdravniki"), ki so ga uveljavljali in
razvijali.
Na ta nain se lovek - prej od generacije do generacije, danes pa iz
leta v leto v procesu svojega razvoja pribliuje visokemu nravnemu
cilju: da sam ne bo aman, da ne bo oznanjal moi nad drugimi in da ne
bo dopual, da bi mu ti idoli lahko zavladali. Svobodni lovek, prost
zemeljskih in ,,nebekih" bogov in vseh njihovih predpisov, prost vsake
..nravnosti" in ..morale", ki se porajajo iz teh predpisov, dviguje tako v
besedi kot v dejanju svoj glas proti zasunjevanju loveka in iznakaenju
njegove narave, katere bistvo vedno in nespremenljivo obstaja v tenji
k nevezanosti in svobodi, v tenji k polnosti in popolnosti.
Ta lovek, ki protestira, k i j e samega sebe dojel in ki sedaj z omi, ki
so se odprle, gleda - ta lovek, ki si v svojem srcu zmore predstavljati
vse alitve loveka nasploh, ta lovek - ta anarhorevolucionar, ta samo-
tni, svobodni lovek, ki hlepi po svobodi, polnosti in popolnosti v iv-
ljenju zase in za svoj rod, ki tepta z nogami hlapevstvo in drubeni
idiotizem. ki je zgodovinsko dozorel v ropu in uporabi sile ta lovek
sedaj, gnan od svoje globoke vere in predanosti na zartani poti, ustvar-
ja skupine svobodnih ljudi, ki jih zdruuje ideja cilja in delovanja za
dosego cilja. Take skupine v njihovem razvoju idejno utrjuje in v organi-
zacijskem oziru iri strogo upotevanje resnino komunistine smeri v
vseh ustvarjalnih dosekih na tej tako zelo teki, veliki poti. Ljudje, ki
pripadajo tej skupini, se osvobajajo neumnega in v veini primerov zlo-
inskega skrbnitva nekega drugega loveka nad seboj, kolikor postaja
lovek kot osebnost v teh skupinah on sam, t.j. postaja lovek, ki obso-
ja svoje lakajstvo nasproti drugim ljudem. Ta navadni lovek, ki prihaja
od pluga ali iz tovarne, ali iz univerzitetne klopi ali iz delovne sobe ue-
njaka, ta lovek spozna, d a j e ponievalno, e mora lovek vsak dan biti
lakaj pred drugimi ljudmi, e mora dan na dan nositi na svojem hrbtu
breme kot osel, suenj ali brezpravni. Kdor je delavec, naj bi delal kot
svoboden lovek, kdor je uenjak, naj ne bi postal uradnik, vse svoje
uenosti naj ne bi prodajal za denar, kajti biti lakaj ni cilj lovekega
ivljenja. Kolikor se lovek pribliuje resnini osebnosti, bo odgnal od
sebe ideje, ki so nastale umetno, ideje, ki teptajo pravice osebnosti;
ideje, od katerih po sili razmer ivita gospodar in hlapec dananje dru-
be. Kolikor lovek pomakne v ospredje iste in svetle elemente svoje
svobode, ki poraja novo. svobodno loveko drubo, postaja prav ta
lovek zavesten anarhorevolucionar in komunist.
Na ta nain se poraja anarhizem nezavedno v ljudeh samih, t.j. svo-
bodni lovek zapopade anarhizem tak, kakren v resnici je; globok, ist
in jasen v lovekem smislu, v vseh delcih ujemajo se s svobodnim iv-
ljenjem, s lovekim stvarnitvom, s loveko naravo samo, z idejno
doloenim drubenim idealom, ki ga lovek svobodno sprejema v svojo
lastno sreo in sreo drugih.
Ideja anarhizma kot nauka o novem lovekovem ivljenju in o njego-
vem individualnem in drubenem razvoju in njegovem ustvarjanju je kot
ideja, ki teoretsko utemeljuje neizpodbitno resnico lovekove narave in
na podlagi neovrgljivih. neuniljivih dejstev razkriva celotni gnojni tvor
nepravinosti sodobne drube z ozirom na loveka, v ivljenju v veini
primerov v ilegalnem in redkokdaj v napol legaliziranem stanju: povsem
legalno pa ideja anarhizma nikjer ne ivi.
To si lahko razlagamo samo tako. da v sedanjem obdobju razvoja
druba ne ivi svojega lastnega ivljenja, temve ivljenje sluabnika in
gospodarja: drave. Celo e ve, druba se je povsem razosebila. Dejan-
sko je sploh ni. Vse funkcije, vsa izgradnja, vse ustvarjanje na podroju
drubenih zadev je prelo na dravo. In v tej zadnji danes tudi v resnici
vidijo drubo. Skupina ljudi, ki tlai celotno lovetvo, ljudi, ki se
pustijo slaviti in ki so umetno ustvarili ..ivljenjske zakone" za to love-
tvo, se sedaj pojavlja kot loveka druba. Posamezni lovek in lovek
v mnoici, ki teje dosti stotin milijonov, ni isto ni v primerjavi s to
skupino brezdelneev. ki nosijo nazive regentov in obvladovalcev poli-
tike, izkorianja in posiljevanja; tem akalom, ki so omreili in podjar-
mili svet - vladajoim z desne in vladajoim z leve, burujem in drav-
nim socialistom - se velika ideja anarhizma nikakor noe dopasti.
Prvi. to je buruji, so odkriti, dravni socialisti vseh smeri, pri emer
niso izjema niti kolektivisti, ki so si sedaj nadeli ime komunisti - bolj-
eviki, ti so pripravljeni tisokrat zamenjati imena vladavine enih in
suenjstva drugih, saj se imena po njihovem programu menjujejo, toda
pri tem bistveno ostaja nespremenjeno in jasno opazen poskus, da bi
poravnali naravna protislovja v povezavi gospostva in suenjstva. In
eprav vedo, da so protislovja nezdruljiva, se jih e vedno oklepajo,
zato da veliki ideal resnice anarhokomunistov ne bi mogel voditi v prak-
tino ivljenje.
Socialisti in dravni komunisti so v svojih trapastih programih skle-
nili, da je treba nujno dopustiti, da se lovek ..socialno" osvobodi; na
tem podroju da je mogoe dopustiti tudi razvoj njegovega socialno-
drubenega ivljenja. Toda da bi si lovek pridobil tudi popolno due-
vno svobodo, da bi postal svoboden tudi v lovekem smislu, da naj bi
bil podloen edinole svoji vesti, samo naravnim zakonom svoje love-
 ke narave, o tem ne govorijo, toda sami skupaj z buruji skrbijo za to.
da nikakor ni mogoe izvesti take osvoboditve loveka, posebno ne
brez skrbnitva njihove oblasti.
Toda ,,osvoboditev" pod vodstvom katerekoli oblasti, posebno pa
politine oblasti, to pa e vemo, kako je s tako stvarjo!
Buruj, ki nikoli ne naredi dejanskega dela za produkcijo vsega kori-
stnega in lepega, ki ju potrebuje vse lovetvo, obiajno govori tole o
delovnih ljudeh: suenj naj ostane suenj. Mi, ki imamo tako kolosalen
kapital v industriji in v kmetijstvu, ne moremo kar izvajati nekih novih
nael drubenega ivljenja. Sedanje ivljenje je za nas kar v redu. Vsi se
nam klanjajo: kralji, predsedniki, vse vlade in mojstri uenjaki; sunji pa
so njihovi podloniki Hlapec!" daj ,.sunjem, kar je suenjskega in
vzemi zase, kar ti gre za zvesto slubo, ono drugo pa iti pred nami!"
,,ivljenje nae dananje drube je za nas izvrstno!"
,,Ne!" nasprotno izjavljajo buroazni socialisti in dravni komuni-
sti, ,,tu pa se z vami ne strinjamo." In obraajo se k delovnemu ljud-
stvu in ga organizirajo v stranke, ga pozivajo k uporu, k vstaji in govori-
jo: preenite jih z njihovega oblastnega poloaja, buruje, in dajte nam,
socialistom in dravnim komunistom, oblast v roke, mi bomo e skrbeli
za vas. mi vas bomo osvobodili.
In delavci, ki po svoji naravi bolj sovraijo oblast kot oni brezdelnei,
utijo, kako v njih vzplamteva sovratvo do oblasti. Dvigajo se, naredijo
revolucijo, uniijo oblast, preenejo tiste, ki jo predstavljajo.
In bodisi iz naivnosti bodisi iz nerodnosti pustijo, da pridejo na
oblast socialisti. V Rusiji pa so dopustili, da so prili za krmilo dravni
komunisti.
In ti streljajo, pobijajo, teptajo celo povsem nenevarne ljudi, kot
navadni jezuiti, ta izmeek lovetva, ti krvniki svobode. Streljajo isto
tako. kot so to delali buruji. in vasih ravnajo e huje.
Streljajo ljudi, da bi si podredili tiste, ki mislijo drugae, kot posame-
znike in v mnoici; zato, da bi enkrat za vselej zaduili duha svobode in
stvariteljsko voljo v loveku; da bi iz njega napravili duhovnega sunja
in fizinega lakaja za skupino podleev, ki so se povzpeli na prestol
mogonikov. ki so bili z njega vreni, in ki brez pomislekov nabirajo
zaitno eto zase ter morilce za svobodnega loveka. In s pomojo
morilcev si podrejajo ivljenje ljudi in mu vladajo.
Pod bremenom verig nove socialistine delavske oblasti" v Rusiji pa
vzdihuje in jei lovek. V drugih deelah jei pod jarmom socialistov,
ki so se zdruili z buroazijo. in jei pod jarmom buroazije same. -
Jei povsod, jei, pa naj je kot posameznik odvisen sam od sebe, ali pa
je len milijonske mnoice.
Jei ves loveki rod pod jarmom nasilja in njegovega politinega in
gospodarskega brezumja.
 Jei - toda redkokdaj kdo povsem nesebino prisluhne temu jea-
nju. Novi in stari krvniki so moni, moni v duhovnem oziru, moni
tudi fizino, in sredstva za vzdrevanja teh njihovih moi so uinkovita.
In vse, kar se jim postavi v bran, vse to znajo ob pravem asu uduiti.
In lovek, k i j e za trenutek izraal svojo ustvarjalno voljo, k i j e vzpla-
polal. da bi branil svoje pravice do ivljenja, do svobodnega in srenega
ivljenja, se spet skrui pod jarmom posiljevanja in brezupja. ki se iz
tega posiljevanja poraja; onemoglo spusti roke pred svojim krvnikom,
celo e mu ta e natika zanko za vrat. In lovek zapre oi. e mu
krvnik, da bi bilo njegovo zmagoslavje popolno, pusti zanko za vratom.
Samo lovek, ki si je sam skoval svoje preprianje iz tekih razmer svo-
jega osebnega ivljenja in iz opazovanja stranega ivljenja lovekega
rodu, ki se odvija pred njegovimi omi, preprianje, d a j e namre solo-
vek njegov brat, da lovekova svoboda ni manj nedotakljiva kot njegovo
ivljenje, samo lovek, ki si je to svobodo pripravljen izboriti in jo bra-
niti, ki je pripravljen ubiti vsakega oblastnika in krvnika (e ti svoje
nizkotne obrti, skrajevanja ivljenja drugih ljudi, ne opustijo prosto-
voljno). samo tak lovek je svoboden. lovek, ki si za cilj svojega boja
proti zlu dananje drube ni postavil morda samo zamenjave na oblasti,
da na mesto buroaznega krvnika stopi socialistini ali ..komunistini"
krvnik, ne morda ..delavske republike" (kot to nizkotnost velikopote-
zno imenujejo v boljevizmu), temve si je za cilj postavil vzpostavitev
resnino svobodne drube, ki bo organizirana na naelih osebne love-
kove odgovornosti in ki vsem v isti meri zagotavlja resnino svobodo in
socialno pravinost, samo tak lovek je anarhist revolucionar. Brez
strahu gleda dejanja krvnike drave, in enako brez strahu in odkrito jim
izreka svojo unievalno sodbo z besedami: ..Ne. tako naj ne bo! Dvigni
se k vstaji, podjarmljeni brat. dvigni se, vstani proti vsaki oblasti, unii
oblast buroazije in ne dovoli, da bi se oblast socialistov in boljevistov-
-komunistov dotaknila ivljenja! Unii vsako oblast in odeni njene
zastopnike od sebe! Tvojih prijateljev med njimi ni."
Oblast socialistov in dravnih komunistov ni ni manj podla, kot je
oblast buroazije.
So celo trenutki, ko je oblast socialistov in dravnih komunistov e
podleja od oblasti buroazije. Takrat pretrga vsako povezavo z idejo
ivljenja. Takrat tepta svojo lastno idejo, namre idejo dravnega komu-
nizma in socializma. Prekine zveze z zdravo mislijo in potem na tihem
posee po temeljnih predpostavkah oblasti buroazije. In ker po tem
posega na tihem, tega noe pokazati mnoicam, ki jim vlada, hi potem
lae in goljufa veliko bolj kot vsaka druga vlada. Ljudske mnoice pa to
opazijo in polasti se jih ogorenje. Potem pa ta oblast plane po njih z
vso norostjo svoje neodgovornosti in jih pobija, tlai, davi v imenu svo-
jih idej, ki so baje ideje socializma ali dravnega komunizma. Dejansko
pa je svoje ideje e zdavnaj vrgla v smeti, kot oblast sedaj kljub temu
posegu po neki ideji, kateri koli. samo da ni ideja tistih, na katerih
raun je prila na oblast in proti katerim sedaj obraa to oblast s stari-
mi iznakaenimi sredstvi buroazije. V takih trenutkih je oblast sociali-
stov in boljevikov-komunistov e bolj podla kot oblast buroazije;
kajti v takih trenutkih ne tee po svojem lastnem koritu; in medtem ko
oblast buroazije spravi revolucionarja, k i j e ne priznava, na veala, pa
ga oblast socialistov ali boljevikov-komunistov ubije iz zasede ali ga
pobije v spanju. V dejanju samem sta podli obe; toda nain, kako se
dejanja lotita. v tem oziru je oblast zadnjih dveh e podleja. Kot naj-
bolje potrdilo za zgoraj omenjeno lahko velja vsaka politina revoluci-
ja, v kateri bojujejo buroazija, socialisti in dravni komunisti med seboj
obupen boj za politino nadvlado v deeli in v ta boj potegnejo na ta
nain tudi ljudske mnoice. Kot najoitneje in najpouneje potrdilo
tistega, kar smo povedali o vladni oblasti, lahko veljajo posledice dejav-
nosti socialistov in dravnih komunistov v obeh ruskih revolucijah, v
februarski in v oktobrski.

Ko so delavske mnoice, ki so ivele v cesarski Rusiji', v politinem

oziru malce zadihale, ko so se poutile vsaj napol osvobojene izpod cari-
stino veleposestnike reakcije, so si za cilj postavile popolno osvobodi-
tev. Mestoma so to uresnievale z razlastitvami veleposestnike in samo-
stanske zemlje in s tem. d.i so to zemljo prepuale v uporabo tistim, ki
so jo hoteli obdelovati brez najete delovne sile, mestoma pa tako, da so
tovarne, obrate, tiskarne in druga drubena podjetja razglasili za lastni-
no tistih, ki v njih delajo, pri emer je prilo do poskusa, da bi vzposta-
vili svobodne, dravljanske vzajemne odnose med vasjo in mestom. In
seveda v svojih zdravili prizadevanjih, v svojih istili in svet lili nartih
niso bili pripravljeni opaziti, da nekje v Kijevu, Harkovu ali Petrogradu
sedi nekakna vlada.
Ljudstvo si je nenehno prizadevalo, da bi s posredovanjem svojih
delovnih organizacij zgradilo temelj nove svobodne drube, ki naj bi po
mnenju ljudstva z nadaljnjim razvijanjem organizma drube izvrgla vso
zajedalsko in vladno oblast - neumno oblast enih nad drugimi, ki je
delavci nikakor ne potrebujejo; tako zdravo ljudsko prizadevanje je
bilo opazno predvsem v Sibiriji. utiti pa ga je bilo mogoe tudi v
samem osrju odmirajoe in nanovo porajajoe se vladne oblasti: v
Petrogradu in Moskvi, v Kijevu in Tbilisiju.
Tudi socialistom, pa tudi boljevikom-komunistom so povsod bili in
so e na razpolago tevilni privrenci njihove ideje vladanja in najeti
morilci. al je treba ugotoviti, da niso imeli pri sebi samo najetih moril-
cev, ki jim je to bila takoreko obrt, temve tudi ljudi iz naih, delav-
skih vrst, in predvsem s pomojo teh najetih morilcev jim je uspelo v
kali zaduiti svobodna prizadevanja ljudstva.
In kako so to znali prepreiti in s kaknimi sredstvi!
 Srednjeveka inkvizicija bi jim lahko zavidala! Toda mi, ki poznamo
naravo vsake vladne oblasti, kliemo voditeljem socializma in boljevi-
stinega komunizma: sramota in prekletstvo! Toliko ste pisali in se pre-
pirali z buroazijo zaradi strahot, k i j i h je zagreila nad podjarmljenimi.
Divjako ste se borili za revolucionarno istost, za vdanost delavcev na
poti osvoboditve. K.o pa ste prili na oblast, ste se izkazali za tono
enake lakaje njenih sredstev, kajti sami ste se preobrazili v buroazijo,
tako da se buroazija temu smeje . . .
V zadnjih letih pa je buroazija, ki sije ogledovala izkunje boljevi-
kega komunizma, zelo dobro dojela, da ta nenavadna himera znan-
stveno-dravnega socializma nikoli ne bo mogla shajati brez njenih sred-
stev, celo ne brez nje same.
Dojela je, da se ne bi spodobilo, da bi se smejala svojim lastnim
potomcem. Dojela je, da v sistemu tega socializma poteka izkorianje
in posiljevanje delavske veine lovekih mnoic, kot bi si ga boljega
ne mogli eleti - pregreno ivljenje brezdelneev v sistemu tega sociali-
zma nikakor ni ukinjeno, dobilo je samo drugo ime, znova se razvija in
ukoreninja.
In dejansko je tako! Samo poglejmo si boljevike maroderje z nji-
hovimi monopoli na neposredne, revolucionarne pridobitve ljudstva
med rusko revolucijo, na njihovo pijonao, njihove policijske in sodne
ustanove, njihove zapore, na celo vojsko njihovih biriev in krvnikov, ki
so jih nagnali nad revolucijo.
In potem kot stalno rekrutirana sila ,,rdea armada"! Vedno iste, le
preimenovane funkcije so, ki jih danes opravljajo samo e bolj brezvest-
no in zatorej e bolj pregreno.
Liberalizem, socializem in dravni komunizem so trije bratje, ki po
razlinih poteh - vsak na svoj nain teijo k temu, da bi se polastili
oblasti nad lovekom, oblasti, ki loveku prepreuje, da bi mogel iti
naproti absolutni popolnosti, ki se razvija v svobodi in neodvisnosti, in
da bi postal zdrav in dejansko ivljenja sposoben element v drubenem
idealu celotnega lovekega rodu. Dvigni se k vstaji! klie anarhist-revo-
lucionar zasunjenemu loveku: dvigni se k vstaji, dvigni se in unii vsa-
ko oblast, ne dopuaj, da bi se v zmagoslavju nad drugimi spet zakore-
ninjala. Bodi sam svoboden in brani svobodo drugih proti oblasti.
Oblast kliejo v loveki drubi tisti v ivljenje, ki nikoli niso dejansko
iveli, ki tudi v prihodnje nimajo namena iveti zdravo ivljenje z delom
svojih rok. Vladna oblast pa naj bo katerekoli vrste e - tudi v priho-
dnje ne bo dopuala, da bi svobodna delovna druba svobodno stopila
na pot k srei in veselju. Vladno oblast so ustvarili brezdelnei, zato da
bi lahko ropali in posiljevali.
Ne glede na to, ali je vladna oblast buroazna, socialistina, komuni-
stino-boljevika, ali jo morda vodijo delavci in kmetje: slaba je za
zdravo in sreno, osebno in drubeno ivljenje loveka. Narava vsake
oblasti je vedno ena in ista: unienje lovekove svobode, duevno naj bi
se spremenil v sunja, fizino pa v lakaja oblastnikov samih in vseh nji-
hovih del, ki zamraujejo zdravo loveko ivljenje.
ODlasti brez rogov ni. Vsaka oblast ima roge in z njimi se zaletava v
vsakega loveka, ki si prizadeva za svobodno in pravino ivljenje.
O. zasunjeni brat. preeni oblast sam v sebi in ne dopuaj, da
obvladuje tebe in tvojega brata ali ljudi, ki ivijo blizu tebe ali dale od
tebe. Dejanskega, zdravega in radostnega osebnega in drubenega ivlje-
nja ni mogoe zgraditi s p o m o j o programov in vladne oblasti, ki skrbi
za to, da bi vso irino in globino tega ivljenja vkalupila v umetne for-
mule napisanih zakonov: gradi se s lovekovo svobodo, z njegovim
ustvarjanjem, z njegovo neodvisnostjo po poti unievanja in izgradnje.
Svoboda vsakega posameznega loveka poraja svobodno drubo,
polno v njeni decentralizirani celotnosti, zdrueno v splonem cilju,
drubo brez vlade.
To je anarhistini komunizem!

II.
Po naih predstavah je anarhistini komunizem druba vseloveke
harmonije. Tvorijo jo svobodni individui. ki se prostovoljno zdruujejo
v svobodna zdruenja, ki se v skladu s svojimi nagnjenji, interesi in dru-
benimi zahtevami, ki jih svoboda in socialna pravinost v isti meri zago-
tavlja vsem ljudem na zemlji, zdruujejo v federacije in konfederacije.
Anarhistini komunizem h o e drubo, ki stabilizira svobodno love-
kovo ivljenje, njegovo pravico do neomejenega razvoja predvsem z uni-
e n j e m vsega zla in vseh krivic na svetu, ki so uroile lovetvo in spe-
ljale njegov napredek in nadaljnji razvoj na n a p a n o pot. zaradi esar je
razdeljeno na stanove in razrede, katerih ivljenje je zgrajeno u m e t n o , in
kar je e sramotneje. zgrajeno na naelih izkorianja in posiljevanja
enih na raun drugih.
Druba - svobodneja druba brez vlade, ki si postavlja za cilj, da bo
svoje ivljenje okrasila s svojim delom, d u h o m in voljo, z vsem, kar je
dala loveku narava, z vsem, kar lahko lovek sam pridobi iz njenih
neizmernih bogastev, in kar sploh lahko svobodni lovek, lan svobo-
dne drube, pijan od svojega razuma, ki s e j e izoblikoval v ivljenju, lah-
ko svobodno ustvari koristnega in lepega zase in za druge ta druba je
anarhistini komunizem. Anarhistini komunizem je utemeljen na vse-
stransko razvitem, ustvarjalno neodvisnem in absolutno svobodnem lo-
vekovem ivljenju. Z a t o so njegovi lani svobodni in v svojem ivljenju
radostni ljudje. Delo, bratski medsebojni odnosi, ljubezen do ivljenja in
strast do ustvarjanja, do lepote in svobode v tem ustvarjanju so vodilo
Ditja in itja taknih ljudi. Zato niso potrebne jee, krvniki, pijoni.
provokatorji (ki jih je v ivljenje priklicala buroazija, medtem ko so jih
dravni socialisti prevzeli, vzgajali in razvijali naprej). Tudi jim sploh ni
potreben organizirani neumni ..ropar" in ..morilec", kise imenuje dra-
va. Pripravi se, podjarmljeni brat, da bo ustvaril to drubo! Idejno se
pripravi na to, pa tudi organizacijsko. Dobro premisli pri tem, da mora
biti tvoja organizacija v svojih socialnih sredstvih trdna in odporna.
Sovranik v obliki zveze ..petih": lastnika, vojaka, sodnika, sveenika
in tistega dela znanosti, ki iznakaa resnino bistvo naravnih zakonov,
narave loveka, ki temelji na ..historinih zakonih" in pravnih normah
- normah, ki jih je zapisala olana roka zavoljo golega denarja in z zlo-
inskimi cilji, ta del znanosti se trudi, da bi dokazal pravice tirih prvo-
imenovanih v njihovih sankcijah, v sankcijah, ki sramotijo ves loveki
rod, zato da bi bilo mogoe loveko ivljenje normirati v vseh njego-
vih osebnili in drubenih zadevah.
Sovranik je moan; kajti v teku tisoletij je preivljal ivljenje z
izkunjami ropanja in nasilja, razlaanja in morije. Preivetje notranjo
krizo in pravkar spreminja svojo zunanjo fiziognomijo. toda le kolikor
mu nanovo nastajajoa in razvijajoa se znanost grozi s smrtjo, - zna-
nost. ki prebuja loveka iz tekega, stoletja trajajoega spanja, ga osvo-
baja predsodkov, ki so jih ustvarjali arovniki znanosti, ki so pripadniki
..peterice", ki daje loveku oroje v roke. zato da bi spoznal samega
sebe in si nael primerno mesto v ivljenju.
Tako spremembo zunanje fiziognomije naega sovranika, o. podjar-
mljeni brat. lahko prepoznamo na vsem. kar prodira v svet iz delovne
sobe uenega reformatorja v dravnih zadevah.
e jasneje opazna je ta prilagoditev pri vseh revolucijah sveta, ki smo
se jih e udeleili. V zadnjem primeru je e bilo videti, kot d a j e na
neposredni sovranik - ..peterica" ali drava - e povsem zbrisan z
oblija zemlje, ne samo navzven, temve tudi po vsem svojem notra-
njem bistvu; toda samo videti je bilo tako. V resnici pa na sovranik v
danem trenutku samo spremeni svoje oblije, svojo zunanjino in
snubi nove zaveznike, ki se udeleujejo boja proti njemu. (V tem oziru
je nauk boljevikega komunizma v Rusiji, Ukrajini. Gruziji in pri
tevilnih plemenih dela Azije /elo pouen; zgodovina lovekovega boja
za osvoboditev nikoli ne bo pozabila tega nauka kot neesa strano
srhljivega in poraznega.)
Edino in zanesljivo socialno sredstvo za podjarmljenega loveka v
njegovem boju z zlom, ki ga je prikovalo v verige hlapevstva in ga pro-
stovoljno noe izpustiti in ne bo izpustilo, je socialna revolucija, kot
globok, resnien preobrat lovekih mnoic na stran evolucije.
Socialna revolucija se uveljavlja elementarno; v tej smeri pa ji utira
pot organizacija, olajuje ji podiranje okopov, ki so bih proti njej ume-
tno zgrajeni, in s tem pospeuje njen pojav.
 V tej smeri so e dejavni anarhisti-revolueionarji. In vsak podjarmlje-
ni lovek, ki uti. da ga tei jarem, in ki spoznava, da ta sramota breme-
ni ivljenje celotnega lovekega rodu, vsak tak mora prihiteti anarhistu
na pomo. Vsak lovek naj v sebi uti odgovornost za ivljenje celotne-
ga lovekega rodu, braniti ga mora proti krvavi sodbi, ki jo nad njim
izvajajo krvniki iz vrst ,,peterice"; braniti tudi v tem oziru, da bodo v
njegovi drubi te krvnike funkcije ukinjene, da bo loveki drubi
zagotovljena monost dihati svobodno in iz polnili plju.
Zato pa ne sme noben lovek in e prav posebej ne anarhist-revolu-
cionar v svoji vlogi kot prosti strelec na tej poti, ki poziva vse ljudi in
vsakega loveka k boju za ideal svobode, enakosti in solidarnosti zno-
traj loveke druine, pozabiti, da socialna revolucija za svoj ustvarjalni
razvoj potrebuje ustrezna sredstva; posebno socialna revolucija terja
organizacijska in trpena sredstva v tistem obdobju, ko pride elemen-
tarno do prodora in unii hlapevstvo in seje svobodo, ko stabilizira
pravico vsakega posameznika do neomejenega razvoja in odklanja vsako
omejitev svobode. Prav v tem obdobju, ko lovek kot posameznik ali v
mnoici vidi, kako se nad njim in okoli njega poraja resnina svoboda,
ko si upa pustiti, da pridobitve socialne revolucije zaivijo - ravno tu
revolucija najnujneje potrebuje ta sredstva in jih mora razvijati.
Revolucija v Rusiji, kjer so igrali revolucionarni anarhisti posebno
pomembno vlogo, kjer pa zato, ker niso imeli na razpolago ustreznih
sredstev za akcijo, zgodovinsko niso mogli odigrati svoje vloge, ta revo-
lucija je na neizrpen nain ljudem predoila resnico, da namre ljud-
ske mnoice, ki se iztrgajo verigam hlapevstva, nikakor nimajo namena
to hlapevstvo ohranjati v drugi pojavni obliki. Ko so raztrgale verige
hlapevstva, mnoice v revolucionarnih trenutkih izrazito iejo nove in
svobodne zveze, ki ne ustrezajo le njihovim povsem anarhistinim priza-
devanjem pri izgradnji novega, socialno-drubenega ivljenja, temve
take zveze, ki bi zmogle tudi braniti ta nova podjetja, e bi prilo do
napada sovranika.
e lovek opazuje ta proces, potem vedno znova pride do prepria-
nja, da so take povezave, in to najzanesljiveje in najplodneje, lahko
samo svobodna zdruenja, drubena zdruenja, za katera ivljenje samo
daje socialna sredstva, sovjeti.
Izhajajo iz tega preprianja, anarhist-revolucionar, ki se dviga poln
. samoodpovedovanja, poziva tudi podjarmljene k boju za svobodno
zdruevanje, v preprianju, da socialna revolucija s tem, da uniuje
hlapevstvo, povsod in za vse seje svobodo, da mora lovek pomagati,
da bodo lahko prodrla njena organizacijska naela, zato da bi bilo
mogoe ustvariti novo. svobodneje in radostno ivljenje, da mora ta
naela braniti pred sovranimi silami. Praksa nas ui, d a j e treba to pre-
prianje samo podpirati in varovati. Prav tako, kot vse, kar iz njega pre-
haja v praktino lovekovo delovanje; taka zaita pa je lahko zanesljiva
samo, e jo izraajo na kraju samem mnoice same. Samo mnoice, ki
delajo revolucijo in ki njena naela enaijo z ivljenjem, bodo lahko
ustvarila primerna sredstva za vzdrevanje in zaito svojega preprianja
in vsega tistega, kar iz njega izvira.
S tem da ljudske mnoice delajo revolucijo, iejo svobodno zdrue-
vanje. Na to jih napeljuje naravni, v njih ivei anarhizem. Po tej poti si
mnoice pripravijo ustrezna sredstva za svoje akcije in pri tem vedno
kaejo posebno nagnjenje do svobodnih posvetovanj. Ravno to je tisto,
kar poskua razdelati anarhizem, zato da bi jih osvobodil pritiska vlad-
nih institucij. V tem ko mnoice ustvarjajo revolucijo, same pridejo do
tega spoznanja; anarhist-revolucionar jim mora pomagati pri formulira-
nju teh nael; gospodarski problem svobodnih drubenih zdruenj bo
priel povsem do izraza v kooperativah producentov in konzumentov,
v katerih se bo izoblikovala vse zdruujoa mo in kot doloujoi
dejavniki jasnosti in razvoja ustvarjalne plodnosti svobodnih sovjetov,
katerih bistvo mora v teku socialne revolucije biti v tem, da vzamejo
mnoice ljudi, ki so se z njihovo pomojo uprle, vso svojo dediino
neposredno v roke: zemljo, tovarne, obrate, rudnike, premogovnike,
eleznice, reno in morsko plovbo, gozdove in druga bogastva. In ko se
zdruujejo v skupine v skladu s svojimi interesi, nagnjenji in s svojim
idealom, v imenu katerega so prispevali svoj del k prodoru resnine soci-
alne revolucije, ko so ji nudili monost, da je prila do izraza v vseh
vejah, in ko so v vseh teh vejah ostali zmagovalci, potem bodo zgradili
vse svoje raznoliko socialnodrubeno ivljenje: povsem svobodno in
samostojno v svojem okolju.
Nedvomno bo boj po tej poti terjal neznanske rtve, ker bo to zadnji
boj svobodnega ali skoraj povsem svobodnega loveka z zasunjenim
lovekom in posiljevalcem njegove svobode.
V tem boju ne bo omahovanja in sentimentalnosti! ivljenje ali
smrt! - to vpraanje se bo nujno zastavljalo vsakemu loveku, ki spo-
tuje svoje lastne pravice in pravice lovekega rodu do ivljenja ne
morda ivljenja tovornega osla. ne morda sunja, kot mora pa prisilno
iveti, temve do lovekega ivljenja v istem smislu besede.
Ker bo pa v loveku prevladal zdravi instinkt za ivljenje in za lju-
bezen do samega sebe in do svojih bratov, bo stopil na to pot kot
ustvarjalec, kot zmagovalec.
Organizirajte se, podjarmljeni bratje, pokliite vse ljudi in vsakega
loveka k sebi, pokliite ga stran od pluga, iz tovarne, pokliite iz ol-
ske klopi dijaka in tudenta, tudi uenjaka ne prezrite. Tudi njega pokli-
ite; naj pride iz svoje delovne sobe k tebi in naj ti pomaga v tistih stva-
reh, kjer ti na tvoji teki poti lahko pomaga. Mono je, da jih med dese-
timi uenjaki devet ne bo prilo k tebi. e pa bodo prili, potem bodo
samo z namenom, da bi te prevarali, kajti ti so slubaniki ,,peterice";
toda deseti bo priel in ti bo prijatelj in ti bo pomagal premagovati
 prevaro drugih devetih. Toda nasilje, nasilje vladajoih, nasilje zakono-
dajalcev bo premagal z lastnimi silami. Organizirajte se. pokliite vse.
pokliite vsakega loveka v svoje vrste, terjajte od vseh vladajoih, da se
morajo prostovoljno odpovedati svoji skupni obrti, posiljevanju love-
kega ivljenja.
e se tej svoji sramotni obrti noejo odpovedati, potem se dvignite,
razoroite policijo, milico in druge obrambne ustanove ..peterice", za
nekaj asa onesposobite vse vladajoe, segite njihove zakone, uniite
jee, ubijte krvnike, to sramoto lovekega rodu - uniite oblast.
Pokliite nasilno rekrutirano armado v svoje vrste. V vojski je veliko
morilcev, ki so bili izrecno postavljeni proti tebi in ki jih je podkupila
cerkev, da bi te ubila. Toda tu so tudi tvoji prijatelji: ti bodo razbili
mnoice tvojih sovranikov in ti prihiteli na pomo. Ko se bomo vsi
zdruili v veliko, splono druino, bomo kot bratje korakali naprej v
boj proti temi in neznanju. Dvignite se za sploni ideal lovetva! ive-
ti v bratstvu, biti svoboden, od nikogar suenjsko odvisen, od nikogar
ponievan! Na grobo nasilje sovranikov svobode ljudi bomo odgovorili
s silo nae svobodno postavljene revolucionarne upornike vojske.
e nai sovraniki idejno ne bodo soglaali z nami. bomo na to odgo-
vorili s pravinim ravnanjem za izgradnjo naega novega ivljenja po
naelih odgovornosti vsakega posameznega od nas. odgovornosti, ki bo
zagovarjala pravo garancijo svobode in socialne pravinosti v loveko-
vem osebnem in drubenem ivljenju, ki bo v isti meri zajemala vse ljudi
in vsakega loveka na zemlji.
In samo okoreli zloinci, zloinci iz ..peterice", ne bodo pripravljeni
iti po tej poti v novo ivljenje, k novi plodni dejavnosti, za okras in sre-
o svobodnega radostnega ivljenja.
Ti zloinci se bodo z nami poskuali boriti za svoje privilegije vlada-
nja in potem bodo morali umreti. Naj ivi to jasno in trdno preprianje
v lovekovem boju za ideal splone loveke harmonije, anarhistine
drube!
Podatki o avtorjih

ARINOV, Peter (rodil se je najverjetneje v 80. letih prejnjega stole-

tja, izginil oziroma konal je v 30. letih tega stoletja v Stalinovih ist-
kah, ni natanno znano, kje in kdaj) je pristopil k anarhistom leta
1906, prej je bil boljevik. Bilje elezarski delavec na industrijskem po-
droju Jekaterinslava, kjer je organiziral anarhistino celico in med
delavci stalno agitiral anarhistine ideje. V zaporu v Moskvi (191017)
se je spoprijateljil z Nestorjem Mahnojem in ga kot stareji in bolj izo-
braen seznanjal z idejami Bakunina in Kropotkina. Po februarski revo-
luciji leta 1917 ga je zaasna vlada pomilostila. Delal je v Moskovski
federaciji anarhistov in pozneje v Biroju anarhistov v Doneckem bazenu,
kjer je tudi izdajal asopis Golos Anarkhista. Urejal je e Put 'k Svobode
in Nabat. Leta 1930 je vstopil v Komunistino partijo Sovjetske zveze.
Glavna dela: Istoria makhnovskogo dvienija (19181921), Berlin
1923, Anarkhizam i diktatura proletariata, Berlin 1927 in Dva pobega,
Pariz 1929.
BAKUNIN, Mihail ( 1 8 1 4 - 1 8 7 6 ) se je rodil v druini dednih plemi-
ev z liberalnimi politinimi nagnjenji. Njegov oe, ki s e j e v asu fran-
coske revolucije mudil v Parizu, se je imel za uenca Jeana-Jacquesa
Rousseauja. Leta 1835 je pustil vojako slubo in zael tudirati filozofijo
na univerzi v Moskvi. Najprej je bil pod monim vplivom Fichteja,
kasneje pa zagovornik konservativne razlage Heglove filozofije. V Ber-
linu je zael leta 1840 tudirati nemko filozofijo, dve leti poznaje se je
v Dresdenu seznanil z Arnoldom Rugejem, glavnim predstavnikom
mladoheglovcev. Seznanjanje z literaturo Lorenza von Steina, k i j e obra-
vnavala misel Fouriera in Proudhona, je naredilo nanj odloilni vtis.
V vici se je povezal z nemkim revolucionarnim komunistom Wilhel-
mom Weitlingom. Medtem so ga zaradi omenjenih stikov in objavljenih
stali v Rusiji v odsotnosti obsodili na teko delo v Sibiriji in trajno
izgnanstvo. V Parizu je priel v stik z Marxom, Robertom de Lamen-
naisem, George Sandovo in predvsem s Proudhonom.
Preden je postal Marxov veliki sovranik in Proudhonov prista, s e j e
ukvaijal s panslavistinimi zamislimi o osvoboditvi Poljakov in slovan-
skih narodov. Leti revolucij 184849 v Evropi sta bili najbolj intenzivni
v njegovem ivljenju. Sodeloval je v revolucionarnih dogajanjih v Franci-
ji. bil je na barikadah V Pragi in skupaj z Richardom \Vagnerjem je leta
1849 sodeloval v revolucionarni vstaji v Dresdenu. Zaradi tega je bil
dvakrat obsojen na smrt in je sedel po zaporih, dokler ga niso izroili
ruskim oblastem. Tam se je est let krhalo njegovo mono naeto zdrav-
je. Zatem so ga leta 1857 poslali v Sibirijo, kjer mu je leta 1861 uspel
senzacionalni pobeg prek Japonske in Zdruenih drav Amerike v Zaho-
dno Evropo. Tu je znova nadaljeval s podporo panslavistinim giba-
njem. Dve leti pozneje je v Italiji ustanovil zarotniko organizacijo Med-
narodna bratovina (njen program je bil ravno Revolucionarni kateki-
zem'); ta je zagovarjala kult nasilja, ki naj pripelje do revolucije. Leta
1867 je bil na elu Lige za mir in svobodo, ki je v glavnem zdruevala
pacifistine liberale in je tudi kmalu prenehala delovati.
e zanemarimo njegov literarni talent, Bakunin teoretino ni bil
izviren. Nanj so neenakomerno vplivali tako razlini misleci kot so:
Hegel. Comte, Proudhon. Ruge, Darwin in celo njegov nasprotnik -
Marx. Leta 1869 se je s svojimi pristai pridruil Mednarodnemu delav-
skemu zdruenju, iz katerega pa so ga po sporu z Marxom leta 1872 na
haakem kongresu lnternacionale izkljuili. Medtem je njegovo zdravje
edalje bolj pealo. Leta 1870 je e sodeloval v lyonski vstaji in leta
1874 v uporu v Bologni. Dve leti pozneje je umrl v vicarskem Bernu.
BERKMAN, Alexander ( 1 8 7 0 - 1 9 3 6 ) se je rodil v druini srednje
premonih starev v takrat ruski Vilni, odkoder je leta 1888 emigriral v
Zdruene drave Amerike. V Ameriki seje pod vplivom J ohanna Mosta
pridruil revolucionarnemu anarhistinemu gibanju. V Chicagu je bilo
na primer 1. 1883 ve kot 3000 anarhistov, ki so izdajali pet dnevnikov
oziroma tednikov. Med velikimi delavskimi trajki v elezarnah je eden
od njihovih lastnikov Henry C. Frick dal izjavo, da bo prej ubil vsakega
stavkajoega, kot izpolnil eno samo njihovo zahtevo. L. 1922 je Berk-
man v Fricka v njegovi pisarni izstrelil tri naboje, vendar ga ni uspel
ubiti. Obsojen je bil na 22 let jee, od katerih jih je 14 odsedel, od tega
12 v samici. Po prihodu iz zapora je napisal Spomine anarhistinega
zapornika, skupaj z Emmo Goldman je urejal anarhistini mesenik
Mother Earth, poleg tega pa je veliko potoval in predaval po ZDA. Med
prvo svetovno vojno se je Berkman odlono angairal proti njej. e da
so mnoice v njej le topovska hrana", medtem ko se kapitalisti bojuje-
jo za profite, trgovske poti in mo.
Leta 1917, ko je Amerika e vstopila v vojno, so ga v New Yorku
skupaj z Emmo Goldman aretirali. Po odslueni kazni so oba deponirali
v Rusijo, kjer so ju doakali kot heroja. Na zaetku sta delala za bolje-
vike, toda kmalu je prilo do prvih razoaranj: aretacije anarhistov
(Lenin jima je zagotavljal, da gre le za pristae Mahnoja in bandite), la-
kota, krvava zaduitev upora v Kronstadtu itd. Berkman je odel na ved-
sko, nato ilegalno v Nemijo in naposled v Pariz, kjer se je po dveh
neuspenih operacijah ubil s strelom iz revolverja.
 Glavna dela: The ABCof Anarchist Communism, London 1942, Die
Kronstadt Rebellion, Berlin 1923. The Bolshevik Myth, London 1923,
in What is Communist Anarchism?, New York 1929.
BOOKCH1N, Murray ivi v New Yorku, kjer ureja asopis Anarchos.
Zagovarja stalie, da mora resnino revolucionarno gibanje ekoloke
in utopine ideje povezati z libertarno drubeno teorijo. Eden najbolj
ustvarjalnih, e e ne najustvarjalneji nadaljevalec Kropotkinovega eko-
lokega izroila in njegove teoretine oziroma etine dediine. Glavni
deli: Post-Scarcity Anarchism, New York 1971, in The Ecology of
Freedom - The Emergence and Dissolution of Hierarchy, Palo Alto,
Califomia 1982.
CHOMSKY, Ayram Noam (roj. 1928). Profesor lingvistike na Massa-
chusetts Institute of Technology v Cambridgu v Zdruenih dravah
Amerike, eden najvejih e iveih teoretikov splone lingvistike. Njegovo
delo z naslovom Syntactic Strnctures iz leta 1957 je sproilo tako ime-
novano ..revolucijo Chomskega". Je avtor tevilnih del s podroja lin-
gvistike in drubenih ved, od katerih navajamo le nekatera: American
Power and the New Alandarins (1969), Problems of Knowledge and
Freedom (1971), For Reasons of State (1973), Counterrevolutionary
Violence (1973), Peace and the Middle East (1974), The political Eco-
nomy of Human Rights (1979), Knowledge of Language (1986). Kri-
tik imperialistine politike njegove drave od vojne v Vietnamu do
intervencionizma v Srednji Ameriki in drugje. lan Amerike akademije
umetnosti in znanosti in Nacionalne akademije znanosti, lan medna-
rodnega Russellovega razsodia in drugih mednarodnih uglednih teles.
COHN-BENDIT, Daniel (roj. 1945) je bil v revolucionarnem letu
1968 tudent sociologije na univerzi v Nanterru, eden voditeljev gibanja
22. marec, ki je poudarjalo spontanost, improvizacijo in samoizraanje.
Bendit, kot pravi sam, veliko dolguje Marxu, e ve pa Bakuninu, pri
katerem je odkril sovratvo do drave in kapitalizma pa osvobodilne in
instinktivne ruilne potenciale revolucije. Alternativo dananjemu kapi-
talizmu in sovjetski razliici komunizma je videl v delavskem samoupra-
vljanju in v sproanju iniciativ od spodaj. Njegov napad je usmerjen na
take znailnosti dananjih drub, kot so hierarhina organizacija avto-
ritete. birokratizacija in dehumanizacija. Poleg omenjenih vzorov, ki so
vplivali na Cohn-Bendita je treba dodati e Mao Ze Donga, Trockega in
Merberta Marcuseja. Danes je novinar pri nekem nemkem asopisu.
DUYN, Roel van (roj. 1943) je na univerzi v Amsterdamu tudiral
filozofijo, je teoretik provosov in glavni spiritus agens kabuterskega
gibanja danes. Kabuterji (palki" oziroma ..krati") predstavljajo nizo-
zemsko razliico novoleviarskega gibanja v estdesetih letih. Izli so iz
provosov (okrajava za provocateurs), ki jim gre predvsem za to, da
spravijo na javno povrje (s protesti, demonstracijami in Jiappeningi")
perea drubena vpraanja, med njimi predvsem probleme okolja. Van
Duyn se posebno navduuje nad Kropotkinovimi idejami, zlasti nad
njegovo vizijo harmonije med urbanim in ruralnim ivljenjem. Kabuterji
so na lokalnih volitvah leta 1970 dobili veje tevilo mest oziroma
sedeev. Roel van Duyn je avtor dveh knjig, ki se ukvarjata s teoretini-
mi in praktinimi vpraanji kabuterskega gibanja in v katerih je izvirno
povezal reformistino taktiko z anarhistinimi naeli alternativne
drube.
GODVVIN, William ( 1 7 5 6 - 1 8 3 6 ) izhaja iz angleke nekonformistine
druine. olal se je za duhovnika, vendar je pod vplivom branja Helve-
tiusa in Holbacha po nekaj letih zapustil ta poklic in se posvetil samo
pisanju. Njegova prva ena Mary Wollstonecraft spada s svojim delom
A Vindication of Riglits of Woman med prve feministke. Zadnja leta
svojega ivljenja je preivel v hudi revini. Najodloilneje sta vplivala
nanj puritanizem in prosvetljenstvo. Od prvega je Godwin prevzel pre-
prianje o popolnosti loveka in racionalnem napredku, od drugega pa
vero v individualno presojo in sovranost do nadzora drave. Polni
naslov njegovega glavnega dela je: Enquiry ConcerningPolitical Justice,
and Its Influence on Mornls and Happiness (1793).

GOLDMAN, Erama ( 1 8 6 9 - 1 9 4 0 ) se je rodila v carski Rusiji v revni

idovski druini. V grobem odnosu oeta patriarhalnih nazorov do
prvorojene deklice lahko vidimo enega od razlogov za njeno poznejo
feministino angairanost. Leta 1882 je v Petrogradu prevladovalo revo-
lucionarno vzduje, v katerem je Emma Goldman prvi zvedela za revo-
lucionarne enske, ki ivijo samostojno in ne v senci svojih mokih gospo-
darjev. Stara komaj 17 let je skupaj s sestro zbeala v Ameriko, kjer je
spoznala teak poloaj amerikih delavcev in postala anarhistka.
Nekaj asa je delala skupaj z Johannom Mostom, vendar se je z njim
kmalu razla, ker da je bil moka ovinistina svinja".V ljubezni je
videla najpomembnejo ivljenjsko silo, ki pa je ni povezovala z zako-
nom. ivela je z Alexandrom Berkmanom, ne da bi se z njim kdaj
poroila. V svojih temperamentnih politinih govorili in pisanju se je
zavzemala za Berkmana, enske pravice, kontracepcijo, predavala pa je
tudi o spolnosti in zakonu. Z vsakim predavanjem ali govorom je poela
dolg aplavz, prav tako pa jo je zatem skoraj vedno odpeljala policija.
Skupaj z Berkmanom in 249 drugimi politinimi zaporniki so jo
amerike oblasti 1. 1919 izgnale v Rusijo, kjer pa je, tako kot drugi anar-
histi, doivela hudo razoaranje nad represivnostjo nove sovjetske obla-
sti. Leta 1936 je tako moralno kot finanno podpirala panske anarhi-
ste. Kasneje je odpotovala v Kanado. Pokopana je bila v Chicagu med
delavci - rtvami policijskega nasilja nad demonstranti v Haymarketu.
Glavna dela: Living My Life, Nevv York 1931, Anarchism and Other
Essays, Nevv York 1 9 1 1 , M y Disillusioment in Russia, New York 1923,
in My Further Disillusioment in Russia, New York 1924.
 GOODMAN. Paul ( 1 9 1 1 - 1 9 7 1 ) se je rodil v New Yorku in tam tudi
ivel. Predaval je na univerzah v Chicagu. New Yorku, Wisconsinu in
drugje, pisal pesmi, prozo, kritiko itd. V tevilnih knjigah in esejih je s
pomojo anarhistinih idej razmiljal o drubenih vidikih urbanizacije
in spremljajoih pojavih izobilja v ameriki drubi. Ljudje so zanj v
prvi vrsti bitja, ki so nagnjena k ljubezni in ustvarjalnosti, medtem ko
jih institucionalni birokratski mehanizmi ovirajo v teh njihovih najbolj
elementarnih prizadevanjih. Pogosto je opozarjal na previsoko loveko
ceno za materialni in tehnoloki napredek ter na potrebo po novi har-
moniji med posameznikom in njegovim drubenim in fizinim okoljem.
Ukvarjal se je tudi s psihoterapijo, kjer je bil naklonjen bolj Reichi kot
Freudu. Glavna dela: Art and Social Nature, New York 1946, Commu-
nitas: Means of Livelihood and Ways of Life, New York 1947, Gestalt
Therapy (skupaj s F. S. Perisom), New York 1951, Tlie Community of
Scholars, New York 1962, People or Personnel, New York 1965, in
New Reformation: Notes of a Neolithie Conservative, New York 1970.
GUERIN, Daniel (roj. 1904) je danes najbolj znan zagovornik anarhi-
stinih idej v Franciji. Objavil je ve knjig s podroja sociologije in zgo-
dovine, v katerih obravnava predvsem zgodovino libertarnih idej in ame-
rike teme. V anarhizmu podrtuje idejo delavskega samoupravljanja,
prav tako pa si je znotraj marksizma prizadeval uveljaviti njegove liber-
tarne sestavine. V njegovem najbolj znanem delu Anarhizem (izlo tudi
v srbohrvatskem prevodu) poudarja pomen anarhizma za drubene zna-
nosti in sodobno industrijsko drubo. Glavna dela: Jeunesse du socia-
lisme libertaire, Pariz 1959, Ni Dieu ni Mattre (antologija anarhizma),
Pariz 1965, in L Anarchisme: de la doctrine alaetion, Pariz 1965.
HAYDEN, Tom (roj. 1941) je eden od ustanoviteljev amerike novo-
leviarske organizacije SDS (Students for Democratic Society) in glavni
pisec njenega programa Port Huron Statement. Poroen je z ameriko
filmsko igralko in aktivistko Jane Fonda.
HENRY, Emile ( 1 8 7 2 - 1 8 9 4 ) je bil sin znanih komunardov, ki so se
morali pred nasiljem v Franciji umakniti v panijo. Leta 1882 se je dru-
ina vrnila v Francijo. Zagovornik metode bombnih atentatov ne le na
ljudi na oblasti, temve tudi na nedolne. Potem ko je v restavraciji
Cafe Terminus nastavil bombo, k i j e eksplodirala, gaje sodie obsodilo
na smrt. V zagovoru je pojasnil cilje in motive tega nasilnega dejanja.
Henry je bil nenavadno inteligenten, imel pa je tudi velik literarni
talent. Pred francosko policijo se je vekrat umaknil, in sicer v panijo,
Belgijo, Italijo in Zdruene drave Amerike. Octave Mirbeau je o Emilu
Henryju dejal, da anarhizmu sovraniki ne bi mogli narediti toliko ko-
de kot Henryjevi bombni atentati.
KROPOTKJN, Peter ( 1 8 4 2 - 1 9 2 1 ) , geograf in libertarni filozof, ute-
meljitelj anarhistinega komunizma, se je rodil v ugledni ruski plemiki
druini, iz katere je izel tudi Rurik, ustanovitelj ruskega imperija. Oe
 je bil general v ruski carski vojski in je takno vlogo namenil tudi svoje-
mu sinu. Peter Kropotkin se je olal na carskem dvoru in bil nekaj asa
osebni sluabnik carja Aleksandra II. Pozneje se je v Sibiriji, kjer je na
svojo eljo sluil vojsko, seznanil z liberalnimi idejami Aleksandra Her-
cna. V Sibiriji je proueval rusko kazensko zakonodajo, ki je v njem
prebudila odpor do avtokratske oblasti. V zgodnjih estdesetih letih je
vodil na neraziskana podroja v Sibiriji ve znanstvenih odprav in priel
do pomembnih geografskih odkritij. V Sibiriji je zael prebirati dela
francoskega anarhista Proudhona in se leta 1872 kljub velikemu poklic-
nemu ugledu, ki g a j e kot geograf uival doma in po svetu, umaknil iz
te veje znanosti.
Odpravil se je v vico, kjer se je druil z izgnanimi ruskimi liberali in
revolucionarji. V Juri so na Kropotkina naredili izjemen vtis izdelovalci
ur, sicer obudovalci Bakuninovih anarhistinih idej. V Rusiji seje pri-
druil ilegalni skupini Nikolaja ernievskega in bil leta 1872 aretiran
in zaprt. Po dveh letih je iz jee pobegnil in se vrnil v Zahodno Evropo,
kjer je bil aktiven v anarhistinem gibanju. Leta 1879 je v Parizu urejal
anarhistini asopis Le Revolte, leta 1881 se je v Londonu udeleil
Mednarodnega anarhistinega kongresa, ki je ustanovil anarhistino
rno internacionalo. Leto dni pozneje so ga francoske oblasti na pro-
cesu v Lyonu zaradi domnevnega lanstva v Mednarodnem delavskem
zdruenju obsodile na pet let zapora. Po ogorenih mednarodnih prote-
stih so ga leta 1886 izpustili, tako da je lahko odel v Anglijo, ki je ni
zapustil vse do oktobrske revolucije, ko se je vrnil v Rusijo.
LANDAUER, Gustav (18701919) se je rodil v premoneji idov-
ski druini. Med tudijem na univerzi v Berlinu so na njegov intelektual-
ni razvoj vplivali predvsem Nietzsche. gledaliniki okrog skupine Freie
Volksbulme in anarhist Benedikt Briedlander, ki ga je seznanil z deli
DLihringa, Kropotkina in Proudhona. Leta 1892 je priel v stik z marksi-
zmom in se prikljuil skupini antiavtoritarnih tudentov (Berliner Jun-
gen), ki so bili nezadovoljni z birokratskim znaajem socialdemokratske
stranke. V njegovem prvem romanu Der Todesprediger so prili do izra-
za anarhistini pogledi. Po letu 1893 je postal glavni urednik tednika
Der Sozialist, organa neodvisnih socialistov. Leta 1896 so ga na medna-
rodnem socialistinem kongresu kot anarhistinega delegata izkljuili,
e preden je lahko razdelil svoj govor proti SPD.
Nekaj asa je prebil v zaporu, aktivno je sodeloval v revolucionarnih
dogodkih v Miinclmu. e posebej v Bavarski sovjetski republiki oziroma
v gibanju svetov (Rlite-Bewegung). ki so izhajali iz nael antiavtoritar-
nosti, spontanosti ter totalnega in neposrednega samoupravljanja. Po
umoru Kurta Eisnerja (enega voditeljev republike), je bil Landauer
imenovan za ministra za kulturo in izobraevanje. Ko so konec aprila
kontrarevolucionarne sile zaduile Bavarsko socialistino republiko, so
ujele tudi Landaueija in ga 1. maja 1919 ustrelile. Glavna dela: Skepsis
und Alystik: Versuch im Anschluss an Mauthners Sprachkritik, 1903,
Die Revolution, 1908. Volk und Land: Dreissig sozialistischen Thesen,
1908. in Aufrufzum Sozialismus, 1 9 0 8 - 1911.
MAHNO, Nestor (18891935) se je rodil v revni in mnogotevilni
ukrajinski kmeki druini. Anarhistom se je pridruil kot sedemnajst-
letnik. Zaradi sodelovanja pri uboju policijskega uradnika so ga obso-
dili na smrt, vendar zaradi njegove mladosti kazni niso izvrili. V jei.
kjer je bil veinoma v samici, se je seznanil s Petrom Arinovim, ki g a j e
pouil o idejah Bakunina in Kropotkina. Po amnestiji po februarski
revoluciji leta 191 7 se je Malino vrnil v svojo vas v Ukrajini, kjer je avgu-
sta istega leta postal vodja sovjeta. Po sporazumu v Brest-Litovsku. ki
je za Mahnoja in njegove pristae pomenil hudorazoaranje, so Ukrajino
zasedle nemke in avstrijske ete. Zato seje Malino s svojo majhno sku-
pino partizanov umaknil v Moskvo, kjer ga je sprejel Lenin, ki je nanj
napravil velik vtis, vendar kljub temu ni spremenil mnenja, da gre pri
boljeviki revoluciji za ,,papirnato revolucijo", ki s o j o spoeli socia-
listini intelektualci in birokrati.
Po umiku okupacijskih sil iz Ukrajine je Malino tam s svojo vojsko
postal vodilna sila. Z Rdeo armado je sodeloval v bojih proti kontra-
revoluciji. toda na koncu seje Rdea armada spopadla tudi z mahnojevci
v Ukrajini in jo docela razbila. Malino je najprej pobegnil v Romunijo in
potem naprej v Pariz, kjer je tudi umrl. Na ozemlju, ki ga je zasedal, je
uival velik ugled med kmeti, organiziral je anarhistine komune, ki so
tele od 100 do 300 lanov. Prva komuna je nosila ime Roze Luxem-
burg, ki je za Mahnojeve pristae simbolizirala bojevnico za svobodo in
enakost. Glavno delo: La Revolution Russe en Ukraine, Pariz 1927.
MALATESTA, Errico ( 1 8 5 0 - 1 9 3 2 ) je bil skoraj pol stoletja eden
najbolj vidnih italijanskih anarhistov. Bakunina je spoznal na interna-
cionalnem kongresu anarhistov leta 1872. Internacionalnosti anarhizma
je pripisoval izredno velik pomen in je zato mnogo potoval: razen po
evropskih deelah tudi po Egiptu, Argentini in Severni Ameriki. Mnogi
anarhisti, pa tudi drugi, so ga imeli za anarhokomunistinega apostola.
Njegova zasluga je med drugim, d a j e italijanina postala eden od urad-
nih jezikov internacionalnega anarhizma.
Kaken ugled je uival Malatesta, pria dogodek iz leta 1919, ko se
je vraal iz Londona in ga je v Genovi pozdravila velika mnoica delav-
cev in tuljenje siren z zasidranih ladij v pristaniu. Bil je lan prve
internacionale, urednik anarhistinih asopisov Le Revolte, Umanita
Nuova in Pensiero e Volonti. Med prvo svetovno vojno je mono
nasprotoval Kropotkinovi podpori zaveznikom. V 30. letih je veina
naprednih intelektualcev zapustila faistino Italijo ali pa je morala skri-
ti svoja preprianja. Mala teste sicer niso zaprli, vendar je bil vse do svoje
smrti pod policijskim nadzorom. Glavna dela: L'Anarchie, Pariz 1929.
In Wahlzeiten, Berlin 1924, in Scriti I-1II, Genova 1934^36.
 MOST, Johann ( 1 8 4 6 - 1 9 0 6 ) se je rodil v Augsburgu in imel teko
otrotvo. Ko je bil star trinajst let, je doivel nesreo, ki mu je skazila
obraz. Kot knjigovez je prepotoval velik del Evrope, nekaj asa se je
mudil celo v Ljubljani. Njegov poklic ga je pripeljal do raznih ilegalnih
organizacij in tiskarn, zaradi esar so mu leta 1870 sodili na Dunaju
zaradi veleizdaje in ga poslali za eno leto v jeo. V zaporih seje seznanil
z Diihringovimi deli. kar je zelo razjezilo Marxa in Engelsa. V njih je
tudi napisal tri knjige, in sicer: Die Bastille am Plotzensee, Blatter aus
meinem Gefangnis-Tagebuch in Proletarier-Liederbuch. Na gotskem
kongresu je javno nastopil proti Engelsovemu Anti-Diihringu, s imer si
je nakopal jezo v uradnih socialdemokratskih krogih. Stranko so e
posebej skrbela Mostova ateistina stalia in poziv na mnoino izsto-
panje iz cerkve.
Leta 1878 je po sprejemu zakonov proti socialistom prek Francije
emigriral v Anglijo, kjer je zael izdajati anarhistini asopis Freiheit.
Nazadnje se je podal v Ameriko, kjer je igral pomembno vlogo v Medna-
rodni delavski zvezi in se zavzemal za osemurni delavnik. V tem asu se
je zavzemal za teroristine akcije in sije zaradi tega pod lanim imenom
celo poiskal delo v tovarni razstreliv. Plod tega dela je bila knjiga Revo-
lutionare Kriegswissenschaft, ki je vsebovala navodila za izdelavo nitro-
glicerina, dinamita, bomb itd. Umrl je povsem osamljen v Cincinnatiju.
Med deli omenimo e naslednja: Der kommunistische Anarchismus,
brouro Die Gottespest in Die Eigentumbestie.
MUHSAM, Erich ( 1 8 7 8 - 1 9 3 4 ) se je rodil v Berlinu kot sin idovske-
ga apotekarja. Od leta 1900 naprej je ivel v Munchnu kot svobodni
pisatelj in se tu preusmeril od abstraktnega socializma k anarhizmu.
Med anarhistinimi klasiki sta ga najbolj privlaila Bakunin in Kropot-
kin. Leta 1908 je skupaj z Landauerjem agitiral za Sozialistischer Bund
in postal urednik asopisa Kain. Med prvo svetovno vojno je organi-
ziral delavske trajke, v prvi Bavarski sovjetski republiki pa je imel po-
membne funkcije. Leta 1933 so ga ujeli nacionalsocialisti in ga poslali v
koncentracijsko taborie, kjer so ga leto dni pozneje pretepli do smrti.
Glavno delo: Die Befreiung der Gesellschaft vom Staat, Berlin 1933.

NETTLAU, Max ( 1 8 6 5 - 1 9 4 4 ) se je rodil v Avstriji, v Neuvvaldegu,

in umrl v Amsterdamu. Najveji zgodovinar in biograf libertarnih gibanj
ter iva pria epopej anarhistinega gibanja vse od konca devetnajstega
stoletja pa skoraj do konca druge svetovne vojne. Glavna dela: Anar-
chism in England, Berlin 1924. Anarchisten und Sozialrevolutionare der
Jahre 1880- 1886, Berlin 1931, Der Anarchismus von Proudhon zu
Kropotkin, Seine historische Entwicklung biszum 1880, Berlin 1927,
Der Vortfriihling der Anarchie, Berlin 1925, Elisee Reclus - Anarchist
und Gelehrte, Berlin 1928, in Errico Malatesta - Das Leben eines Anar-
chisten, Berlin 1922.
 PROUDHON, Pierre-Joseph ( 1 8 0 9 - 1 8 6 5 ) se je rodil v Besan?onu, v
revni kmeki druini. V glavnem je bil samouk, njegov prozni stil so
obudovali Baudelaire, Flaubert in Victor Hugo. Sam se je nauil tudi
grine in hebrejine. Na zaetku se je preivljal kot tiskarski delavec,
pozneje je v Lyonu opravljal delo uslubenca za prevoz vode, kar mu je
omogoalo, da se je vekrat podal v Pariz. V Lyonu se je seznanil s
Cabetom, Fourierjem, Lerouxom in drugimi socialistinimi misleci, v
Parizu pa z Marxoin, Bakuninom in Hercnom.
V Parizu je zael leta 1848 izdajati prvi anarhistini asopis La Re-
presentant du peuple. ki je redno izhajal. Isto leto je bil izvoljen v
zakonodajno skupino. Zaradi kritinih lankov o Louisu Napoleonu v
omenjenem asopisu je bil obsojen na tri leta zapora, v katerem je napi-
sal dve svoji deli Les Confessions d'un revolutionnaire in Ide generale
de la revolution au XIXe siecle Pozneje je moral e vekrat v zapor,
tako da je konno emigriral v Belgijo, kjer je ostal nekaj let. Zadnja tri
leta svojega ivljenja je preivel v Parizu, kjer je e lahko zvedel, da so
njegovi pristai imeli pomembno vlogo pri ustanovitvi Mednarodnega
delavskega zdruenja. Mnogi so ga upravieno imeli za oeta anarhizma,
je tudi prvi pisec, ki je to izrecno trdil zase. Bakunin je o njem izjavil:
,,Vsem nam je bil uitelj."
READ, Herbert ( 1 8 9 3 - 1 9 6 8 ) , angleki likovni kritik in estetik. Ne-
kaj asa je bil profesor na univerzi v Edinburghu, nato se je posvetil
izdajateljstvu. Njegovi pogledi so se opirali na evolucionizem in psiho-
analizo. Pisal je tudi pesmi, romane in razline eseje. Zagovarjal je
potrebo po spoju med umetnikom oziroma umetnostjo in anarhizmom
ter se zavzemal za drugaen odnos do okolja. Glavna dela: Anarchy and
Order, London 1954, Existentialism, Marxism and Anarchism, London
1949, The Paradox of Anarchism, London 1941, The Philosophy of
Anarchism, London 1940, in The Politics of the Unpolitical, London
1943.
/

RECLUS, Elisee ( 1 8 3 0 - 1 9 0 5 ) , sin protestantskega pastorja, je tudi-

ral v Montanbanu in v Berlinu. Spada med slovite geografe svojega asa.
Njegovo glavno znanstveno delo je devetnajst knjig z naslovom Nouvelle
Geographie universelle ( 1 8 7 6 - 1 8 9 4 ) . Bil je Kropotkinov prijatelj in
Bakuninov tovari. Med Pariko komuno je ta sloviti geograf preprosto
vzel puko v roke in se uvrstil med navadne vojake. Bil je zaprt v Ver-
saillesu in izpuen na zahtevo anglekih znanstvenih avtoritet, nakar se
je naselil v vici. Tam je igral pomembno vlogo v anarhistinem gibanju,
predvsem pri razvijanju ideje komunistinega anarhizma. Glavno delo s
podroja anarhistine teorije: L'Evolution, la revolution et Videal anar-
chique, Pariz 1892.
ROCKER, Rudolf ( 1 8 7 3 - 1 9 5 8 ) , najpomembneji nemki anarhist
med obema vojnama. Rodil se je v Mainzu in ker so mu zelo zgodaj
umrli stari, je naprej odraal v nekem katolikem zavetiu. Izuil se
je za knjigoveza in intenzivno proueval dela Godvvina, Proudhona,
Fourierja, Bakunina, Kropotkina, Tolstoja, Reclusa, Tuckerja in drugih.
Ko je bil star 25 let, je opustil svoj poklic in se popolnoma posvetil tu-
diju in literarni dejavnosti. Veliko je potoval in se odlikoval po govorni-
kih sposobnostih. Med svoje osebne prijatelje in znance je priteval
Kropotkina, Reclusa, Malatesto in druge.
V letih 1893 in 1895 je ivel kot politini begunec v Parizu, odkoder
je odel v London. Tam se je povezal z idovskimi krogi, se nauil jezi-
ka jidi in v njem celo izdal nekaj brour. eprav sam ni bil id, je
Rocker pri idih uival veliko spotovanje in ugled. Do prve svetovne
vojne je v jidiu izdajal asopis z naslovom Worker's Friend in drubo-
slovno revijo Germinal. Na zaetku prve svetovne vojne so ga angleke
oblasti zaprle in kot sovranika internirale v Londonu. Po vojni s e j e
vrnil v Nemijo, kjer je sodeloval v Sindikalni internacionali. Po prihodu
nacionalsocialistov na oblast seje umaknil v Ameriko, kjer je tudi umrl.
Glavna dela: Hinter Stacheldraht und Gitter (popisuje svoje izkunje iz
anglekega koncentracijskega taboria), Der Bankrott des russischen
Staats-Kommunismus (1921), Sozialdemokratie und Anarchismus, Ber-
lin 1919, Uber das Wesen des Foderalismus im Gegensatz zum Zentrali-
sation, Berlin 1923, in Nationalism and Culture, Los Angeles 1937.

SOREL, Georges ( 1 8 4 7 - 1 9 2 2 ) s e j e rodil v Cherbourgu in obiskoval

Ecole Polytechnique. Ve kot 25 let je sluboval kot inenir za ceste na
Korziki, v Alpah, Aliriji in Perpignanu. Pri 45. letih s e j e umaknil v
pokoj in v naslednjih 30 letih napisal veliko knjig s podroja filozofije
znanosti, zgodovine idej, drubene teorije in marksizma. Najbolj z n a n j e
postal z delom Reflexions sur la violence (1908). Skupaj z Benedettom
Crocejem in Antoniom Labriolo je propagiral marksizem najprej v Fran-
ciji in nato e v Italiji. Pozneje, ko so ga razoarale znanstvene preten-
zije marksizma, je zael skupaj s Crocejem, Eduardom Bernsteinom in
TomSem Masarykom ubirati revizionistina pota. Posebno pozornost
je naklonil anarhosindikalistinemu krilu francoskega delavskega raz-
reda. Pri sindikalistih je Sorela privlaevalo ravno to, da so se ti namesto
na znanost naslonili na mit, na katerem je Sorel utemeljil svojo skrajno
socialno doktrino. Na predveer prve svetovne vojne pa so ga razoarali
tudi sindikalisti pa se je zato zatekel k skrajni desnici, in sicer k monar-
histom in ultranacionalistom.
Konec prve svetovne vojne se je z vsemi momi angairal na strani
oktobrske revolucije in za Lenina. Mussolini je hvalil Sorelovo omenje-
no glavno delo, vendar Sorel ni hotel imeti z njim ni skupnega. Na dru-
gi strani pa je tudi Lenin zanikal, da bi lahko karkoli vzel od tega ^ m e -
denega" loveka. Croce je menil, da sta Marx in Sorel edina izvirna
misleca, ki ju ima socializem, medtem ko se je Sorel sam proglaal za
metafizika socializma".
 STIRNER, Max ( 1 8 0 6 - 1 8 5 6 ) , s pravim imenom Caspar Schmidt, se
je rodil v Bayreuthu v druini izdelovalca flavt. Leto staremu mu je
umrl oe. Obiskoval je gimnazijo in se pozneje odloil za univerzitetno
kariero. V Berlinu je tudiral filozofijo in teologijo, med drugim pri
Heglu in Schleiermacherju. Najprej je mono oboeval Hegla, vendar se
je pozneje poskual od njega oddaljiti. ele leta 1832 je lahko na uni-
verzi v Berlinu poloil izpit, ki mu je dal pravico do predavanj iz filozo-
fije na pruskih gimnazijah. Ves as je ivel v zelo tekih materialnih in
druinskih razmerah: mati je duevno zbolela, ena mu je umrla leto po
poroki, na univerzi pa ni mogel dobiti slube. Pod pritiskom javnega
mnenja je moral zaradi svojih filozofskih stali zapustiti tudi skromno
uiteljsko mesto v nekem zavodu, tako da se je lahko vzdreval le e s
prevajanjem del francoskih in anglekih ekonomistov J. B. Saya in Ada-
ma Smitha.
Na koncu ivljenja je priel e dvakrat v zapor zaradi neplaanih dol-
gov. Tu in tam je uspel zasluiti kaj malega s posrednikimi uslugami
med malimi trgovci. V tiridesetih letih je pripadal skupini mladoheglov-
cev, ki so se imenovali Svobodni (Die Freien) in sta jih vodila brata
Bruno in Edgar Bauer. Z njimi so se pogosto sestajali Mara, Engels,
Arnold Ruge in drugi. Glavni deli: Einzige und sem Eigentum (1844)
in Die Geschichte der Reaktion (185354).

THOREAU, Henry David ( 1 8 1 7 - 1 8 6 2 ) , uitelj, samotar, esejist,

zagovornik moralnega individualizma oziroma individualistinega anar-
hizma. Avtor znamenitega eseja o Dravljanski neposlunosti.
TOLSTOJ, Lev ( 1 8 2 8 - 1 9 1 0 ) , ruski pisatelj in utemeljitelj kran-
skega anarhizma. Izel je iz bogate in ugledne plemike druine. Tolsto-
jeva ideja nenasilnega odpora je vplivala na Gandhija in na protestne
oblike za dravljansko enakopravnost in pravinost v Zdruenih dravah
Amerike in drugod po svetu.
Podatke o avtorjih smo rpali iz teh virov: Argumenti, asopis za
drutvenu teoriju i praksu, t. 1, Reka 1978; Arvon Henri. L 'Anar-
chisme, Presses Universitaires de France, Pariz 1951; Paul Avrich, The
Russian Anarchists, Princeton University Press, Princeton 1967; The
Encyclopedia of Philosophy, glavni urednik Paul Edvvards, IVIII, The
Macmillan Company in The Free Press, New York 1967; Filozofskij
enciklopedieskij slovar, glavni urednik L. F. Iljiev in drugi, Sovjetska-
ja enciklopedija, Moskva 1983; James D. Forman, Anarchism - Politi-
cal Innocence or Social Violence?, Franklin Watts, Inc., New York
1975; Danko Grlic, Leksikon filozofa, druga razirjena izdaja, Naprijed,
Zagreb 1982; Daniel Guerin, Ni Dieu ni Maitre - Anthologie de 1'anar-
chisme, IIV, Franjois Maspero, Pariz 1976; James Joll, The Anarchists,
The University Library - Grosset and Dunlop, New York 1964:Selec-
ted Writings on Anarchism and Revolution: P. A. Kropotkin, uredil
Martin Miller, The M. I. T. Press, Cambridge. Massachusetts 1970; Max
Nettlau, Breve storia dellanarchismo, Edizioni 1'antistato, Imola 1964;
Anarchismus - Grundtexte zur Theorie und Praxis der Gewalt, uredil
Otthein Rammstedt, Westdeutscher Verlag, Koln in Opladen 1969; The
Essential Works of Anarchism, uredil Marshall S. Shatz, Bantam Books.
New York 1971; Vidici, posebna tevilka o nemkem anarhizmu, t.
2. 3 in 4, Beograd 1985; George Woodcock, Anarchism - A History of
Libertarian Ideas and Movements, Meridian Books, The World Publi-
shing Company, Cleveland and New York 1962.
O Valevskem (oitno psevdonim) in Uweju Timmu v literaturi, ki jo
imamo na razpolago, al ni bilo mogoe najti nobenih podatkov.
Imensko kazalo

A B A D DE S A N T 1 L L A N , D I E G O , argentinski revolucionar; udeleenec panske

d r a v l j a n s k e v o j n e - L I H , 5 5 7 * , 61^2, 6 2 1
A D A M , p o s v e t e m p i s m u prvi l o v e k ( h e b r . a d a m = l o v e k ) - 7 8
A D D I S O N , J O S E P H ( 1 6 7 2 - 1 7 1 9 ) , a n g l e k i p i s a t e l j ; vplival na r a z v o j a n g l e k e
e s e j i s t i k e ; v s v o j e m asu z n a n p o p o l i t i n i d r a m i C a t o (1713)-4
A H A B . izraelski k r a l j o d 8 7 1 - 8 5 2 p r . n . . - 91
A H 1 L , sin T e t i d e in P e l e j a . n a j v e j i grki j u n a k v b o j u za T r o j o - 1 0 9
A I S H I L ( 5 2 5 - 4 5 6 p r . n . . ) . grki p e s n i k , d r a m a t i k tn igralec; z a e t n i k urke t r a g e -
dije - 187
A L E K S A N D E R II. N I K O L A J E V I ( 1 8 1 8 - 1 8 8 1 ) , r u s k i car o d 1. 1 8 5 5 ; o d p r a v i l
t l a a n s t v o , r e f o r m i r a l u p r a v o , s o d s t v o in v o j s k o ; n j e g o v e r e f o r m e so o m o g o -
ile hitreji r a z v o j k a p i t a l i z m a v R u s i j i - X X X I X , 6 5 4
A L E K S A N D E R V I . ( 1 4 3 1 - 1 5 0 3 ) , p r e j R o d r i g o de B o r j a ( B o r g i a ) , p a p e o d
1 4 9 2 ; p o d j e t e n in s k o r u m p i r a n p o l i t i k 646
A L E K S A N D E R V E L I K I ( 3 5 6 - 3 2 3 p r . n . . ) , m a k e d o n s k i k r a l j o d leta 3 3 6 p r . n . . ;
A r i s t o t e l o v u e n e c in n a j v e j i v o j s k o v o d j a starega v e k a - 6 , 1 3 5 . 151
A N A ( 1 6 6 5 - 1 7 1 4 ) , a n g l e k a k r a l j i c a o d leta 1 7 0 2 ; p o d n j e n o v l a d a v i n o z d r u i t e v
A n g l i j e in k o t s k e v V e l i k o B r i t a n i j o (1 7 0 7 ) - 15
A N A N I J (vulg. za H A N A N I A S ) , k r a n s k i d u h o v n i k , u d e l e e n v p r o c e s u p r o t i
P a v l u ; p o J o e f u u m o r j e n k o t p r i j a t e l j R i m l j a n o v v i d o v s k i v o j n i leta 6 6 - 1 0 8
A P O L O N , sin Z e u s a in L e t e ; b o g o i e n j a ; p o z n e j e b o g s v e t l o b e in s o n c a - 37
A R A G O , D O M I N I Q U E F R A N C O I S ( 1 7 8 6 - 1 8 5 3 ) . f r a n c o s k i a s t r o n o m , fizik in
m a t e m a t i k ; buroazni politik, med julijsko m o n a r h i j o republikanec, 1848 lan
z a a s n e v l a d e , s o d e l o v a l pri z a d u i t v i j u n i j s k e v s t a j e p a r i k i h p r o l e t a r c e v - 9 8
A R I S T O T E L ( 3 8 4 - 3 2 2 p r . n . . ) , veliki g r k i f i l o z o f ; z a v r a a P l a t o n o v o i d e a l n o
d r a v o in d r u b e n o u r e d i t e v , t e m e l j e o n a s k u p n i l a s t n i n i v o d i l n i h s t a n o v v
dravi; v svojem delu P o l i t i k a p o s t a v i za t e m e l j d r a v e d r u i n o in z a s e -
b n o l a s t n i n o , t e i e n a p r e d k a vidi v p r e m o n e m s r e d n j e m s t a n u - 5 2 , 7 4 ,
187,455,459,563
A R N A U L D . ANTOINE ( 1 6 1 2 - 1 6 9 4 ) , francoski filozof, privrenec Descartove
idealistine spoznavne teorije; zagovornik janzenizma proti j e z u i t o m l i l
A R N I M . E L I S A B E T H ( B E T T I N A ) V O N (1 7 8 5 - 1 8 5 9 ) , n e m k a p e s n i c a ; u k v a r j a l a
s e j e s s o c i a l n i m i v p r a a n j i in e n s k i m i p r a v i c a m i - 6 1 , 6 3
A R I N O V , P J O T R (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 4 9 ) - 5 2 3 , 6 4 9 . 6 5 5
A S C A S O , J O A Q U I N , b r a t p a n s k e g a a n a r h i s t i n e g a v o d i t e l j a F r a n c i s c a A s c a s a ; bil
p r e d s e d n i k n e o d v i s n e a r a g o n s k e vlade v a s u p a n s k e r e p u b l i k e - 6 0 7
A S T A R T A . velika b o g i n j a p l o d n o s t i v h e b r e j s k i m i t o l o g i j i - 39
A U D E N . W Y S T A N H U G H ( 1 9 0 7 - 1 9 7 3 ) , angleki p e s n i k in e s e j i s t ; n a z a e t k u
p o d v p l i v o m m a r k s i z m a , k a s n e j e se je o d v r n i l o d n j e g a - 5 7 6

ANGIOLILLO - 487.488
A U R A N G - Z E B E ( 1 6 1 8 - 1 7 0 7 ) , indijski p a d i a h iz d i n a s t i j e velikih M o g u l o v - 7
A V G U S T ( 6 3 p r . n . . - .14 n i . ) , r i m s k i cesar o d 27 p r . n . . ; p o d n j i m razcvet
k u l t u r e in z n a n o s t i - 3 3 6
A V G U T I N . A V R E L 1 J ( 3 4 5 - 4 3 0 ) , glavni p r e d s t a v n i k z g o d n j e k r a n s k e f i l o z o -
f i j e , ti. p a t r i s t i k e - 7 4 - 7 6
A V I N E R I , S H L O M O . izraelski d r u b o s l o v e c , pisec t u d i j o m a r k s i z m u - 6 1 6 .
617*.619*

BABEUF, FRANCOIS N O E L ( 1 7 6 0 - 1 7 9 7 ) , francoski revolucionar, utopini

k o m u n i s t ; v f r a n c o s k i r e v o l u c i j i z a s t o p a l interese r e v n i h k m e t o v in p r o l e t a r i -
ata;giljotiniran kot vodja zarote e n a k i h " - 53, 54, 126, 348. 509, 514
BA1LEY - 6 3 9
BAKH - 6
B A K U N I N . M I H A I L A L E K S A N D R O V I (glej p o d a t k e o a v t o r j i h str. 6 4 9 ) - X I V ,
XVI. XIX, XX, XXIII. X X X I V - X L . LIX, LX, L X I I 1 - L X V I . 155, 174. 177,
199. 204, 218. 221. 226, 233, 251, 342, 491, 504, 515, 5 5 2 , 6 1 2 - 6 1 6 , 619.
621. 622. 630, 643, 649. 651. 6 5 4 - 6 5 8
B A L D E L L I . G I O V A N N I - LXXIII
B A R B A R O S S A , v z d e v e k n e m k e g a c e s a r j a F r i d e r i k a I. iz d i n a s t i j e H o h e n s t a u f o v ;
cesar o d 1 1 5 2 - 1 1 9 0 - 5 1 4
B A R B E S , SIGISMOND A U G U S T E A R M A N D ( 1 8 0 9 - 1 8 7 0 ) , francoski radikalni
r e p u b l i k a n e c ; 1 8 4 8 p o s l a n e c v n a c i o n a l n i s k u p i n i - 509-
B A R D O U X , J A C Q U E S ( 1 8 7 4 - 1 9 5 9 ) . f r a n c o s k i politik in n o v i n a r ; p o s l a n e c v
nacionalni skupini od 1 9 4 5 - 1 9 5 8 - 4 6 3 *
B A U D E L A I R E , C H A R L E S ( 1 8 2 1 - 1 8 6 7 ) , f r a n c o s k i p e s n i k , k r i t i k in e s t e t ; u t e -
meljitelj simbolizma - 6 5 7
B A U E R . B R U N O ( 1 8 0 9 - 1 8 8 2 ) . n e m k i r e v o l u c i o n a r n i d e m o k r a t ; p u b l i c i s t , zgo-
d o v i n a r , f i l o z o f in k r i t i k religije; k o t f i l o z o f levi m l a d o h e g l o v e c ; p o 1 8 6 6 naci-
onalni liberalec - 4 5 * . 4 8 . 66. 67, 6 5 9
B A U E R , E D G A R ( 1 8 2 0 - 1 8 8 6 ) , n e m k i f i l o z o f in p u b l i c i s t ; b r a t B r u n a B a u e r j a -
659
B E B E L , A U G U S T ( 1 8 4 0 - 1 9 1 3 ) , v o d j a n e m k e g a in i n t e r n a c i o n a l n e g a d e l a v s k e g a
gibanja; 1 8 6 3 soustanovitelj Splone n e m k e delavske zveze, 1 8 6 9 Socialno-
d e m o k r a t s k e d e l a v s k e s t r a n k e : p o s l a n e c v R e i c h s t a g u ; n a s t o p a l p r o t i milita-
rizmu - LXV, 263
B E C K E R . A U G U S T ( 1 8 1 4 - 1 8 7 1 ) , VVeitlingov p r i v r e n e c ; v o d j a r o k o d e l s k e g a
g i b a n j a v vici; s o u s t a n o v i t e l j n e m k e S o e i a l n o d e m o k r a t s k e d e l a v s k e s t r a n k e :
55*
B E G H A R D E N , pravo ime L A M B E R T LE B E G U E , duhovnik, verjetno ustanovi-
t e l j g i b a n j a b e g i n o v v 1 2 . st. na N i z o z e m s k e m ( z d r u e n j a p o b o n i h e n s k , ki so
ivele v p r o s t o v o l j n i r e v i n i in v z d r n o s t i , v e n d a r b r e z z a o b l j u b e ) - 6 4 6
BELIAL v Stari zavezi v z d e v e k za z l o b n o o s e b o ; v k a s n e j i i d o v s k i l i t e r a t u r i
s i n o n i m za S a t a n a - 37
B E L I N S K I , V I S A R I O N G . ( 1 8 1 1 - 1 8 4 8 ) . ruski l i t e r a r n i k r i t i k ; u t e m e l j i t e l j e s t e -
t i k e in k r i t i k e z g o d n j e g a r u s k e g a r e a l i z m a - X X X V I I I
B E N D I T - glej C O H N - B E N D 1 T
B E N E D I K T XIV. ( 1 6 7 5 - 1 7 5 8 ) . pape od 1 7 4 0 - 1 758: reformiral cerkev; popust-
ljiv d o a b s o l u t i z m a - 1 1 0 *
B E R G H , H E R M A N V A N D E N ( 1 8 9 7 ) . n i z o z e m s k i p i s a t e l j in n o v i n a r - 6 3 9
B E R G M A N N F. G. - 104*
BERKMAN. ALEXANDER tglej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 0 ) - XII. XLVI,
XLVII, XLIX, 534, 652
 B I - R N S T E I N . E D U A R D ( 1 8 5 0 1 9 3 2 ) . n e m k i socialni d e m o k r a t : t e o r e t i n i u t e -
m e l j i t e l j r e v i z i o n i z m a : v o d j a o p o r t u n i s t i n e g a krila n e m k e s o c i a l n e d e m o k r a -
cije in II. i n t e r n a e i o n a l e - 4 7 3 . 4 7 4 . 6 5 8
BISMARCK. O T T O VON ( 1 8 1 5 - 1 8 9 8 ) , nemki dravnik, od 1 8 6 2 - 1 8 9 0 pruski
m i n i s t r s k i p r e d s e d n i k ; p r i z a d e v a l s i j e z d r u i t i N e m i j o p o d o k r i l j e m P r u s i j e in
raziriti n e m k o c e s a r s t v o p r e k n e m k i h meja - 2 6 2 , 31 3. 3 2 7 . 3 8 7 . 51 3
B J O R N S O N . B J O R N S T J E R N E ( 1 8 3 2 - 1 9 1 0 ) , n o r v e k i p i s a t e l j : z a v z e m a l s e j e za
d e m o k r a t i z a c i j o in n e o d v i s n o s t N o r v e k e o d v e d s k e 482
B L A N C , J E A N J O S E P I I C H A R L E S L O U 1 S ( 1 8 1 1 - 1 8 8 2 ) , f r a n c o s k i p i s a t e l j , zgo-
d o v i n a r in p o l i t i k ; m a l o m e a n s k i socialist, z a g o v o r n i k d r u b e n e p r e o b r a z b e
po mirni poti - 1 26, 1 29
B L A K L . W I L L I A M ( 1 7 5 7 - 1 8 2 7 ) , a n g l e k i slikar, g r a f i k in p e s n i k - 5 5 5
B L A N O U I . L O U 1 S A U G U S T E (1 8 0 5 - 1 8 8 1 ) . f r a n c o s k i r e v o l u c i o n a r in u t o p i n i
k o m u n i s t ; v o d j a f r a n c o s k e g a p r o l e t a r i a t a v revoluciji 1 8 4 8 - 3 1 0 , 31 1, 5 0 9
519
B L U N T S C H L 1 , J O H A N N K A S P A R ( 1 8 0 8 - 1 8 8 1 ) . n e m k i p r a v n i k , e d e n vodilnih
s t r o k o v n j a k o v za d r a v n o p r a v o v s v o j e m a s u ; z m e r n o liberalen p o l i t i k - 5 3 *
BOG - 2 9 . 3 0 . 3 2 , 33, 36, 3 7 , 4 1 , 4 4 . 4 8 , 5 0 , 5 1 , 5 3 - 5 5 . 6 7 , 75, 77, 124, 310,
424
B O H E M O N D . M A R C ( u m r l 1 1 1 1 ) , v o j s k o v o d j a na p r v e m k r i a r s k e m p o h o d u , sin
N o r m a n a R o b e r t a Guiscarda - 109)
B O N A P A R T E , L O U I S - glej N a p o l e o n I.
B O N - B R N E V I . V L A D I M I R . Leninov tajnik - 341
B O O C K H 1 N . M L ' R R A Y (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 1) - 6 2 5 . 6 5 1
BORSOD1, RALPH - 5 6 3 , 5 7 3
BOSSUET. J A C O U E S B ^ N I G N E ( 1 6 7 2 - 1704), francoski kof: zgodovinar; oster
nasprotnik j a n z e n i z m a - 1 10*
B O T H A . J O H N W I L K E S . a m e r i k i gledaliki igralec; u b i l p r e d s e d n i k a L i n c o l n a ,
d a bi se m a e v a l za p o r a z J u g a v d r a v l j a n s k i v o j n i - 5 3 5
B O U R G E O I S , L t O N V I C T O R ( 1 8 5 1 - 1 9 2 5 ) , f r a n c o s k i p o l i t i k , v e k r a t mini-
ster, 1 8 9 5 / 9 6 m i n i s t r s k i p r e d s e d n i k ; 1 9 1 9 p r e d s e d n i k S v e t a Z v e z e n a r o d o v , za
katere ustanovitev s e j e zavzemal - 4 5 7 * . 4 5 8
B R A N D E S , G E O R G E , p r a v o i m e M O R R I S C O H E N ( 1 8 4 2 - 1 9 2 7 ) , d a n s k i literar-
ni z g o d o v i n a r in k r i t i k ; p r i p r a v l j a l p o t r e a l i z m u in m o d e r n i - X L I V
B R E S C I . G A E T A N O . i z v e d e l a t e n t a t na i t a l i j a n s k e g a kralja U m b e r t a I. ( 1 9 0 0 ) -
488. 489
B R E L YS, P E T E R DE - 6 4 6
B R I A N D . A R I S T I D E ( 1 8 6 2 - 1 9 3 2 ) , francoski dravnik; enajstkrat ministrski
predsednik - 4 5 8 *
B R I E D L A N D E R . B E N E D I K T , nemki anarhist - 654
BRISSOT. J A C O U E S J E A N P1ERRE ( 1 7 5 4 - 1 7 9 3 ) . politik francoske revolucije;
na z a e t k u r e v o l u c i j e l a n K l u b a j a k o b i n c e v . k a s n e j e v o d i l n i t e o r e t i k i r o n d i -
stov - 3 0 9
B R O C K W A Y ( l o r d ) , l a b u r i s t - LV
B R O S S A R D . A M A D E U S H I P P O L Y T E (1 7 8 4 - 1 8 6 7 ) , f r a n c o s k i g e n e r a l - 1 0 9 *
BR U T U S ( o k . 8 5 - 4 2 p r . n . . ) , r i m s k i d r a v n i k ; e d e n o d p o b u d n i k o v a r i s t o k r a t s k o - '
-republikanske zarote proti Juliju Cezarju - 4 2 6 , 4 2 7 , 5 3 4
B U B E R . M A R T I N ( 1 8 7 8 - 1 9 6 5 ) . i d o v s k i f i l o z o f religije; p r e d s t a v n i k n e p o l i t i -
nega sionizma - 6 1 3 . 6 1 8 *
B U C K L E . H E N R Y T H O M A S ( 1 8 2 1 - 1 8 6 2 ) . angleki k u l t u r n i z g o d o v i n a r ; n a r a v o -
slovno. pozitivistino pojmovanje zgodovine - 295, 396
B U F E O N . G E O R G E S L O U I S L E C L E R C (1 7 0 7 - 1 7 8 8 ) . f r a n c o s k i n a r a v o s l o v e c -
1 14
B L L L , J O H N . p o s m e h l j i v naziv za A n g l e e ; p o p a m f l e t u J o h n a A r b u t h n o t a p r o t i
v o j v o d i M a r l b o r o u g h u (1 71 2) - 9 9
B U O N A R O T T 1 , F I L I P P O M I C H E L E ( 1 7 6 1 - 1 837), italijanski revolucionar, ude-
l e e n e c f r a n c o s k e g a r e v o l u c i o n a r n e g a g i b a n j a k o n e c 18. in na z a e t k u 19. sto-
letja; utopini komunist - XXXIX
B U R B O N I . f r a n c o s k a v l a d a r s k a r o d o v i n a ; n a o b l a s t i o d 1 5 8 9 - 1 7 9 2 in o d 1 8 1 4 -
-1830 - 316.540,545
B U R K E . E D M U N D (1 7 2 9 1 7 9 7 ) , a n g l e k i p u b l i c i s t , p o l i t i k in f i l o z o f , n a s p r o t n i k
francoske revolucije 8 * . 301
B U R L A M A O U I , JE AN J A C Y U E S ( 1 6 9 4 - 1 7 4 8 ) . vicarski p r a v n i k in p u b l i c i s t -
11I
B U R R O W . J . W. - 615*

C A B E T . T I E N N E ( 1 7 8 8 - 1 8 5 6 ) . u t o p i n i socialist; s o d e l o v a l v j u l i j s k i revolu-
ciji 1 8 3 0 ; p o z n e j e z a g o v o r n i k d r u b e n e p r e o b r a z b e p o n e n a s i l n i p o t i 126.
148. 657
C A F I E R O . C A R L O . i t a l i j a n s k i a n a r h i s t ; s o d e l o v a l z B a k u n i n o m in M a l a t e s t o -
XL
C A M P A N E L L A . T O M A S S O ( 1 5 6 8 - 1 6 3 9 ) . i t a l i j a n s k i f i l o z o f ; u t o p i n i socialist;
d o m i n i k a n e c ; z a r a d i svojih f i l o z o f s k i h misli o b s o j e n na d o s m r t n o j e o . p o 27
letih o p r o e n - 1 2 6 . 148
C A N O V A S D E L C A S T I L L O . A N T O N I O (1 8 2 8 - 1 8 9 7 ) . p a n s k i p o l i t i k in p i s a t e l j ;
m e d 1 8 7 4 in 1 8 9 7 v e k r a t m i n i s t r s k i p r e d s e d n i k - 4 8 7
C A R N O T . M A R I E F R A N ? 0 1 S SADI ( 1 8 3 7 - 1 8 9 4 ) , francoski dravnik, pred-
sednik republike od 1887 - XLI. 4 8 5
C A R P E N T E R . EDVVARD ( 1 8 4 4 - 1 9 2 9 ) . angleki socialni r e t o r m i s t in p i s a t e l j .
p r o p a g a t o r socialnih r e f o r m - 5 5 8 *
C A S E R I O . S A N T O J E R O N I M O , italijanski a t e n t a t o r na f r a n c o s k e g a predsednika
Sadija C a r n o t a - XLI, 4 8 5 .
C A S T E L A R Y R I P O L L . E M I L I O ( 1 8 3 2 1 8 9 9 ) . p a n s k i p i s a t e l j m liberalni poli-
t i k ; p r e d s e d n i k prve r e p u b l i k e : tevilni r o m a n i ter p o l i t i n i , f i l o z o f s k i , z g o d o -
vinski in l i t e r a r n o z g o d o v i n s k i spisi -
C E Z A R , G A J U S J U L I U S ( 1 0 0 - 4 4 ' p r . n . . ) , r i m s k i v o j s k o v o d j a , d r a v n i k in pisa-
t e l j - 6 . 2 6 1 . 3 2 5 , 5 34
C H A M I S S O , A D A L B E R T V O N ( 1 7 8 1 - 1 8 3 8 ) . n e m k i p e s n i k in n a r a v o s l o v e c ;
predstavnik p o z n e r o m a n t i k e ; socialna tematika - 5 4
C H E S T E R F I E L D . PHILIP D O R M E R STANHOPF. ( 1 6 9 4 1775), angleki drav-
nik in p i s a t e l j ; 1 7 4 5 / 4 6 irski p o d k r a l j 373
C H E V A L I E R . M I C H E L ( 1 8 0 6 - 1 8 7 9 ) . f r a n c o s k i n a c i o n a l n i e k o n o m i s t in p o l i t i k :
p o d N a p o l e o n o m III. d r a v n i s v e t n i k in s e n a t o r 83*
C H O M S K Y . N O A M (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 1 ) - X I I I . X V I I . 6 1 0 . 6 5 1
C 1 L I G A . A. - 5 5 4
CIMOURDAIN - 312
C L E M E N C E A U , G E O R G E B E N J A M I N ( 1 8 4 1 - 1 9 2 9 ) . francoski politik m publi-
cist; 1 8 7 1 l a n n a c i o n a l n e s k u p i n e ; 1 9 0 6 / 9 t e r 1 9 1 7 - 1 9 2 0 p r e d s e d n i k vla-
d e , vodil i m p e r i a l i s t i n o p o l i t i k o - X X I I I . 4 5 7 . 4 6 6 - 4 6 8
C L E Y R E . VOLTAIRINE ( 1 8 6 6 - 1 9 1 2 ) - amerika anarhistka - 353
C O H N - B E N D 1 T . D A N I E L IN G A B R I E L (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 1 ) -
XXVIII.587.651
COMFORT. ALEXANDER (roj. 1 9 2 0 ) . a n g l e k i p e s n i k ; p a c i f i s t in a n a r h i s t -
558*
C O M O R E R A . J L ' A N . m i l i t a n t n i K a t a l o n c e : u s t a n o v i t e l j in g e n e r a l n i s e k r e t a r
P S U C : v i z g n a n s t v u je uel S t a l i n o v i m i s t k a m ; v d o m o v i n i i z d a n , u m r l v j e i
L V I I . LVI1I, 6 0 7 . 6 0 8
C O M T K . A U G U S T E ( 1 7 9 8 - 1 8 5 7 ) . f r a n c o s k i filozof: u t e m e l j i t e l j p o z i t i v i z m a in
sociologije k o t znanosti - 1 8 6 . 4 6 8 . 6 5 0
C O P P E , F R A N ^ O I S ( 1 8 4 2 1 9 0 8 ) . f r a n c o s k i pesnik 482
C O R D A Y D ' A R M O N T . C H A R L O T T C (1 7 6 8 - 1 7 9 3 ) . f r a n c o s k a r o j a l i s t k a ; nare-
dila a t e n t a t na M a r a t a : o b g l a v l j e n a - 5 3 5
C O R D N , S A L V A D O R . psevdonim K O R D O N J E V , eden vodilnih panskih anar-
histov Lil
C O U L L E R Y , vicarski socialist; u s t a n o v i l vicarsko s e k c i j o I. i n t e r n a e i o n a l e
(1865) - 204
C O U S I N . V I C T O R ( 1 7 9 2 - 1 8 6 7 ) . f r a n c o s k i i d e a l i s t i n i filozof, p o s r e d o v a l n e m -
ki i d e a l i z e m ; v asu r e s t a v r a c i j e p r i s t a l i b e r a l n e o p o z i c i j e ; p r o s v e t n i mini-
ster v T h i e r s o v i vladi - 7 4 . 1 2 0
C O U T H O N . G E O R G E S ( 1 7 5 5 1794). francoski revolucionar, lan k o n v e n t a ;
1 7 9 3 zatrl l y o n s k i u p o r : s t r m o g l a v l j e n in g i l j o t i n i r a n s k u p a j z R o b e s p i e r r o m in
Saint-Justom - 508
C R O C L. B E N E D E T T O ( 1 8 6 6 - 1 9 5 2 ) . i t a l i j a n s k i f i l o z o f , z g o d o v i n a r in liberalni
politik; utemeljitelj novega idealizma - 6 5 8
C U N O . F R I E D R I C H T H E O D O R ( 1 8 4 7 - 1 9 3 4 ) . n e m k i socialist, i n t e m a c i o n a l i s t ;
na h a a k e m k o n g r e s u p r e d s e d n i k k o m i s i j e , k i j e o b l i k o v a l a s k l e p o i z k l j u i t v i
B a k u n i n a iz I. i n t e r n a e i o n a l e - LXV1
C L R Z O N . WYLL1 489
CUV1ER. G E O R G E S LEOPOLD CHRETIEN 1 REDERIC DAGOBERT ( 1 7 6 9 -
1 8 3 2 ) , f r a n c o s k i n a r a v o s l o v e c , z o o l o g in p a l e o n t o l o g ; u t e m e l j i t e l j p r i m e r j a l -
ne a n a t o m i j e v z o o l o g i j i - 1 0 3 . 1 0 4 , 1 15
C Z O L G O S Z . L E O N . a t e n t a t o r na a m e r i k e g a p r e d s e d n i k a M c K i n l e y a ( 1 9 0 1 )
5 35

C L R N I E VSK1. N I K O L A J G A V R I L O V I ( 1 8 2 8 1 8 8 9 ) . r u s k i r a d i k a l n i socialist
in a t e i s t ; u t o p i n o s o c i a l i s t i n i p i s a t e l j - 6 5 4
C E R N O V . V I K T O R M I I I A J L O V I ( 1 8 7 3 - 1 9 5 2 ) . r u s k i politik in t e o r e t i k : 1 9 0 5
lan ruskega p a r l a m e n t a ; 1918 pomagal organizirati protisovjetsko vstajo v
Povolju - 3 5 3

D A L L . VVILLIAM ME A LE Y ( 1 8 4 5 - 1 9 2 7 ) . a m e r i k i n a r a v o s l o v e c , p a l e o n t o l o g :
r a z i s k o v a l A l j a s k o . A l e u t e in o b a l o Berimiovega preliva 639
D A L L O Z . DESIRE ( 1 7 9 5 - 1869). francoskfpravnik - 288
D A M I E N S . R O B E R T F R A N ^ O I S ( 1 7 1 5 - 1 7 5 7 ) . f r a n c o s k i a t e n t a t o r n a Ludvi-
ka X V . ; a t e n t a t ni u s p e l : D a m i e n s a so p o t i r i u r n e m m u e n j u r a z e t v e r i l i 8
DANIEL. ROBERT 614*
D A N T E . A L I G H I E R 1 (1 2 6 5 - 1 321 ), i t a l i j a n s k i p e s n i k in p i s a t e l j : s o d e l o v a l v b o j u
za n e o d v i s n o s t F i r e n c o d p a p e a - I 7 8 . 5 5 5 . 6 4 6
D A N T E . i t a l i j a n s k i t a j n i a g e n t , i n f i l t r i r a n m e d a n a r h i s t e v Parizu - XL1V
D A N T O N , G E O R G E (1 7 5 9 1 7 9 4 ) , f r a n c o s k i r e v o l u c i o n a r : z a e t n i k j a k o b i n s k e -
ga r e v o l u c i o n a r n e g a t e r o r j a ; z a g o v o r n i k t e m e l j n i h b u r o a z n i h i n s t i t u c i j , zlasti
privatne lastnine - 64. 65. 220.^290. 3 1 2
D A R I J I.. V E L I K I ( 5 2 2 - 4 8 6 p r . n . . l . s t a r o p e r z i j s k i k r a l j : ustvaril v e l i k o p e r z i j s k o
dravo - 6
D A R T H . AL ( J U S T I N A L H X A N D R E J O S E P H 11 7 6 9 - 1 7 9 7 ) . f r a n c o s k i p o l i t i k :
udeloenee f r a n c o s k e revolucije; u s m r e n kot soorganizatOr B a b c u f o v c ..zarote
enakih" 509
DARVVIN. C H A R L E S ( 1 8 0 9 - 1 8 8 2 ) . a n g l e k i n a r a v o s l o v e c ; u t e m e l j i t e l j e v o l u c i j -
ske t e o r i j e o n a s t a n k u r a s t l i n s k i h in ivalskih vrst XLV. 269, 338. 484, 650
D A V I D , izraelski k r a l j o k . 1 0 0 0 - 9 6 0 p r . n . . : k o t pastir se j e b o j e v a l z G o l j a t o m ;
p o v z d i g n i l J e r u z a l e m v g l a v n o m e s t o - 109
DE B O N A L D - 1 5 2
D E S T U T T DE T R A C Y , A N T O I N E LOU1S C L A U D E ( 1 7 5 4 - 1 8 3 6 ) . f r a n c o s k i
vulgarni e k o n o m i s t ; senzualistini f i l o z o f ; privrenec ustavne m o n a r h i j e - 78
D E U T Z . M A N U E L (umrl 1842). n e m k i i d . rabin - 109
D H I N G R A . M A D A R S O L , h i n d u j e c , k i j e u b i l sira Wyllija C u r z o n a - 4 8 9
D I D E R O T , D E N I S ( 1 7 1 3 - I 7 8 4 ) , f r a n c o s k i f i l o z o f , r o m a n o p i s e c in d r a m a t i k , r a z -
s v e t l j e n e c ; e d e n vodilnih i d e o l o g o v f r a n c o s k e r e v o l u c i o n a r n e b u r o a z i j e ; u s t a -
n o v i t e l j in u r e d n i k E n c i k l o p e d i j e - 484
DOMAN 639
D R E Y F U S . A L F R E D ( 1 8 5 9 - 1 9 3 5 ) , f r a n c o s k i oficir; zaradi d o m n e v n e veleizdaje
o b s o j e n na d o i v l j e n j s k o d e p o r t a c i j o ; Z o b se je zavzel z a n j v z n a m e n i t e m spi-
su J ' a c c u s e ; k a s n e j e p o m i l o e n na 10 let j e e . n a z a d n j e o p r o e n in
rehabilitiran - XLI
D R U M O N T , E D O U A R D A D O L P H E ( 1 8 4 4 - 1 9 1 7 ) , francoski politini pisatelj;
p o s l a n e c v letih 1 8 9 8 - 1 9 0 2 - 4 7 3 *
D U B R E U 1 L , H Y A C I N T H E ( 1 8 8 3 - 1 9 7 1 ) . f r a n c o s k a e k o n o m i s t k a in s o c i o l o g i n j a
- 558
D U H R I N G . K A R L E U G E N ( 1 8 3 3 - 1 9 2 1 ) , n e m k i filozof; vulgarni materialist;
ideolog reakcionarnega malomeanskega socializma; antisemit - 6 5 4 , 6 5 6
D U M O N T . A R S f e N E JE AN L O U I S ( 1 8 4 9 - 1 9 0 2 ) , f r a n c o s k i d e m o g r a f ; razvil t e o -
rijo o d r u b e n i k a p i l a r n o s t i - 4 6 3 *
D U R A N T O N , A L E X A N D R E ( 1 7 8 3 - 1 8 6 6 ) . francoski pravnik - 89
D U R K H E 1 M , t MILE ( 1 8 5 8 - 1 9 1 7 ) . f r a n c o s k i sociolog: utemeljitelj sociologije
k o t e m p i r i n e z n a n o s t i ; u k v a r j a l se je tudi z e t n o g r a f s k o - z g o d o v i n s k i m i
raziskavami - 4 6 8
D U R R U T I , B U E N A V E N T U R A , p a n s k i a n a r h i s t ; o d l i e n b o r e c v p a n s k i drav-
ljanski v o j n i , s svojimi e t a m i o s v o b o d i l Z a r a g o z o in v e j i del A r a g o n a ; p a d e l
na b o j i u 1 9 3 6 - 1 V I I I . 6 0 3
D U V A L . L E M E N T - XLI
D U Y N , R O E L V A N (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , s t r . 6 5 1 ) - 6 3 8 . 6 5 1 , 6 5 2
D Z l N G I S K A N . p r a v o ime T E M U D I N ( o k . 1 1 5 5 - 1 2 2 7 ) . m o n g o l s k i o s v a j a l e c ;
n j e g o v a velika drava je segala o d r n e g a m o r j a d o T i h e g a o c e a n a - 7

E C K 1 I A R T , ME1STER E C K H A R T (ok. 1 2 6 0 - 1 327 ah l 328). nemki d o m i n i k a -

nee; n a j p o m e m b n e j i n e m k i mistik 646
E D V A R D III. ( 1 3 1 2 - 1 3 7 7 ) , a n g l e k i k r a l j o d 1 3 2 7 ; z a e l s t o l e t n o v o j n o p r o t i
F r a n c i j i (1 3 3 9 ) in p r i d o b i l f r a n c o s k e j u g o z a h o d n e p r o v i n c e (I 3 6 0 ) - 9 4
E D V A R D I V . i 1 4 4 2 - 1 4 8 3 ) . a n g l e k i k r a l j o d 1 4 6 1 : ustvaril o b d o b j e m i r u za
d e e l o , z a t o p r i l j u b l j e n , e p r a v a b s o l u t i s t i e n vladar - 7
E D V A R D V I I . ( 1 8 4 1 1 9 1 0 ) . a n g l e k i k r a l j o d 1 9 0 1 . k o j e nasledil svojo m a t e r
V i k t o r i j o ; s o d e l o v a l pri s k l e p a n j u e n g l e k o f r a n c o s k e z v e z e 1 9 0 4 - 4 6 3
E I N S T E I N . A L B E R T ( 1 8 7 9 - 1 9 5 5 ) . nemki fizik, utemeljitelj relativnostne teo-
rije 549
E I S N E R , K U R T ( 1 8 6 7 1919), n e m k i socialno-demokratski politik; 1818 oklical
v M l i n c h n u r e p u b l i k o in p o s t a l b a v a r s k i m i n i s t r s k i p r e d s e d n i k ; u b i t - 6 5 4
E L 1 A D E . M 1 R C E A (roj. 19071, r o m u n s k i p i s a t e l j , ivi v Z D A : f a n t a s t i n i r o m a n i
in r e g i o l o k a dela - 5 5 6 *
E N G E L , F R I E D R I C H ( 1 8 2 0 - 1895), skupaj z Marxom utemeljitelj historinega
m a t e r i a l i z m a in z n a n s t v e n e g a s o c i a l i z m a : d e l o v a l v Zvezi k o m u n i s t o v t e r I. in
II. i n t e r n a c i o n a l i - L I X . L X , LXII L X V I I , L X X , 2 2 2 , 2 5 1 , 2 5 3 . 2 6 2 , 3 9 7 .
428, 456, 509. 613, 626*. 630*. 656. 659
E S C O B A R Y M E N D O Z A , A N T O N 1 0 ( 1 5 8 9 - 1 6 6 9 ) , p a n s k i j e z u i t in m o r a l n i
teolog; predstavnik probabilizma - 111, 4 7 2
F R S B E R G . K A R L , pruski f i n a n n i minister - 5 3 6
E V R I P I D ( o k . 4 8 5 - 4 0 6 p r . n . . ) . o b A j s h i l u in S o f o k l e j u n a j v e j i grki t r a g i k ;
v tragedijah osvetljuje a k t u a l n a vpraanja vrednot, etinih p o j m o v , p o m e n a
verskih k u l t o v i t d . - 5 8
EVSTAHIJ - 94
E Z A V , s v e t o p i s e m s k a o s e b a ; sin R e b e k e in I z a k a . J a k o b o v stareji brat d v o j e k :
z a p r a v i l o e t o v b l a g o s l o v in izgubil p r v o r o j e n s t v o - 1 0 3

FABIAN - 559
I A B R E G A S , J U A N . panski e k o n o m i s t ; minister prve k a t a l o n s k e vlade; p o koncu
dravljanske vojne emigriral - LVIII, 608
E A U L K N E R , W I L L I A M ( 1 8 9 7 - 1 9 6 2 ) , a m e r i k i p i s a t e l j ; r e a l i s t i n i in n a t u r a l i -
s t i n i r o m a n z n o t r a n j i m m o n o l o g o m ; u p o d a b l j a s o c i a l n e p r o b l e m e in p r o p a d
..aristokratske" kulture v junih dravah - 5 6 2
F A URE, SBASTIEN ( 1 8 5 8 - 1 9 4 2 ) , francoski anarhist; neutruden propagator
a n a r h i s t i n i h i d e j , zlasti K r o p o t k i n a in Elisceja R e c l u s a - X I I , 4 9 1
FEDELLI, UGO - 5 3 2
F E R R I , E N R I C O ( 1 8 5 6 - 1 9 2 9 ) . i t a l i j a n s k i k r i m i n a l i s t in p o l i t i k ; s o c i a l i s t i n i
poslanec; skupaj z L o m b r o s o m utemeljitelj socioloko usmerjene kriminalne
antropologije - 283
F E U E R B A C H . LUDWIG ( 1 8 0 4 - 1 8 7 2 ) . nemki filozof; z o b r a t o m v matcrializem
zakljui iztek klasine n e m k e filozofije - 44. 4 9 , 5 5 3
FISCHER. ADOLPH - 616
F L A U B E R T . GUSTAVE (1821 -1880), francoski romanopisec; najpomembneji
p r e d s t a v n i k f r a n c o s k e g a r e a l i z m a in p r e d h o d n i k n a t u r a l i z m a - 6 5 7
F L O U R E N S , P I E R R E ( 1 7 9 4 - 1 8 6 7 ) , francoski psiholog, profesor primerjalne
a n a t o m i j e - 1 0 4 , 115
F O N D A , J A N E ( r o j . 1 9 3 7 ) . a m e r i k a f i l m s k a igralka; b o j e v n i c a za e n s k e p r a v i c e ;
nasprotnica vietnamske vojne - 6 5 3
F O U R I E R . C H A R L E S F R A N C O I S MARIE ( 1 7 7 2 - 1 8 3 7 ) . francoski utopini
socialist; a l t e r n a t i v o m e a n s k i d r u b i videl v h a r m o n i n i u r e d i t v i , u t e m e l j e n i
na f a l a n s t e r a h k o t o s n o v n i h o r g a n i z a c i j s k i h o b l i k a h - 1 2 2 * . 1 2 6 . 1 4 8 , 3 2 3 .
347.542,618.649.657,658
F R A N C O Y B A H A M O N D E , F R A N C I S C O ( 1 8 9 2 - 1 9 7 5 ) , p a n s k i g e n e r a l in di-
k t a t o r o d 1 9 3 9 - LVI11. L I X . 6 0 4 , 6 0 9 . 6 2 1
F R A N I E K ASIKI (1181 ah 1 1 8 2 - 1 2 2 6 ) , katoliki svetnik; ustanovitelj reda
f r a n i k a n o v in ti. b e r a k e g a r e d a - 5 5 5 , 6 4 6
F R A N K L I N . B E N J A M I N ( 1 7 0 6 - 1 7 9 0 ) . a m e r i k i d r a v n i k , n a r a v o s l o v e c in e k o -
n o m i s t ; b o r e c za n e o d v i s n o s t svoje d e e l e , e d e n o d piscev in s o p o d p i s n i k
Izjave n e o d v i s n o s t i Z D A - 3 2 0 , 3 6 8 . 3 6 9
F R E U D , SIGMUND ( 1 8 5 6 - 1 9 3 9 ) , nemki psihiater; utemeljitelj psihoanalize -
549.653
F R I C K . C. H E N R Y . ameriki tovarnar - 6 5 0
F R I D E R I K II., V E L I K I (1 7 1 2 - 1 7 8 6 ) . p r u s k i kralj o d 1 7 4 0 1 7 8 6 ; o b s e n e
r e f o r m e v g o s p o d a r s t v u , p r a v u , v o j s k i , v z g o j i ; navzven vodil o s v a j a l n o p o l i t i k o
- 45

G A L 1 L E I . G A LILE O ( 1 5 6 4 1 6 4 2 ) . italijanski naravoslovec; odkril zakon proste-

ga p a d a , n i h a l a , m e t a i t d . ; a s t r o n o m s k a o d k r i t j a 549,647
G A L L O . C H A R L E S , a n a r h i s t i n i t e r o r i s t ; izvedel a t e n t a t n a p a r i k i b o r z i 1. 1 8 8 6
- XLI
G A M B L T T A . LEON ( 1 8 3 8 - 1882), francoski politik; zmerni buroazni republi-
k a n e c ; 1 8 7 0 / 7 1 l a n v l a d e n a r o d n e z a i t e ; 1 8 8 1 / 8 2 m i n i s t r s k i p r e d s e d n i k in
zunanji minister - 229, 261
G A N D I I I , M O H A N D A S K A R A M A N D , i m e n o v a n M A H A T M A {..velika d u a " )
(1 8 6 9 - 1 8 4 8 ) , v o d i t e l j i n d i j s k e g a g i b a n j a za n e o d v i s n o s t XII. 643, 659
G A R F I E L D . J A M E S A B R A H A M ( 1 8 3 1 - 1 8 8 1 ) , 20. p r e d s e d n i k Z D A ( 1 8 8 1 ) ;
p r e j s e n a t o r ; v d r a v l j a n s k i v o j n i g e n e r a l na s t r a n i J u g a - 5 35
G A R I B A L D I , G I U S E P P E ( 1 8 0 7 - 1 8 8 2 ) . i t a l i j a n s k i r e v o l u c i o n a r in b o r e c za o s v o -
b o d i t e v I t a l i j e ; z a k l j u i l z d r u i t e v I t a l i j e ; 1 8 7 0 se je b o r i l na s t r a n i r e p u b l i k a n -
ske F r a n c i j e - 3 1 6 , 3 1 9
G A R I N O , M A U R I Z I O . i t a l i j a n s k i a n a r h i s t in a n t i f a i s t - L1
GARY - 483
G E O R G E . H E N R Y { 1 8 3 9 - 1 8 9 7 ) , ameriki nacionalni e k o n o m i s t ; zagovornik
..single t a \ " . t j . davka n a z e m l j i k o p o s e s t k o t e d i n e g a d a v k a - 4 0 9
G I O T T O . G . DI B O N D O N E ( 1 2 6 6 - 1 3 3 7 ) . italijanski slikar; ustvaril o b l i k o v n e
t e m e l j e vse n o v e j e u m e t n o s t i 549*
G O D W I N , VVILLIAM (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 2 ) - X X I I . X X V , X X V I ,
XXVII, 3 . 4 9 1 . 5 4 2 . 658
G O L D M A N . E M M A (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 2 ) - X I I , X L V I , X L V 1 I .
XLV1II.481.609.650
G O O D M A N , P A U L in P E R C I V A L (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 3 ) - X X I I I .
561.653
G R A M S C I . A N T O N I O (1 8 9 1 - 1 9 3 7 ) , i t a l i j a n s k i m a r k s i s t i n i t e o r e t i k ( . . f i l o z o f i j a
p r a k s e " ) ; s o u s t a n o v i t e l j KP Italije - L. LI
G R I E F U E L H E S . francoski blankist; eden od ustanoviteljev Splone delavske
zveze ( 1 8 9 5 ) - 5 0 7
G R O T I U S . H U G O ( 1 5 8 3 - 1 6 4 5 ) , n i z o z e m s k i jurist in d r a v n i k ; o e " z n a n o s t i
m e d n a r o d n e g a prava - 1 1 1 *
G U E R I N , D A N I E L (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , s t r . 6 5 3 ) - 6 0 1 . 6 1 0 , 6 1 3 , 6 1 6 , 6 2 1 .
623,653.659
GUF.SDE. J U L E S ( 1 8 4 5 - 1 9 2 2 ) . francoski politik; predstavnik kolektivistino-re-
volucionarne usmeritve v f r a n c o s k e m socializmu; od 1893 vekrat poslanec,
1 9 1 4 / 1 5 tudi minister - 4 0 4 , 4 5 9
G U I E Y S S E , P A U L ( 1 8 4 1 - 1 9 4 1 ) . f r a n c o s k i m a t e m a t i k in p o l i t i k ; 1 8 9 5 / 9 6 m i n i -
ster za k o l o n i j e - 4 5 8 * . 4 6 6 *
G U I T E A N . C H A R L E S J U L E S . i z v e d e l a t e n t a t na a m e r i k e g a p r e d s e d n i k a G a r -
fielda ( 1 8 8 1 ) - 535
G U 1 Z O T . F R A N C O I S P I E R R E G U I L L A U M E ( 1 7 8 7 - 1 8 7 4 ) , f r a n c o s k i d r a v n i k in
z g o d o v i n a r ; 1 8 4 0 - 1 8 4 8 vodil f r a n c o s k o n o t r a n j o in z u n a n j o p o l i t i k o ; z a s t o p a l
i n t e r e s e velike f i n a n n e b u r o a z i j e - 2 2 3 *
G U L I V E R , j u n a k Su iftovega r o m a n a G u l i v e r j e v a p o t o v a n j a -8,27
G U T E N B E R G . J O H A N N E S ( m e d 1 3 9 4 in 1 3 9 7 - o k . 1 4 6 8 ) . n e m k i i z u m i t e l j
tiskanja s p r e m i n i m i litimi r k a m i - 4 8 7 , 6 4 4
G U Y A U , M A R I E J E AN ( 1 8 5 4 - 1 8 8 8 ) . f r a n c o s k i f i l o z o f : e d e n n a j p o m e m b n e j i h
f r a n c o s k i h p r e d s t a v n i k o v e v o l u c i o n i z m a in e k s t a t i n e i v l j e n j s k e f i l o z o f i j e -
X L V I . 3 2 2 , 3 2 6 . 327

H A M P D E N , J A C K S O N J. - 6 1 8 *
H A U T F V I L L E , T A N C R D E DE ( u m r l 1 11 2), e d e n o d v o j s k o v o d i j prvega kriar-
skega p o h o d a - 1 0 9
H A Y D E N . T O M (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 3 ) - 5 7 8 . 6 5 3
H C B E R T . J A C O U E S R E N f i ( 1 7 5 7 - 1 7 9 4 ) . f r a n c o s k i r e v o l u c i o n a r , politik in novi-
nar; radikalni jakobinec - 309
H E G E L . G E O R G W I L H E L M F R I E D R I C H ( 1 7 7 0 - 1 8 3 1 ) , z a d n j i in n a j v e j i p r e d -
stavnik n e m k e k l a s i n e f i l o z o f i j e ; p r v i o b s e n o in z a v e s t n o p r i k a z a l d i a l e k t i -
n e o b e f o r m e g i b a n j a : p o m e m b n o vplival na Marxa m E n g e l s a t e r m a r k s i -
zem - X X V I I I , L X I . 2 5 5 , 5 1 7 , 6 4 9 . 6 5 0 , 6 5 9
H E I N E , H E I N R I C H ( 1 7 9 7 - 1 8 5 6 ) , n e m k i r e v o l u c i o n a r n i p e s n i k in p u b l i c i s t ;
vodilni p r e d s t a v n i k M l a d e N e m i j e ; u t e m e l j i t e l j m o d e r n e f e l j t o n i s t i k e - 4 6 9 *
H E I N E C C I U S , J O H A N G O T T L I E B ( 1 6 8 I - 1 7 4 1 ) . n e m k i p r a v n i k 111
H E L V E T I U S , C L A U D E A D R I E N ( 1 7 1 5 - 1 7 7 1 ) . f r a n c o s k i f i l o z o f ; ateist in raz-
svetljenec; predstavnik m e h a n i n e g a materializma; eden ideologov francoske
revolucionarne buroazije - 4 * . 652
H E N N E Q U I N , A N T O I N E L.OUIS M A R I E ( 1 7 8 6 - 1 8 4 0 ) . f r a n c o s k i pravnik - . 8 8
H E N R I K I V . ( 1 5 5 3 - 1 6 1 0 ) , f r a n c o s k i k r a l j o d 1 5 8 9 ; z a k l j u i l verske v o j n e in
obnovil opustoeno deelo - 7
H E N R I K V I . ( 1 4 2 1 - 1 4 7 1 ) , a n g l e k i kralj o d 1 4 2 2 . p o s m r t i Karla V I . t u d i f r a n -
c o s k i : d o k o n c a s t o l e t n e v o j n e izgubil vso c e l i n s k o p o s e s t r a z e n Calaisa - 7
H E N R Y . t . M I L E (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 3 ) - XL1. X L I I , 4 0 1 . 6 5 3
H E R C E N . A L E K S A N D E R ( 1 8 1 2 - 1 8 7 0 ) . r u s k i p i s a t e l j ; s k u p a j z B e l i n s k i m vodil-
n i i d e o l o g n a p r e d n e g a g i b a n j a svojega asa - X L . 2 2 3 , 2 2 4 * . 4 0 6 , 6 5 4 , 6 5 7
I I E R V f i , G U S T A V E ( 1 8 7 1 - 1 9 4 4 ) . f r a n c o s k i n o v i n a r in p o l i t i k ; a n t i m i l i t a r i s t in
s o c i a l i s t ; p o prvi s v e t o v n i v o j n i s e j e o b r n i l k n a c i o n a l i z m u - 4 5 7
H E R W E G H , G E O R G ( 1 8 1 7 - 1 8 7 5 ) . n e m k i r e v o l u c i o n a r in p o l i t i n i p e s n i k ; k o t
organizator in k o t literat sodeloval v delavskem gibanju - 223*
H E S S , M O S E S ( 1 8 1 2 - 1 8 7 5 ) , n e m k i s o c i a l i s t i n i p u b l i c i s t ; m l a d o h e g l o v e c ; pro-
pagiral f i l o z o f i j o d e j a n j a ; e d e n glavnih p r e d s t a v n i k o v n e m k e g a r e s n i n e g a
socializma - 6 8 *
HINS - 506
H I P O K R A T ( 4 6 0 - o k . 3 7 7 p r . n . . ) . a n t i n i z d r a v n i k , u t e m e l j i t e l j grkega zdravil-
stva; p r i p i s u j e m o m u H i p o k r a t o v o p r i s e g o , e d a n e s veljavna z d r a v n i k a e t i n a
naela - 199
H O B B E S . T H O M A S ( 1 5 8 8 - 1 6 7 9 ) , a n g l e k i f i l o z o f in d r a v n i k : p o u d a r j a l odvis-
n o s t idej o d i n t e r e s o v - X X V I I , X L V , 6 3 8
H O F M A N N S T H A L . H U G O V O N ( 1 8 7 4 - 1 9 2 9 ) , avstrijski p e s n i k , d r a m a t i k in
esejist - 4 2 9
H O L B A C H , P A U L H E I N R I C H D I E T R I C H ( 1 7 2 3 - 1 7 8 9 ) , francoski filozof nem-
kega r o d u ; o s r e d n j i p r e d s t a v n i k r a d i k a l n e g a in b o j e v i t e g a krila f r a n c o s k e g a
razsvetljenstva - 652
H O R A C ( 6 5 - 8 p r . n . . ) . r i m s k i p e s n i k , pisec o d in satir - 1 0 9
H O R N B O S T E L , o d v e t n i k Cmila H e n r y j a - 4 0 7
H U G O , V I C T O R ( 1 8 0 2 - 1 8 8 5 ) , f r a n c o s k i r o m a n t i n i p e s n i k in p i s a t e l j : n a s p r o t -
nik N a p o l e o n a I I I . - 3 1 2 , 6 5 7
H U M B O L D T . W I L H E L M ( 1 7 6 7 - 1 8 3 5 ) . d r a v n i k , f i l o z o f in j e z i k o s l o v e c ; z a g o -
v o r n i k n o v e g a h u m a n i z m a , i z o b r a z b e in r a z v o j a o s e b n o s t i v h a r m o n i n o , uni-
verzalno celoto - XXIX, 614, 615
H U M E , D A V I D ( 1 7 1 1 - 1 7 7 6 ) . angleki filozof, vodilni mislec anglekega razsvet-
l j e n s t v a ; e k o n o m i s t in z g o d o v i n a r - X X V , 21
HUXLEY A L D O U S ( 1 8 9 4 - 1 9 6 3 ) . a n g l e k i p i s a t e l j , n o v i n a r m u m e t n o s t n i kri-
tik - XLV

1BSEN HENRIK ( 1 8 2 8 - 1 9 0 6 ) . norveki d r a m a t i k ; pisal d r u b e n o k r i t i n e dra-

m e ; ' v S k a n d i n a v i j i in N e m i j i o d p r l p o t n a t u r a l i z m u - X L V 1 1 . 3 2 4 . 484

J A C K . R A Z P A R A , n e z n a n e c , ki je j e s e n i 1 8 8 8 v l o n d o n s k e m East E n d u surovo
p o k o n a l pet prostitutk - 3 2 2 , 323
J A K O B , s v e t o p i s e m s k a o s e b a ; p r v i sin R e b e k e in taka; izpodrinil starejega brata

Ezava; o e dvanajsterih Izraelovih rodov - 33 . 1 0 9

J A K O B 11. ( 1 6 3 3 1 7 0 1 ). a n g l e k i k r a l j o d 1 6 7 2 ; p o s k u s i l p o n o v n o s p o s t a v i t i
a b s o l u t i z e m in k a t o l i c i z e m - 15 _
J A N E Z K R S T N I K . s v e t i , o z n a n j e v a l e c p o k o r e , g l a s n i k b l i a j o e g a se M e s i j e v c g a
kraljestva; krstil Jezusa v J o r d a n u - 4 3 * . 7 7 , 555 _
J A U R E S . J E A N ( 1 8 5 9 - 1 9 1 4 ) , f r a n c o s k i politik; r e f o r m i s t i n i socialist; od 1 W 5
duhovni vodja zdruene socialistine stranke - 4 5 6 * . 4 5 8 . 4 6 0
J A Z O N , v grki mitologiji tesalski kraljevi, voditelj A r g o n a v t o v - 09
JAY J O H N (1745 - 1 8 2 9 ) . ameriki pravnik m dravnik; 1 7 7 8 / 7 9 predsednik
kontinentalnega kongresa, 1 7 8 9 / 9 5 predsednik vrhovnega sodisca. 1 7 9 5 / 1 8 0 1
newyorki guverner - XIII, XVII
J E F F E R S O N , T H O M A S ( 1 7 4 3 - 1 8 2 6 ) , t r e t j i p r e d s e d n i k Z D A ; v e l j a za u s t v a r j a l -
ca a m e r i k e d e m o k r a c i j e ; p i s e c r a z g l a s a o n e o d v i s n o s t i Z D A ( 1 7 7 6 ) - XII
J E F T E . s v e t o p i s e m s k a o s e b a ; i z r a e l s k i s o d n i k , i g a r z a p r i s e g a j e bila v z r o k s m r t i
njegove here - 109 . . , , 10 c .
JE H O V A lastno ime boga Izraelcev, sveto m neizrekljivo - 4 8 , 5 4
J E Z U S , s v e t o p i s e m s k a o s e b a ; u s t a n o v i t e l j k r a n s k e vere o d svojih u e n e v ime-
n o v a n K r i s t u s - X L I I . 3 7 . 4 4 . 4 6 , 5 0 . 7 7 , 8 1 . 1 0 9 . 1 1 1. 11 3 , 1 5 2 , 2 3 4 . 2 3 7 ,
369.460.469.536,554.646.647
J O L L . J A M E S , a m e r i k i p o l i t i k in z g o d o v i n a r - X X X I X . 6 1 0 . 6 1 3 . 6 j y
J U D E T E R N E S T E ( 1 8 5 1 - 1 9 4 3 ) , f r a n c o s k i n o v i n a r in u r e d n i k - 4 5 6
JUNG. CARL GUSTAV ( 1 8 7 5 - 1 9 6 1 ) . v i c a r s k i p s i h o l o g in p s i h i a t e r ; Freudov
u e n e c ; razvil a n a l i t i n o p s i h o l o g i j o - 554

K A K U S - 109
K A L 1 K L E S , o s e b a iz P l a t o n o v e g a d e l a G o r g i a s n -
K A M BI Z I I . . p e r z i j s k i k r a l j o d 5 2 9 - 5 2 2 p r . n . , 5 2 5 s, je p o d r e d i l E g . p t - 6
K A N T I MM A N UE L ( 1 7 2 4 - 1 8 0 4 ) . prvi p r e d s t a v n i k n e m k e k l a s . c n e U o z o h j e .
m l t e m a t i k in n a r a v o s l o v e c ; u t e m e l j i l k r i t i n o ali t r a n s c e n d e n t a l n o H l o z o t i j o -
74 190 3 2 6 4 6 8 4 6 9 . 6 1 5
K A R A K . O Z O V , DM1TR1J V L A D I M I R O V 1 ,1840-1866). rusk. revolucionar;
1 8 6 6 pripravil a t e n t a t na carja A l e k s a n d r a II.; o b e e n - 2 U U
K A R E L I . V E L I K I ( 7 4 2 - 8 1 4 ) . f r a n k o v s k i k r a l j ( o d 7 6 8 ) in r i m s k i c e s a r ( o d 8 0 0 )

KAREL X. ( 1 7 5 7 - 1 8 3 6 ) . francoski kralj od 1824 d o 1 8 3 0 ; r e a k c i o n a r n a notra-

nja politika; padec v julijski revoluciji - 82
K A R P O C R A T E S iz A l e k s a n d r i j e ( 2 . s t . ) . f i l o z o f g n o s t i k - X X I V _
KATON MARK PORCIJ (95-46 pr.n..), rimski dravnik; o d l o e n Cezarjev
nasprotnik, po njegovi zmagi v dravljanski vojn, naredil s a m o m o r ; pozneje
p o s t a l s i m b o l re p u b l i k a n s k e g a u p o r a p r o t i m o n a r h i j i - 4 , 1 0 3
K A U T S K V . K A R L ( 1 8 5 4 - 1 9 3 8 ) . a v s t r i j s k o - n e m k i p o l i t i k in m a r k s i s t i n i t e o r e -
t i k : socialist; e d e n o d v o d i t e l j e v 11. i n t e r n a c i o n a l e - 4 7 1 , 4 7 4
KENDALL, WALTER - 620,622
K E P L E R . J 0 1 1 A N N E S ( 1 5 7 1 - 1 6 3 0 ) , n e m k i n a r a v o s l o v e c ; o d k r i l z a k o n e o giba-
n j u p l a n e t o v in d o k o n n o u t r d i l h e l i o c e n t r i n i s i s t e m - 6 4 7
K E Y N E S . J O H N M A Y N A R D ( 1 8 8 3 - 1 9 4 6 ) , angleki n a c i o n a l n i e k o n o m i s t ; raz-
vil t e o r i j o o h r a n j a n j a p o l n e z a p o s l e n o s t i v l i b e r a l n e m g o s p o d a r s t v u - 6 1 4 *
K1BUTZIM, IZRAELI 616*
KIDRON. MICHAEL - 622*
KIR II. ( u m r l 5 2 9 p r . n . . ) , sin K a m b i z a I. in o e K a m b i z a II., p e r z i j s k i k r a l j o d
5 5 9 p r . n . . ; osvojil L i d i j o in B a b i l o n i j o - 6
K I S E L E V ( 1 7 8 8 - 1 8 7 2 ) , ruski veleposlanik v Parizu - 2 2 3
K L E M E N T A L E K S A N D R I J S K I . grki c e r k v e n i p i s a t e l j iz 2. st.; p o v e z o v a l cerkve-
no izroilo s platonsko-stoiko filozofijo - 6 4 6
K L O D V 1 K ( 4 6 5 - 5 1 1 ) , f r a n k o v s k i k r a l j iz r o d b i n e M e r o v i n g o v ; u s t a n o v i t e l j f r a n -
k o v s k e g a kraljestva - 1 0 9
K O P E R N I K , N I K O L A J ( 1 4 7 3 - 1 5 4 3 ) . poljski a s t r o n o m ; utemeljitelj heliocentri-
n e g a vesoljskega s i s t e m a - 8 3 , 3 6 9 . 6 4 7
K O R N E R , T H E O D O R ( 1 7 9 1 - 1 8 1 3 ) , nemki pesnik; d o m o v i n s k e pesmi osvobo-
dilnega g i b a n j a - 4 7 3
K O S C I U S Z K O , T A D E U S Z A N D R Z E J B O N A V E N T U R A ( 1 7 4 6 - 1 8 1 7 ) , poljski
v o j s k o v o d j a in o s v o b o d i t e l j ; p o d r u g e m r a z k o s a n j u P o l j s k e vodil n a c i o n a l n o
v s t a j o ( 1 7 9 4 ) , ki so j o z a d u i l e r u s k e in p r u s k e e t e - 3 1 1
K R A V I N S K 1 , S E R G E J M 1 H A J L O V I (STEPNICK) ( 1 8 5 1 - 1895), ruski aten-
t a t o r : 1 8 7 8 u b i l efa p o l i c i j e v P e t r o g r a d u ; d o b e r K r o p o t k i n o v p r i j a t e l j - XL
K R I S T U S - glej J E Z U S
K R O P O T K I N . P J O T R A L E K S E J E V I (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 3 ) - X X I I ,
XXIII. XL, X L I I I - X L V H I , LXVII1. LXIX, 264, 276, 304, 314, 321. 329,
334. 3 4 1 - 3 4 7 , 351. 352. 354, 355. 3 9 2 , 4 4 0 , 4 9 1 , 5 5 2 , 6 3 8 , 6 3 9 , 6 4 0 . 6 4 2 -
-645.649.651, 653-659
K R U M M A C H E R , G O T T E R I E D D A N I E L ( 1 7 7 4 - 1 8 3 7 ) . nemki evangelistini
t e o l o g ; i z h a j a l iz p i e t i z m a - 6 4
K S E R K S E S I. ( o k . 5 1 9 - 4 6 5 p r . n . . ) . p e r z i j s k i kralj o d 4 6 8 - 4 6 5 p r . n . . , sin Dari-
ja I.; z a t r l u p o r e v E g i p t u in B a b i l o n i j i ; n e u s p e n o p o s k u a l z a v z e t i G r i j o
(perzijske vojne) - 6
K U L L M A N , a t e n t a t o r na B i s m a r c k a - 5 3 5

LABORI. Dreyfusov odvetnik - XLI

L A B O U L A Y E , D O U A R D R E N C L E E E B U R E ( 1 8 1 1 - ? ), f r a n c o s k i p r a v n i k ,
p u b l i c i s t in z g o d o v i n o p i s e c - 1 5 2
L A B R I O L A . A N T O N I O ( 1 8 4 3 - 1 9 0 4 ) . italijanski filozof marksist - 6 5 8
L A N D A U E R . G U S T A V (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , s t r . 6 5 4 ) - 4 2 6 , 6 5 4
L A S S A L L E . E E R D I N A N D ( 1 8 2 5 - 1 8 6 4 ) , n e m k i socialist: s o d e l o v a l v r e v o l u c i j i
1 8 4 8 ; organizator nemkega delavskega gibanja; zagovornik mirnega prehoda v
socializem - 2 2 2 , 2 5 9 , 2 6 1 , 2 6 2
L E H M A N N (ni j a s n o , k a t e r i L e h m a n n j e m i l j e n ) - 3 8 7
L E N I N , V L A D I M I R I L J I C ( 1 8 7 0 - 1 9 2 4 ) , v o d i t e l j r u s k i h b o l j e v i k o v in o k t o b r -
ske r e v o l u c i j e , p o n j e j p a r t i j e in d r a v e - X I V , X V I I I , X I X , X X I I I , X L V I I -
XLIX. LIX. L X V I I - L X X I , 3 4 1 - 3 4 6 , 351, 352, 508, 5 1 9 , 554, 589, 595,
596,614.620,628, 650,658
L E R O U X , P I F . R R E ( 1 7 9 7 - 1 8 7 1 ), f r a n c o s k i p u b l i c i s t ; u t o p i n i socialist; p r i s t a
S a i n t - S i m o n a ; l a n u s t a v o d a j n e ( 1 8 4 8 ) in z a k o n o d a j n e ( 1 8 4 9 ) s k u p i n e -
126.657
L E V A L G A S T O N . p s e v d o n i m f r a n c o s k e g a m a r k s i s t a in p a c i f i s t a ; u d e l e e n e c p a n -
ske d r a v l j a n s k e v o j n e - L I L 5 5 7 * . 6 0 4
L E V I A T H A N - z m a j k a o s a v p o d o b i k a e , k i ga je p r e m a g a l J e h o v a - L X X 1
LEV1-STR AUSS. C L A U D E (1908). francoski etnolog; utemeljitelj strukturalne
antropologije - 638
I J E B K N E C H T , W1LHELM 1'HILIPP M A R T I N C R I S T I A N L U D W I G (1826-
1 9 0 0 ) . n e m k i f i l o l o g in p u b l i c i s t ; e d e n o d v o d i t e l j e v n e m k e g a in m e d n a r o -
dnega delavskega gibanja - 2 6 3
L I K U R G , mitoloki zakonodajalec parte 106. 109. 196
LINCOLN, A B R A H A M ( 1 8 0 9 - 1 8 6 5 ) , ameriki politik; 1 8 6 1 - 6 5 predsednik
Z D A ; I 862 odpravil suenjstvo; umrl kot rtev a t e n t a t a - XII, 5 3 5
L I S T E R , E N R I Q U E . eden p o m e m b n e j i h poveljnikov republikanske vojske v
panski dravljanski vojni: 1939 vrhovni poveljnik; lan KP panije - LVIII.
607
LIVIJ. T I T (59 pr.n.. 17 n . . ) , r i m s k i z g o d o v i n a r ; n a p i s a l z g o d o v i n o R i m a v
142 knjigah - 76
L O C K E , J O H N ( 1 6 3 2 - 1 7 0 4 ) . a n g l e k i f i l o z o f , e k o n o m i s t in p o l i t i n i p i s e c ; u t e -
meljitelj anglekega empirizma - 4 * . 8
L O M B R O S O . C E S A R E ( 1 8 3 5 - 1 9 0 9 ) . italijanski a n t r o p o l o g ; p r o f e s o r kriminalne
antropologije - 283
L O N G . P R I S C I L L A (roj. 1 9 4 3 ) . amerika publicistka - 6 1 7 *
L O R E N Z O , A N S E L M O . lan II. i n t e m a c i o n a l e ; p o d p i r a l m e d n a r o d n o anarhisti-
no gibanje; umrl 1914 Lil
LOUIS, P H I L I P P E ( 1 7 7 3 - 1 8 5 0 ) , francoski ,.meanski" kralj ( 1 8 3 0 - 1 8 4 8 ) ; p o d
njim hiter razvoj f r a n c o s k e velike b u r o a z i j e - 3 0 9 , 5 0 9 , 5 4 0 , 6 5 7
L U D V I K XIII. ( 1 6 1 0 - 1 6 4 3 ) , f r a n c o s k i kralj; p o d n j i m z a d u e n a vstaja h u g e n o t o v
- 109
L U D V I K X I V . ( 1 6 3 8 - 1 7 1 5 ) . f r a n c o s k i kralj v letih 1 6 4 3 - 1 7 15; a b s o l u t i s t i n i
vladar; i m e n o v a n tudi s o n n i k r a l j " - 7, 86, 109
L U D V I K XV. ( 1 7 1 0 - 1 7 7 4 ) , francoski kralj v letih 1 7 1 5 - 1 7 7 4 - 8
L U D V I K X V I . ( 1 7 5 4 - 1 7 9 3 ) , f r a n c o s k i kralj v letih 1 7 7 4 - 1 7 9 2 ) ; z a d n j i kralj
f e v d a l n o a b s o l u t i s t i n e F r a n c i j e ; m e d r e v o l u c i j o j e bil o b s o j e n n a s m r t in g i l j o -
tmiran - 82
L U D V I K B O N A P A R T E (1 7 7 8 - 1 8 4 6 ) , b r a t N a p o l e o n a L , n i z o z e m s k i k r a l j - 8 2
L U N A C A R S K I , A N A T O L I J ( 1 8 7 5 - 1 9 3 3 ) , ruski marksistini literarni teoretik,
z g o d o v i n a r in k r i t i k , p i s a t e l j in p o l i t i k ; 1 9 1 7 / 2 9 s o v j e t s k i l j u d s k i k o m i s a r za
prosveto - X L V
L U T H E R , M A R T I N ( 1 4 8 3 - 1 5 4 6 ) . n e m k i t e o l o g ; r e f o r m a t o r ; z a e t n i k in u t e m e -
ljitelj n e m k e g a p r o t e s t a n t i z m a - X I I , 3 1 6 , 3 3 6 . 3 6 9 . 4 7 0 * . 6 4 7
L U T H E R , K I N G M A R T I N ( 1 9 2 9 - 1 9 6 8 ) , a m e r i k i v o d i t e l j r n s k e g a g i b a n j a za
dravljanske pravice; u m o r j e n - XII
L U X E M B U R G , R O Z A ( 1 8 7 0 - 1 9 1 9 ) , n e m k a s o c i a l i s t i n a p o l i t i a r k a in t e o r e t i -
a r k a ; sodelovala v revoluciji v Berlinu 1919; skupaj s Karlom L i e b k n e c h t o m
ustanovila Zvezo spartakovcev - XIV. XVIII, 655

MABILE, P I E R R E (1752 - 1836), francoski pravnik - 5 5 5 *

M A C C H I A V E L L I , N I C C O L O ( 1 4 6 9 - 1 5 2 7 ) . i t a l i j a n s k i d r a v n i k in z g o d o v i n o -
p i s e c ; v s v o j i h spisih o b l i k o v a l p r v o m e a n s k o t e o r i j o d r a v e - 1 9 3 , 6 4 6
M A C K A Y , J O H N H E N R Y ( 1 8 6 4 - 1 9 3 3 ) , n e m k i p e s n i k kotskega p o r e k l a ; indi-
v i d u a l i s t i n i h in a n a r h i s t i n i h n a z o r o v - 6 3 7
M A H N O , N E S T O R (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , s t r . 6 5 5 ) - L , 4 9 1 , 6 4 9 , 6 5 0
M A I N E , H E N R Y J A M E S S U M M E R ( 1 8 2 2 - 1 8 8 8 ) , angleki pravnik; p o m e m b n a
d e l a iz p r i m e r j a l n e z g o d o v i n e p r a v a - 4 6 7 * . 5 5 1 , 5 5 2
M A L A T E S T A . E R R I C O (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 5 ) - X X I I , X X I I I , X L .
X L 1 V , L I . 35 3 . 4 3 3 . 4 4 4 , 4 9 1 . 6 5 5 , 6 5 8
MALINONVSKI. BRONISLAVV ( 1 8 8 4 - 1 9 4 2 ) , a m e r i k i a n t r o p o l o g in e t n o l o g polj-
skega p o r e k l a ; r a z i s k o v a n j a v M e l a n e z i j i in N o v i G v i n e j i - 6 3 8
M A L T H U S . T H O M A S R O B E R T ( 1 7 6 6 - 1 8 3 4 ) , angleki e k o n o m i s t ; avtor popula-
cijske t e o r i j e , p o k a t e r i p r e b i v a l s t v o n a r a a v g e o m e t r i n e m , i v l j e n j s k e p o -
t r e b i n e p a v a r i t m e t r i n e m z a p o r e d j u , v e m e r n a j bi bil izvor r e v i n e n e k a -
terih slojev - 3 7 5
M A N D A R , MICHEL PHILIPPE ( 1 7 5 9 - 1 8 2 3 ) , francoski pisatelj; udeleenec fran-
coske revolucije - 3 0 9
M A N Z O N I , A L E S S A N D R O ( 1 7 8 5 - 1 8 7 3 ) . italijanski p e s n i k in p i s a t e l j ; r o m a n t i k
evropskega pomena - 4 7 3 *
M A O Z E D O N G ( 1 8 9 3 - 1 9 7 6 ) , k i t a j s k i r e v o l u c i o n a r , p o l i t i k in p e s n i k ; o d 1 9 3 4 / 3 5
p r e d s e d n i k CK KP K i t a j s k e ; o d 1 9 4 9 p r e d s e d n i k LR K i t a j s k e - 6 5 1
M A R A T. J E A N P A U L ( 1 7 4 4 - 1 7 9 3 ) , f r a n c o s k i r e v o l u c i o n a r , p o l i t i k in p u b l i c i s t ;
radikalni j a k o b i n e c ; vodil strmoglavljenje irondistov 1 17. 3 0 9 , 3 1 2 , 5 3 5
M A R C H A I S , G E O R G E S ( r o j . 1 9 2 0 ) , f r a n c o s k i s i n d i k a l i s t i n i in k o m u n i s t i n i
politik - 5 9 0
M A R C U S E , H E R B E R T ( 1 8 9 8 - 1 9 7 9 ) , n e m k o a m e r i k i f i l o z o f in s o c i o l o g ; kriti-
n o razvil s o c i a l n o - t e o r e t s k e n a s t a v k e H e g l a , M a r x a in F r e u d a - 6 5 1
M A R I J ( 1 5 6 - 8 6 p r . n . . ) , r i m s k i v o j s k o v o d j a , t r i b u n in k o n z u l ; l e t a 8 8 z a e l v o j n o
p r o t i v r h o v n e m u v o j a k e m u p o v e l j n i k u Suli - 6
M A R I J A , s v e t o p i s e m s k a o s e b a - 37
M A R I J A T E R E Z I J A ( 1 7 1 7 - 1 7 3 0 ) , vladarica habsburkih deel od 1 7 4 0 - 1 7 8 0 ;
p r a v n e , k u l t u r n e in d r u g e r e f o r m e - 7
M A R K A V R E L 1 J ( 1 2 1 - 1 8 0 ) , r i m s k i cesar ( 1 6 1 - 1 8 0 ) ; n a s p r o t n i k k r a n s t v a ;
v a s u n j e g o v e v l a d a v i n e z a t o n r i m s k e g a cesarstva - 4 6 9
M A R L B O U R G H . J O H N C H U R C H I L L ( 1 6 5 0 - 1 7 2 2 ) . b r i t a n s k i v o j s k o v o d j a in
p o l i t i k ; 1 7 0 1 vodil a n g l e k e e t e n a N i z o z e m s k e m ; p o d v l a d a v i n o A n e (od
1 7 0 2 ) n a j v p l i v n e j i m o v Angliji - 7
M A S A R Y K , T O M A ( 1 8 5 0 - 1 9 3 7 ) , e h o s l o v a k i d r a v n i k in f i l o z o f ; b o r e c za
s a m o s t o j n o s t e h o s l o v a k e d r a v e in n j e n prvi p r e d s e d n i k ( 1 9 1 8 ) - 6 5 8
M A R T Y , A N D R (1 8 8 6 1 9 5 6 ) , f r a n c o s k i p o l i t i k : k o m u n i s t i n i p o s l a n e c ; g e n e -
r a l n i i n p e k t o r m e d n a r o d n i h brigad v p a n s k i d r a v l j a n s k i v o j n i - 5 9 0
M A R X , K A R L ( 1 8 1 8 - 1 8 8 3 ) , nemki filozof; utemeljitelj historinega materiali-
z m a in z n a n s t v e n e g a s o c i a l i z m a - X X X V , X X X V I I I , L I X - L X V I I I , L X X , 4 5 * .
222, 251, 254, 255, 259, 261, 263, 342, 428, 455, 462, 4 7 4 , 5 0 6 , 5 0 9 , 5 5 3 .
589, 6 1 3 - 6 1 7 , 619, 6 2 3 - 6 3 0 * . 640, 643, 6 4 9 - 6 5 1 , 6 5 6 - 6 5 9
M A S A C C I O . T O M M A S S O ( 1 4 0 1 - 1 4 2 8 ) , i t a l i j a n s k i slikar; e d e n o d u t e m e l j i t e -
ljev r e n e s a n n e g a slikarstva - 5 4 9 *
M A S S I N G H A M . H A R O L D J O H N ( 1 8 8 0 - 1 9 5 2 ) , angleki pisatelj - 6 3 9
MATTICK, P A U L ( 1 9 0 4 - 1 9 8 1 ) , teoretik s podroja kritike politine ekonomije
- 614*. 617*

M A U R I N . J O A Q U I N . u d e l e e n e c p a n s k e d r a v l j a n s k e v o j n e in u s t a n o v i t e l j k a t a -
l o n s k e k o m u n i s t i n e p a r t i j e ; p r i z a d e v a l s i j e za n e o d v i s n o s t o d s o v j e t s k e g a vpli-
va; p o v o j n i e m i g r i r a l v Z D A - Lil
MAUVAIS. LEON 590
M A Z Z I N I , G I U S E P P E ( 1 8 0 5 - 1 8 7 2 ) , italijanski revolucionar, eden vodilnih pred-
s t a v n i k o v n a c i o n a l n e g a o s v o b o d i l n e g a g i b a n j a ; 1 8 7 1 je n a s t o p i l p r o t i Pariki
komuni - 178*, 196*. 223*
M A X I M O E F , anarho-sindikalist - XLVIII
Mc K I N L E Y , W I L L I A M ( 1 8 4 3 - 1 9 0 1 ) . s e v e r n o a m e r i k i r e p u b l i k a n s k i p o l i t i k ;
1 8 9 7 - 1 9 0 1 predsednik Z D A : umrl kot rtev a t e n t a t a - 4 2 7 , 4 2 9 , 5 3 5
M E H R I N G , F R A N Z ( 1 8 4 6 - 1 9 1 9 ) , n e m k i marksist; pisal o d e l a v s k e m g i b a n j u , o
e s t e t i k i in z g o d o v i n i k n j i e v n o s t i - 506
L A M E N N A I S , F E L I C I T E R O B E R T ( 1 7 8 2 - 1 8 5 4 ) , f r a n c o s k i k a t o l i k i t e o l o g in
p i s a t e l j ; 1 8 3 6 p r e l o m i l s c e r k v i j o in se u s m e r i l k s o c i a l i z m u - 649
MRIGAUD - 405
M E T T E R N I C H , C L E M E N S L O T H A R W E N Z E L ( 1 7 7 3 - 1 8 5 9 ) , avstrijski politik
in d i p l o m a t ; 1 8 0 9 - 1 8 2 1 z u n a n j i m i n i s t e r , 1 8 2 1 - 1 8 4 8 k a n c l e r ; u s t v a r i l z l o -
g l a s n i p o l i c i j s k o - a b s o l u t i s t i n i r e i m , ki j e z a t i r a l n a c i o n a l n a in o s v o b o d i l n a
gibanja; v m e d n a r o d n i politiki steber Svete alianse - 35
M I C H E L , C L f e M E N C E L O U 1 S E ( 1 8 3 3 - 1 9 0 5 ) , f r a n c o s k a r e v o l u c i o n a r k a in p u b l i -
c i s t k a ; u d e l e e n k a P a r i k e k o m u n e ; b o j e v n i c a za e n s k e p r a v i c e - 3 5 3
M 1 L L , J O H N S T U A R T ( 1 8 0 6 - 1 8 7 3 ) , a n g l e k i p o z i t i v i s t i n i f i l o z o f in e k o n o -
m i s t ; m o n o s t za p r e v l a d a n j e p r o t i s l o v i j v k a p i t a l i z m u je v i d e l v r e f o r m i
sistema razdelitve - 615
M I N E R V A , r i m s k a b o g i n j a r o k o d e l s t v a ; R i m l j a n i so j o p o z n e j e e n a i l i z A t e n o -

MIRABEAU, HONORE GABRIEL VICTOR RIQUETI (1749-1791), politik

f r a n c o s k e b u r o a z n e r e v o l u c i j e ; z a g o v o r n i k i n t e r e s o v b u r o a z i j e in p o m e a n -
jenega plemstva - 309, 4 8 4
M I R B E A U , O C T A V E ( 1 8 4 8 - 1 9 1 7 ) , francoski pisatelj - XXI, 6 1 0 *
M O H A M E D ( o k . 5 7 0 - 6 3 2 ) , u s t a n o v i t e l j islamske vere - 6

M O J Z E S , v e l i k i v o d i t e l j in z a k o n o d a j a l e c , ki j e I z r a e l c e o d p e l j a l iz E g i p t a ( 1 3 . st.
pr.n..) - 196,572
M O L O H , f e n i a n s k i b o g s o n c a , o g n j a in v o d e . k i so m u r t v o v a l i o t r o k e , z l a s t i
prvorojence - 560
MONATTE - 507
M O N T E S Q U I E U , C H A R L E S ( 1 6 8 9 - 1 7 5 5 ) , f r a n c o s k i p i s a t e l j in m i s l e c ; r a z s v e -
tljenec; zagovornik ustavne m o n a r h i j e ; eden idejnih p r e d h o d n i k o v francoske
revolucije - 112, 290
M O N T S E N Y , F E D E R I C A , panska publicistka; v Nacionalni zvezi delavcev delo-
vala k o t a g i t a t o r k a ; m e d p a n s k o d r a v l j a n s k o v o j n o m i n i s t r i c a za z d r a v j e ; p o
vojni prebeala v Francijo - 6 0 9
M O O R , K A R L , lik iz S c h i l l e r j e v e d r a m e R a z b o j n i k i -200
M O O R E , H E N R Y (roj. 1 8 9 8 ) , angleki kipar - 5 5 6 *
M O R E L L Y ( 1 8 . st.), f r a n c o s k i f i l o z o f ; z a s t o p a l ideje ti. egalitarnega komunizma
- 126
M O R S E , E D W A R D ( 1 8 3 8 - 1 9 2 5 ) , a m e r i k i z o o l o g ; a v t o r dela G l i m s e s of
C h i n a a n d Cliinese H o m e s ( 1 9 0 2 ) - 576
M O R U S , T H O M A S ( 1 4 7 8 - 1 5 3 5 ) , a n g l e k i u e n j a k in d r a v n i k ; p o d H e n r i -
k o m V I I I . l o r d - k a n c l e r , t o d a k e r se j e u p r l , d a bi g a r a z g l a s i l za c e r k v e n e g a
p o g l a v a r j a in t a k o l o i l a n g l e k o n a c i o n a l n o c e r k e v o d r i m s k e o b l a s t i , j e bil
o b s o j e n in u s m r e n ; p r o g l a e n za s v e t n i k a - 1 2 6 , 1 4 8
M O S T , J O H A N N (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , s t r . 6 5 6 ) - XL11, 3 8 5 , 4 9 1 , 6 5 0 , 6 5 2 ,
656
MOVVBRAY, angleki anarhist - 4 2 6 , 4 2 7
M U H S A M , E R I C H (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , s t r . 6 5 6 ) - 4 7 5 , 6 5 6
MUNIS, G. - 607
M U N Z E R , T H O M A S ( 1 4 8 9 - 1 5 2 5 ) , n e m k i t e o l o g in r e v o l u c i o n a r ; n e k a j a s a
Luthrov privrenec, p o t e m nasprotnik; 1525 voditelj v nemki k m e k i vojni;
predstavnik zgodnjega utopinega socializma - XXIV
M U S S O L I N I , B E N I T O ( 1 8 8 3 - 1 9 4 5 ) , italijanski faistini politik; d i k t a t o r o d
1925 - 5 4 4 , 5 5 4 , 6 5 8
N A B O T , s v e t o p i s e m s k a o s e b a ; l a s t n i k v i n o g r a d a o b p a l a i izraelskega k r a l j a Aha-
b a ; A h a b u ni h o t e l p r o d a t i v i n o g r a d a ; z a r a d i l a n e o b t o b e , da j e klevetal
kralja in b o g a , o b s o j e n na s m r t in k a m e n j a n - 9 1 , 1 0 3
N A P O L E O N L . B O N A P A R T E ( 1 7 6 9 - 1 8 2 1 ), f r a n c o s k i v o j s k o v o d j a , d r a v n i k in
cesar; 1 7 9 9 izvedel d r a v n i u d a r in u v e d e l k o n z u l a t ; o b s e n e r e f o r m e , m e d
d r u g i m n o v k a z e n s k i in civilni z a k o n i k - 8 5 . 8 6 , 8 9 , 1 0 2 , 1 7 8 * , 3 0 9 3 2 7
514,541,544
N A P O L E O N III., L.OUIS C H A R L E S B O N A P A R T E ( 1 8 0 8 - 1 8 7 3 ) , n e a k N a p o -
l e o n a L ; 1 8 4 8 - 1 8 5 2 p r e d s e d n i k D r u g e r e p u b l i k e ; p o d r a v n e m u d a r u se j e
o k l i c a l za cesarja ( 1 8 5 2 - 1 8 7 1 ) - 4 6 7 , 5 4 1
N E G R 1 . A D A ( 1 8 7 0 - 1 9 4 5 ) . i t a l i j a n s k a p e s n i c a in pisateljica - 4 8 5
N E M R O D . h e b r . N I M R O D . sveti lovec v h e b r e j s k i m i t o l o g i j i - 1 0 9
N E R O N ( 3 7 - 6 8 ) . r i m s k i c e s a r o d 5 4 ; n a d a l j e v a l d e s p o t s k o p o l i t i k o cesarja Tibe-
r i j a , k r i l s e n a t s k e pravice in u t r j e v a l c e s a r s k o o b l a s t - 4 0
N E T T L A U , M A X (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 6 ) - 5 4 0 , 6 3 3 , 6 5 6 , 6 6 0
N E W T O N . 1 S A A C ( 1 6 4 2 - 1 7 2 7 ) , a n g l e k i f i z i k , m a t e m a t i k in a s t r o n o m ; u t e m e l j i -
t e l j k l a s i n e f i z i k e in vije m a t e m a t i k e - 6 4 7
N I C O L E , P I E R R E , s o a v t o r n a j p o m e m b n e j e g a dela A n t o i n a A r n a u l d a L a 1 o -
gique ou l'art de p e n s e r (1662)- 11 1
N I E T Z S C H E , E R 1 E D R 1 C H ( 1 8 4 4 - 1 9 0 0 ) , n e m k i f i l o z o f ; uil . . p r e v r e d n o t e n j e
vseh v r e d n o t " : p r o t i s u e n j s k i m o r a l i k r a n s t v a in veri v o n s t r a n o s t p o t r j e v a -
nje z e m e l j s k e g a i v l j e n j a v n j e g o v e m , , v e n e m v r a a n j u e n a k e g a " - 5 4 1 5 4 9
550,551,654
N I K O L A J I. ( 1 7 9 6 - 1 8 5 5 ) , r u s k i car od 1 8 2 5 - 1 8 5 5 ; c e n t r a l i s t in z a g o v o r n i k
svete a l i a n s e ; zaduil v s t a j o d e k a b r i s t o v 1 8 2 5 . p o l j s k o v s t a j o 1 8 3 0 / 3 1 in p o m a -
gal pri z a d u i t v i m a d a r s k e r e v o l u c i j e 1 8 4 8 - 2 2 3 *
N I N , A N D R E S . panski d e l e g a t v k o m i n t e r n i ; s e k r e t a r T r o c k e g a ; u d e l e e n e c pan-
ske d r a v l j a n s k e v o j n e ; a g e n t j e G P U so ga likvidirali m a j a 1 9 3 7 - Lil

O D I S E J , j u n a k iz H o m e r o v e l l i a d e in O d i s e j e ; k r a l j I t a k e in grki
v o j s k o v o d j a ; o d l i k o v a l s e j e p o h r a b r o s t i in p r e m e t e n o s t i - 109
O E R I N D U R . grof - 391
O G A R J E V , N I K O L A J P L A T O N O V I ( 1 8 1 3 - 1 8 7 7 ) , ruski revolucionarni demo-
k r a t ; p e s n i k in p u b l i c i s t ; p r i j a t e l j in s o b o r e c A. H e r c n a - 2 2 3 *
O K A K U R A , K A K U Z O ( 1 8 6 2 - 1 9 1 3 ) , j a p o n s k i e s t e t in u m e t n o s t n i k r i t i k ; p r e d -
s t a v n i k g i b a n j a za o b n o v o k l a s i n e j a p o n s k e u m e t n o s t i - 5 7 3 , 5 7 6
O R E S T . v grki m i t o l o g i j i sin K l i t a i m n e s t r e in A g a m e m n o n a ; z a r a d i u b o j a o e t a
se je m a e v a l nad m a t e r j o in n j e n i m l j u b i m c e m - 5 8
O R W E L L . G E O R G E ( 1 9 0 3 - 1 9 5 0 ) , a n g l e k i p i s a t e l j in n o v i n a r ; u d e l e e n e c pan-
ske d r a v l j a n s k e v o j n e ; k o m u n i s t , k a s n e j e l a n a n g l e k e l a b u r i s t i n e s t r a n k e -
LIV
O W E N , R O B E R T ( 1 7 7 1 - 1 8 5 8 ) , a n g l e k i u t o p i n i socialist; b o r e c za pravice
d e l a v c e v in socialni r e f o r m a t o r ; izvor vseh krivic v k a p i t a l i s t i n i d r u b i so p o
n j e g o v e m p r i v a t n a l a s t n i n a , religija in m e a n s k a z a k o n s k a zveza - 1 2 6 , 1 4 8 ,
268,347,506,542
O X E N S T I E R N A (ni j a s n o , za k a t e r e g a O x e n s t i e r n o g r e ) - 3 7 3

P A I L T H O R P E , G . W. - 5 5 8 *
P A L E Y , VVILLIAM ( 1 7 4 3 - 1 8 0 5 ) , a n g l e k i a n g l i k a n s k i t e o l o g in f i l o z o f ; p r e d s t a v -
n i k u t i l i t a r i z m a ; p o n j e g o v e m je n a j v i j a a v t o r i t e t a v m o r a l i b o j a volja - 3 6 7
P A N N E K O E K , A N T O N ( 1 8 7 3 - 1 9 6 0 ) , n i z o z e m s k i levi s o c i a l n i d e m o k r a t , n a t o
komunist; teoretik ..komunizma svetov" - 620, 622
P A S C A L . B L A 1 S E ( 1 6 2 3 - 1 6 6 2 ) , f r a n c o s k i m a t e m a t i k in f i l o z o f : l i t e r a r n o n a j p o -
m e m b n e j i z a g o v o r n i k j a n z e n i z m a - 7 1 , 7 3 , 1 11
P A S S A N T E , G l O V A N N I . a t e n t a t o r n a i t a l i j a n s k e g a k r a l j a U m b e r t a 1. ( 1 9 0 0 ) -
XL
PATTEN, PHILIP VAN - LXVI. 613*
PAUL, WILL1AM - 620, 622
P A V E L ( o k . 1 0 - o k . 6 5 ) , a p o s t o l iz T a r z e : u t i r a l p o t k r a n s t v u - 1 3 2 , 1 5 2
P E 1 R A T S , J O S E (roj. 1 9 0 8 ) , a n a r h i s t i n i aktivist; v panski dravljanski vojni
pripadnik Durrutijevih e t : generalni sekretar panske N a c i o n a l n e zveze delav-
cev - 6 0 1 , 6 0 5
P E L L O U T I E R . F E R N A N D . f r a n c o s k i revolucionarni sindikalist; nasproti politi-
n i in p a r l a m e n t a r n i a k c i j i z a g o v a r j a l e k o n o m s k i p r i t i s k - 6 1 8 *
P E R I K L E J ( o k . 4 9 3 - 4 2 9 p r . n . . ) , a t e n s k i d r a v n i k in v o j s k o v o d j a : v o d j a a t e n s k e
d e m o k r a c i j e v asu njenega najvijega k u l t u r n e g a razcveta - 8 3 *
P E S T A L O Z Z I . J O H A N N H E I N R I C 1 1 ( 1 7 4 6 - 1 8 2 7 ) , vicarski p e d a g o g : utemelji-
t e l j m o d e r n e p e d a g o g i k e ; o d p r l in v o d i l v e v z g o j n i h u s t a n o v - 2 7 7 , 2 8 1
P E S T A R A . A N G E L (umrl 1937), delegat panske Nacionalne zveze delavcev v
K o m i n t e r n i ; p o r a z h a j a n j i h v s t r a n k i u s t a n o v i l S i n d i k a l i s t i n o s t r a n k o , k i j e na
volitvah 1 9 3 6 dobila s e d e e v r e p u b l i k a n s k i vladi Lil
P E T E R , pravo ime SIMON (umrl m e d 6 3 - 6 7 ) , eden od dvanajstih apostolov;
vodil k r a n s k o o b i n o v J e r u z a l e m u ; J e z u s o v z a u p n i k - 3 3 * , 4 0
P E T L J U R A , S I M O N V A S I L J E V I ( 1 8 7 7 ali 1 8 7 9 - 1 9 2 6 ) , u k r a j i n s k i p o l i t i k ;
1 9 1 9 / 2 0 poveljnik ukrajinske ljudske republike; 1920 je s poljsko p o m o j o
n e u s p e n o p o s k u a l p r e g n a t i b o l j e v i k e , k i so 1 9 1 9 z a s e d l i U k r a j i n o - 5 3 5
P I C A S S O , P A B L O ( 1 8 8 1 - 1 9 7 3 ) , p a n s k i s l i k a r , g r a f i k in k i p a r - 5 5 6 *
P I N E L , P H I L I P P E (1 7 4 5 - 1 8 2 6 ) , f r a n c o s k i z d r a v n i k za d u e v n e b o l e z n i ; z n o v i m i
m e t o d a m i zdravljenja brez prisilnih u k r e p o v predstavlja enega od p r e d h o d n i -
kov m o d e r n e psihiatrije - 2 8 6
P L A N T A G E N E T I , angleka kraljevska hia; vladala od 1 1 5 4 - 1 3 9 9 - 7
P L A T O N ( 4 2 7 - 3 4 7 p r . n . . ) , g r k i f i l o z o f ; S o k r a t o v u e n e c in A r i s t o t e l o v u i t e l j ;
u s t a n o v i t e l j f i l o z o f s k e ole V A t e n a h : t v o r e c i d e a l i s t i n e g a f i l o z o f s k e g a s i s t e m a
- 106, 112. 126, 1 4 8 , 5 4 8 *
LE P L A Y . F R E D E R I C ( 1 8 0 6 - 1 8 8 2 ) , f r a n c o s k i n a c i o n a l n i e k o n o m i s t in s o c i o l o g ;
z a g o v o r n i k p a t r i a r h a l n o u s m e r j e n e g o s p o d a r s k e in d r u b e n e u r e d i t v e - 4 6 0 ,
461*. 466,470
P L E H A N O V . G E O R G I J V. ( 1 8 5 6 - 1 9 1 8 ) , ruski marksist; knjievni kritik, estetik,
p o l i t i k in s o c i o l o g ; p o l e t u 1 9 0 5 e d e n v o d i l n i h m e n j e v i k o v - L X V I I I
P L U T A R H ( o k . 4 6 - o k . 1 2 0 ) , g r k i z g o d o v i n o p i s e c in f i l o z o f ; k o m e n t a t o r P l a t o n a
in A r i s t o t e l a ; z n a n p o i v l j e n j e p i s i h z n a m e n i t i h G r k o v in R i m l j a n o v - 8 3 *
POMPEJ, VELIKI ( 7 5 - 3 5 pr.n..), rimski vojskovodja; po oetovi smrti nadalje-
val b o j p r o t i C e z a r j u ; p o n j e g o v e m u m o r u p o v e l j n i k r i m s k e g a ladjevja - 112
P O U G E T , M I L E (1 8 6 0 1 9 3 1 ) . f r a n c o s k i a n a r h i s t ; p r i s t a a n a r h o s i n d i k a l i z m a :
urednik parikega anarhistinega asopisa Le P i r e P e in a r d (1889-
- 1 9 0 0 ) - 507
P R O K U R S T (gr. n a t e z o v a l e c ) . d r u g o i m e za s t a r o g r k e g a m i t o l o k e g a c e s t n e g a
r a z b o j n i k a D a m a s t a . k i j e s v o j e r t v e p r i v e z a l n a e l e z n o p o s t e l j o in j i h p o n j e j
u m e r i l t a k o , d a j i m j e t e l e s n e u d e n a t e g n i l ali o d s e k a l - 2 3 1 , 2 3 4 , 2 5 5

P R O U D H O N , P I E R R E J O S E P H (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , s t r . 6 5 7 ) - X X I . X X I I ,
X X X - X X X I V , X X X V I - X X X V I I I . L I X - L X I I , 70, 96, 125, 143, 212, 270,
2 7 2 , 4 6 2 - 4 7 1 , 4 9 1 , 5 1 7 - 5 2 0 , 618, 649, 650, 654, 657, 658
P T O L O M E J , K L A V D I J ( o k . 8 5 - 1 6 0 ) , a l e k s a n d r i n s k i g e o g r a f , a s t r o n o m in m a t e -
m a t i k ; v e l j a za z a d n j e g a n a r a v o s l o v c a a n t i k e ; p t o l o m e j s k i s v e t o v n i s i s t e m z
zemljo v srediu - 83
 P U F E N D O R F . S A M U E L ( 1 6 3 2 - 1694). nemki filozof prava; zagovarjal osamo-
svojitev p r a v o z n a n s t v a o d t e o l o g i j e t e r o m e j i t e v c e r k v e n i h in d r a v n i h pra-
vic - 111 *

Q U E T E L E T , L A M B E R T J A C Q U E S ( 1 7 9 6 - 1 8 7 4 ) . belgijski a s t r o n o m in statistik
- 158

R A B E L A 1 S , F R A N ( T 0 1 S ( 1 4 9 4 - 1 5 5 3 ) , f r a n c o s k i p i s a t e l j ; d u h o v n i k in z d r a v n i k ;
renesanni humanist - 461
R A T H E N A U , W A L T E R ( 1 8 6 7 - 1 9 2 2 ) , n e m k i p o l i t i k ; z u n a n j i m i n i s t e r ; osovra-
en z a r a d i i d o v s k e g a p o r e k l a in i z p o l n j e v a n j a z a h t e v d e s n i h r a d i k a l o v ; u m r l
k o t rtev a t e n t a t a - 336
R A V A C H O L , F R A N f O I S C L A U D I U S ( 1 8 5 9 - 1 8 9 2 ) , francoski terorist; v imenu
a n a r h i j e izvedel vrsto b o m b n i h a t e n t a t o v ; u s m r e n - 4 0 4
RAYNAL - 405
R E A D . H E R B E R T (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 7 ) - 5 4 6 , 6 5 7
R E C L U S , E L I S E (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 7 ) , X X I . 4 8 4 . 6 3 9 , 6 5 7 , 6 5 8
R E I D , T H O M A S ( 1 7 1 0 - 1 7 9 6 ) . kotski filozof, utemeljitelj kotske ole: profesor
filozofije morale - 74
R E I N A C H , J O S E P H ( 1 8 5 6 - 1 9 2 1 ) , f r a n c o s k i p o l i t i k in n o v i n a r ; r e p u b l i k a n s k i
p o s l a n e c ; z a v z e m a l se je za r e h a b i l i t a c i j o D r e y f u s a - 4 5 7
R E N A N . E R N E S T ( 1 8 2 3 - 1 8 9 2 ) , f r a n c o s k i f i l o z o f in z g o d o v i n a r religije, o r i e n t a -
list. p i s a t e l j ; J e z u s a o p i s u j e k o t i d e a l n e g a a n a r h i s t a v g e o g r a f s k e m o k v i r u Pale-
stine - 4 6 9 , 4 7 0 * . 4 7 3 *
R E N A U L T , francoski tovarnar - 5 9 3
R O B E R T , G U I S C A R D ( u m r l 1 0 8 5 ) , n o r m a n s k i v o j s k o v o d j a ; 1 0 5 7 zavzel j u n o
Italijo. 1 0 6 0 postal apuljski vojvoda - 109
R O B E S P I E R R E , MAXIMILIEN F R A N ^ O I S IS1DORE ( 1 7 5 8 - 1 7 9 4 ) , eden najpo-
m e m b n e j i h v o d i t e l j e v f r a n c o s k e r e v o l u c i j e in v o d j a j a k o b i n c e v ; u k r e p i , ki jih
j e sprejel k o n v e n t p o d n j e g o v i m v p l i v o m , so p o m e n i l i p o p o l n p r e l o m s f e v d a -
l i z m o m in o m o g o i l i n a g l o b u r o a z n o p r e o b r a z b o F r a n c i j e - 2 2 0 , 2 4 0 ,
254,290.308,309, 312,432,508.511
R O C K E R . R U D O L F (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 7 ) - X I I I , X I V , X V I I , X V I I I .
505, 522*. 610, 6 1 1 . 6 1 2 , 6 1 6 . 6 3 4 . 6 5 7
ROCQUIGNY - 472
R O M U L , A U G U S T , v z h o d n o r i m s k i cesar ( 4 7 5 / 7 6 ) , o d s t a v i l ga je g e r m a n s k i voj-
s k o v o d j a O t o k a r ; velja za z a d n j e g a v z h o d n o r i n t s k e g a c e s a r j a -- 1 0 9 )
R O S E N B E R G , A R T H U R ( 1 8 8 9 - 1 9 4 3 ) , nemki zgodovinar; 1933 emigriral v
Z D A ; lan KP N e m i j e - 6 2 3
ROSS1, P E L E G R I N O ( 1 7 8 7 - 1 8 4 8 ) , italijansko francoski pravnik, nacionalni eko-
n o m i s t in p o l i t i k - 1 3 0
R O T H S C H I L D . bankirska rodbina s f r a n k f u r t s k o . d u n a j s k o , l o n d o n s k o , neapelj-
s k o in p a r i k o v e j o - 4 3 9
R O U S I E R E . P. - 4 6 3 *
R O U S S E A U , J E AN J A C Q U E S ( 1 7 1 2 - 1 7 7 8 ) . f r a n c o s k i f i l o z o f in p i s a t e l j : razsve-
t l j e n e c ; n j e g o v e ideje so p r i p r a v l j a l e p o t f r a n c o s k i r e v o l u c i j i ; t e o r e t i k d r u b e -
nega d o g o v o r a , n a s p r o t n i k f e v d a l i z m a in a b s o l u t i z m a ; k o t prvi v z r o k n e e n a k o -
sti m e d l j u d m i n a v a j a p r i v a t n o l a s t n i n o 4 * . 106, 137. 152. 189, 190, 226
240,290,552.614,649
R O U S S E T . D A V I D (1912), francoski pisatelj - 5 8 9
R U G E . A R N O L D ( 1 8 0 3 - 1 8 8 0 ) , n e m k i p o l i t i k in p i s a t e l j , f i l o z o f m l a d o h e g l o -
vec;revolucionarni demokrat - 45*. 649, 650, 659
R U L L . J O A N , a g e n t p r o v o k a t o r . ki j e na z a e t k u 20. st. v B a r c e l o n i p o n a r o i l u
o b l a s t i p o d t i k a l b o m b e , d a bi k o m p r o m i t i r a l d e l a v s k e o r g a n i z a c i j e - 4 8 2
R I R I K ( u m r l 8 7 9 ) . p r i p a d n i k vedskega p l e m e n a V a r j a g o v ; p o s t a l k n e z v N o v g o -
r o d u in je v e r j e t n o z a e t n i k n a j s t a r e j e r u s k e d i n a s t i j e 653
R U S S E L , B E R T R A N D ( 1 8 7 2 - 1 9 7 2 ) , a n g l e k i m a t e m a t i k , f i l o z o f in p u b l i c i s t ;
z a g o v o r n i k s o c i a l i s t i n i h in p a c i f i s t i n i h idej - 6 5 1

SAINT-JUST, LOUIS ANTOINE LEON ( 1 7 6 7 - 1 7 9 4 ) . francoski revolucionarni

p o l i t i k in p i s a t e l j ; e d e n n a j p o m e m b n e j i h j a k o b i n s k i h v o d i t e l j e v v a s u j a k o -
b i n s k e d i k t a t u r e ; b r e z u s p e n o s k u a l uvesti s o c i a l n e r e f o r m e - 6 4 , 6 5 , 5 0 8
S A I N T - S I M O N . C L A U D E H E N R 1 ( 1 7 6 0 - 1 8 2 5 ) , f r a n c o s k i u t o p i n i socialist;
1 7 9 9 u d e l e e n e c a m e r i k e v o j n e za n e o d v i s n o s t ; s i m p a t i z e r f r a n c o s k e r e v o l u -
cije - 1 0 7 , 1 3 5 , 2 2 0 , 3 4 7 , 5 4 2
S A L V O C H E A . E E R M I N . a n d a l u z i j s k i r e v o l u c i o n a r b u r o a z n e g a p o r e k l a ; p o pre-
p r i a n j u a n a r h i s t i n i p a c i f i s t ; v z d e v e k . . a p o s t o l z a t i r a n i h " - Lil
S A N D . G E O R G E , p r a v o i m e A U R O R E D U P I N ( 1 8 0 4 - 1 8 7 6 ) , f r a n c o s k a pisate-
ljica r o m a n t i k e ; pisala s e n t i m e n t a l n e s o c i a l n e r o m a n e , p o v e s t i in s p o m i n e -
223*.649
S A U M A 1 S E , C L A U D E ( 1 5 8 8 - 1 6 5 8 ) . f r a n c o s k i f i l o z o f , p r a v n i k , p e s n i k in z g o d o -
vinopisec - 1 1 1 *
S A V I N K O V , B O R I S V I K T O R O V I ( 1 8 7 9 - 1 9 2 5 ) , r u s k i r e v o l u c i o n a r in pisa-
telj; povezan s socialnimi revolucionarji; nasprotoval sovjetski ureditvi. 1924
z a p r t ; v z a p o r u naredil s a m o m o r - 3 5 3
SAY, J E A N BAPTISTE ( 1 7 6 7 - 1 8 3 2 ) , francoski nacionalni ekonomist - 659
SCANLON.HUGH - 622* .
S C H E B E S T A , P A U L ( 1 8 8 7 - 1 9 6 7 ) , a v s t r i j s k i e t n o l o g ; r a z i s k o v a n j a v A t r i k i (Pi-
g m e j c i ) in v J V Aziji ( N e g r i t i ) - 6 3 9
S C H I L L E R , F R I E D R I C H ( 1 7 5 9 - 1 8 0 5 ) , n e m k i p e s n i k in d r a m a t i k , e s t e t i k in
z g o d o v i n a r ; o b G o e t h e j u glavni p r e d s t a v n i k n e m k e klasike - 5 3 , 2 0 0
SCHLE1ERMACHER. F R I E D R I C H E R N S T DANIEL ( 1 7 6 8 - 1 8 3 4 ) . nemki
e v a n g e l i s t i n i t e o l o g in f i l o z o f - 6 5 9
SCHMITT. EUGEN HEINRICH - 420
S C H W E I T Z E R , J O H A N N B A P T I S T ( 1 8 3 3 - 1 8 7 5 ) . n e m k i s o c i a l i s t ; 1 8 6 7 - 1871
p r e d s e d n i k S p l o n e n e m k e d e l a v s k e z v e z e ; oviral p r i k l j u i t e v n e m k i h delav-
cev k I. i n t e r n a c i o n a l i - L X
S E G U Y , G E O R G E S ( r o j . 1 9 2 7 ) , f r a n c o s k i sindikalist - 5 9 3
S E K E L J . L A S L O ( r o j . 1 9 4 9 ( . j u g o s l o v a n s k i d r u b o s l o v e c - XII
S E M I R A M I D A , b a j e s l o v n a asirska k r a l j i c a iz 9 . st. p r . n . . ; p r i p i s u j e j o ji u s t a n o v i -
tev v e m e s t , m e d n j i m i B a b i l o n a - 6
S E S O S T R I S I I I . , e g i p a n s k i k r a l j v letih 1 8 7 8 - 1 8 4 1 p r . n . . ; z a k l j u i l o s v a j a n j e
Nubije - 6
S H E L L E Y . P E R C Y B Y S S H E ( 1 7 9 2 - 1 8 2 2 ) , angleki r o m a n t i n i p e s n i k m pisec
p o l i t i n i h d r a m - XXI
S H Y L O C K , o d e r u h iz k o m e d i j e W. S h a k e s p e a r a B e n e k i t r g o v e c -
374
S I N O N . g r k i v o j a k , ki je p r e p r i a l T r o j a n c e , d a so v m e s t o p r i p e l j a l i lesenega k o -
nja s s k r i t i m i g r k i m i b o j e v n i k i - 1 0 9
SISMONDI, JEAN C H A R L E S L E O N A R D SIMONE ( 1 7 7 3 - 1 8 4 2 ) , francosko
vicarski p o l i t i n i e k o n o m i s t in z g o d o v i n a r - 4 4 2
S I T T E , C A M I L L O ( 1 8 4 3 - 1 9 0 3 ) , avstrijski a r h i t e k t ; e d e n od utemeljiteljev mo-
derne mestne gradnje - 565, 566
SMITM, A D A M ( 1 7 2 3 - 1 7 9 0 ) , angleki e k o n o m i s t , osrednji predstavnik klasine
p o l i t i n e e k o n o m i j e ; z a g o v o r n i k e k o n o m s k e g a l i b e r a l i z m a in n a s p r o t n i k m e r -
kantilizma - 319, 659
S O F O K L E S ( 4 9 6 - 4 0 6 p r . n . . ) , p o l e g Ajshila in E v r i p i d a n a j p o m e m b n e j i grki
d r a m a t i k ; vpeljal n o v o s t i v z g r a d b o t r a g e d i j e - 187
S O K R A T ( 4 6 9 - 3 9 9 p r . n . . ) , grki f i l o z o f ; P l a t o n o v u i t e l j ; z n j i m se p o z o r n o s t
grke f i l o z o f i j e o b r n e o d n a r a v e k d r u b i in l o v e k u , o d k o z m o l o k i l i p r o b l e -
m o v k e t i n i m , p r e d v s e m k o t o d g o v o r n a e t i n i r e l a t i v i z e m s o f i s t o v - XL1I1.
103, 112
S O L O N ( o k . 6 4 0 - 5 5 9 p r . n . . ) . a t e n s k i p o l i t i k in z a k o n o d a j a l e c ; u s t a n o v i t e l j A t e n
k o t drave - 109, 196
S O R E L , G E O R G E S (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 8 ) - 4 5 5 . 4 6 0 * . 4 6 2 *
SOUCHY, AUGUSTIN - 621*
S O U V A R I N E , lik iz Z o l a j e v e g a G e r m i n a l a -403
S P E N C E R . H E R B E R T ( 1 8 2 0 - 1 9 0 3 ) , angleki filozof; zagovornik evolucionizma
v n a r a v i in d r u b i - 4 8 4
SPIES, A U G U S T , urednik nemkega anarhistinega asopisa A r b e i t e r z e i -
t u n g v Z D A - XLII
S T A L I N , J O S I P V I S A R I O N O V I D U G A V I L I ( 1 8 7 9 - 1 9 5 3 ) , sovjetski drav-
n i k ; o d 1 9 2 2 g e n e r a l n i s e k r e t a r KP S Z z n e o m e j e n o a v t o r i t e t o ; u n i i l p o l i t i n e
n a s p r o t n i k e , m n o g e v i n s c e n i r a n i h s o d n i h p r o c e s i h - X I V . X V I I I , LV1,
LXVIII, 519, 523*, 587*, 6 1 3 , 6 4 9
S T E I N , L O R E N Z V O N ( 1 8 1 5 - 1 8 9 0 ) , n e m k i h e g l o v e c ; t a j n i a g e n t p r u s k e vlade
- 649
S T E L L A , E N D O DE - 6 4 6
S T I R N E R , M A X , pravo ime J O H A N N C A S P A R S C H M I D T ( 1 8 0 6 - 1 8 5 6 ) , nemki
f i l o z o f in p i s a t e l j ; m l a d o h e g l o v e c ; z a g o v o r n i k i n d i v i d u a l i z m a in p r e d h o d n i k
anarhizma - XII, XXII, X X V I I - X X X r X L I I I . LIX. LX, LXIII. 29, 5 5 9 . 659
S T C K E R , A D O L F ( 1 8 3 5 - 1 9 0 9 ) , n e m k i e v a n g e l i s t i n i t e o l o g in p o l i t i k ; 1 8 7 8
ustanovil kransko-socialno delavsko stranko; antisemit - 3 8 7
S U D E K O M , A L B E R T ( 1 8 7 1 - 1 9 4 4 ) , n e m k i socialist; p o prvi s v e t o v n i vojni
finanni minister - 4 5 6
S U L A ( 1 3 8 - 7 8 p r . n . . ) , r i m s k i d r a v n i k in v o j s k o v o d j a ; vladal k o t d i k t a t o r o d
8 2 - 7 9 pr.n.. - 6
SNVTFT, J O N A T H A N ( 1 6 6 7 - 1 7 4 5 ), a n g l e k i p i s a t e l j satirik - 7, 8
SYDNEY - 4

T A M E R L A N ( T i m u r l e n k ) ( 1 3 3 6 - 1 4 0 5 ) , m o n g o l s k i o s v a j a l e c ; osvojil je s r e d n j o
A z i j o , s e v e r n o I n d i j o , P e r z i j o , velik del p r e d n j e A z i j e - 7
T A N C H E L 1 J N ali T A N Q U E L I N ( u m r l o k . 1 1 1 5 ) , d u h o v n i k f l a m s k e g a r o d u ;
u s t a n o v i l p o b o n o in r e v n o s e k t o - 6 4 6
T E L L , VVILHELM, vicarski n a r o d n i j u n a k , u t e l e e n j e s v o b o d o l j u b j a - 5 3 5
T E R E Z I J A , S V E T A ( 1 5 1 5 - 1 5 3 5 ) , r e f o r m a t o r k a k a r m e l i a n s k e g a r e d a ; pisa-
teljica in p e s n i c a - 5 5 5
T E Z E J , grki m i t o l o k i j u n a k ; ubil P r o k r u s t a in M i n o t a v r a ; l e g e n d a r n i u s t a n o v i -
telj atenske drave - 109
T H O R E A U , H E N R Y D A V I D (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 5 9 ) - 3 6 5 , 371, 6 5 9
T I M M , UWE (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , s t r . 6 6 0 ) - 6 3 3 , 6 6 0
T1T, L I V I J ( 3 9 - 8 1 ) , r i m s k i cesar o d l e t a 7 9 ; z a t r l izraelski u p o r ; leta 7 0 razruil
J e r u z a l e m ; sicer p r i l j u b l j e n k o r blag in p r a v i e n v l a d a r - 7 6
T K A E V , P E T E R N I K I T I ( 1 8 4 4 - 1 8 8 6 ) , ruski r e v o l u c i o n a r , i d e o l o g n a r o d -
njakov; zaradi revolucionarne dejavnosti izgnan; emigriral; sodeloval z blan-
kisti - X X X I X
T O C O U E V I L L E , C H A R L E S A L E X I S HENRI ( 1 8 0 5 - 1895), francoski zgodovi-
n a r in p o l i t i k ; 1 8 4 8 l a n n a c i o n a l n e s k u p i n e . 1 8 4 9 z u n a n j i m i n i s t e r ; p o
p o t o v a n j u v Z D A ( 1 8 3 1 - 1 8 3 2 ) napisal z n a m e n i t o delo O d e m o k r a c i -
ji v S e v e r n i A m e r i k i - 83*,618
T O L S T O J . L E V N I K O L A J E V I (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str 659) - X L I I .
XLIII. 4 0 9 , 4 2 8 , 536, 658. 659
T O M A A K V I N S K I ( 1 2 2 5 ali 1 2 2 6 - 1 2 7 4 ) , s h o l a s t i n i f i l o z o f in t e o l o g ; f i l o -
z o f s k o - t e o l o k a sinteza p l a t o n i s t i n o - a v g u t i n s k e in a r i s t o t e l s k e k o n c e p c i j e
v s p e k u l a t i v n o k r a n s k o t e o l o g i j o - 131
T O S C A , A N G E L - LI
TOULLIER, CHARLES BONAVENTURE MAR1E ( 1 7 5 2 - 1 8 3 2 ) , f r a n c o s k i
p r a v n i k , a v t o r prvega T r a k t a t a o f r a n c o s k e m c i v i l n e m
p r a v u (1811/31) - 84,89,91
TRESSOLS - 483
T R O C K I , L E V D A V 1 D O V I ( 1 8 7 9 - 1 9 4 0 ) , i u s k i t e o r e t i k in p o l i t i k , e d e n v o d i t e -
ljev o k t o b r s k e r e v o l u c i j e ; 1 8 1 8 - 1 8 2 4 l j u d s k i k o m i s a r za o b r a m b o ; p o d Stali-
n o m i z k l j u e n iz KP S Z ; o d 1 9 2 9 ivel v t u j i n i ; 1 9 3 8 u s t a n o v i l IV. i n t e r n a c i -
o n a l o ; u m o r j e n - X I V . X V I I I . X L V I I I . LI, LIX
T U C K E R . BENJAMIN R I C K E T S O N ( 1 8 5 4 - 1 9 3 9 ) . ameriki anarhist; ustano-
vitelj v e i h a s o p i s o v - 3 9 1 . 3 9 2 . 6 5 8
TUCKER ROBERT - 613. 617*
T U R G O T . ANNE R O B E R T J A C Q U E S ( 1 7 2 7 - 1 7 8 1 ) , francoski dravnik; 1774-
1 7 7 6 f i n a n n i m i n i s t e r ; sprostil f r a n c o s k o t r g o v i n o z i t o m , u k i n i l c e h o v s k e
pravice - 6 4 4
T U R O T , H E N R Y , f r a n c o s k i p u b l i c i s t in u r e d n i k r a z l i n i h revij in a s o p i s o v -
456

U M B E R T O I. ( 1 8 4 4 - 1 9 0 0 ) . i t a l i j a n s k i k r a l j o d 1 8 7 8 ; 1 8 8 2 sklenil t r o z v e z o z
N e m i j o in A v s t r o o g r s k o ; u m r l k o t r t e v a t e n t a t a - X L . 4 8 8
L R I B E . V I N C E N T , k o m u n i s t i n i m i n i s t e r za k m e t i j s t v o v p a n s k i r e p u b l i k a n -
ski v l a d i : zaviral k o l e k t i v i z a c i j o z e m l j e in spravil k m e t i j s t v o v p o p o l n n e r e d -
LVII, 6 0 6 . 607

V A 1 L L A N T , A U G U S T E ( 1 8 6 1 - 1 8 9 4 ) , f r a n c o s k i a n a r h i s t i n i t e r o r i s t ; izvedel
b o m b n i n a p a d na p o s l a n s k o z b o r n i c o v Parizu ( 1 8 8 3 ) ; o b s o j e n na s m r t in
usmren - XLI, 404, 4 8 2 - 4 8 6
V A L E V S K I (glej p o d a t k e o a v t o r j i h , str. 6 6 0 ) - 5 3 1 , 6 6 0
V E B L E N , T H O R N S T E I N BUNDE ( 1 8 5 7 - 1 9 2 9 ) , ameriki nacionalni ekonomist
in s o c i o l o g ; dela o s o c i o l o k i h v p r a a n j i h t e r p o v e z a v i m e d t e h n o l o g i j o , delov-
n i m i p o o j i in i n s t i t u c i j a m i d r u b e - 5 6 9
V E N T U R A , F R A N C O - XXXVIII
VERESOVSKI - 200
V E R R I L L (ni j a s n o , k a t e r i Verrill je m i l j e n ) - 6 3 9
VICO. G I O V A N N 1 B A T T I S T A ' ( 1 6 6 8 - 1 7 4 4 ) . italijanski filozof zgodovine;
u t e m e l j i t e l j p s i h o l o g i j e n a r o d o v in f i l o z o f i j e z g o d o v i n e - 112
V I K T O R E M A N U E L II ( 1 8 2 0 - 1 8 7 8 ) . italijanski kralj o d 1 8 6 1 - 1 8 7 8 ; z e d i n i -
telj Italije - X L
V I L J E M II. ( 1 8 5 9 - 1 9 4 1 ) , n e m k i cesar in p r u s k i k r a l j o d 1 8 8 8 - 1 9 1 8 ; izvaja-
lec n e m k e g a i m p e r i a l i z m a - 7 , 4 1 9
V I L J E M III.. O R A N S K I ( 1 6 5 0 - 1 7 0 2 ) . k r a l j A n g l i j e . k o t s k e in Ir.ske o d 1 6 8 9 ;
na p r e s t o l ga j e spravila o p o z i c i j a p r o t i n j e g o v e m u t a s t u J a k o b u 11. - 7 . 15
 V I R G I L . italijanski tajni agent, infiltriran med anarhiste v Parizu - XLIV
V O L IN, pravo ime V.M. E i c h e n b a u m , ruski anarhist - X L VI11, X L I X
V O L T A I R L , pravo ime F r a n c o i s Marie A r o u e t ( 1 6 9 4 - 1 7 7 8 ) . f r a n c o s k i filozof
in p i s a t e l j ; r a z s v e t l j e n e c ; s o d e l a v e c E n c i k 1 o p e d i j e 248, 290, 484
VOSS - 5 2 , 5 7

VVAGNER. R I C H A R D (1813-1883). nemki skladatelj; sodeloval v drcsdenski

vstaji 1 8 4 9 - 6 5 0
\VAITZ. GEORGE (181 3 - 1 8 8 6 ) . nemki zgodovinar: 1848 lan frankfurtske
nacionalne s k u p i n e ; napisal t e m e l j n o delo o n e m k i zgodovini - 6 3 9
\ V A L L A C E , ALI R E D R U S S L L ( 1 8 2 3 - 1 9 1 3 ) , angleki zoolog: neodvisno od
D a r u i n a postavil teorijo naravne selekcije 269
V V A S H I N G T O N . G E O R G E ( 1 7 3 2 - 1 7 9 9 ) . s e v e r n o a m e r i k i v o j s k o v o d j a in d r -
a v n i k : v r h o v n i p o v e l j n i k v v o j n i za n e o d v i s n o s t ; 1 7 8 9 i z v o l j e n za p r v e g a
predsednika ZDA 368.369
NVAT T V L L R (umrl 1381). eden od voditeljev anglekega k m e k e g a upora
1381 - 6 4 6
WATT, JAMES (1736 1819), angleki inenir in izumitelj; konstruktor par-
nega s t r o j a - 332
V V E I T L I N G , VVILHELM ( 1 8 0 8 - 1 8 7 1 ) , n e m k i u t o p i n i s o c i a l i s t ; p r e d s t a v n i k
egalitaristinega u t o p i n e g a delavskega k o m u n i z m a ; lan Zveze pravinih -
XXVIII. 5 3 , 6 4 9
W E L C K E R , K A R L T H E O D O R ( 1 7 9 0 - 1 8 6 9 ) , n e m k i p r a v n i k in p o l i t i k ; od
1831 eden od voditeljev liberalne opozicije v badenski zbornici - 4 2
W H I T M A N , W A L T ( 1 8 1 9 - 1892). ameriki pesnik - 5 4 8
VVILDE, O S C A R ( 1 8 5 4 - 1 9 0 0 ) . a n g l e k i p i s a t e l j i r s k e g a rodu: predstavnik lar-
p u r l a r t i z m a in e s t e t i c i z m a - X I I
W O L F ( n i j a s n o , k a t e r i VVolf j e m i l j e n ) 111
WOLLSTONECRAFT. M A R Y . p o r . Godvvin ( 1 7 5 9 - 1 7 9 7 ) . angleka pisate-
ljica i r s k e g a p o r e k l a ; p r v a a n g l e k a b o j e v n i c a za e n s k e p r a v i c e 652
W O L S E Y , THO.V1AS ( o k . 1 4 7 3 1 5 3 0 ) , a n g l e k i k a r d i n a l in d r a v n i k ; p o d H e n -
r i k o m V I I I . z d r u i l d r a v n o in c e r k v e n o o b l a s t v s v o j i h r o k a h - 19
VVOODCOCK.GEORG, britanski anarhist - L X X 1 . 5 7 4 . 660
\ V O R Z L L . poljski revolucionarni d e m o k r a t - 2 2 3 *
\ V R A N G E L . P E T E R N I K O L A J E V I ( 1 8 7 8 - 1 9 2 8 ) , g e n e r a l r u s k e c a r s k e voj-
s k e : e d e n o d o r g a n i z a t o r j e v k o n t r a r e v o l u c i j e in k o m a n d a n t b e l o g a r d i s t i n i h
enot - 353
W Y C K L I 1 l L . J O H N ( o k . 1 3 2 6 - 1 3 8 4 ) . a n g l e k i f i l o z o f in t e o l o g ; zahteval
vrnitev k p r v o t n e m u c e r k v e n e m u idealu stroge revine - 6 4 7

Y E A T S . VV1LLIAM B L T L E R ( 1 8 6 5 - 1 9 3 9 ) . irski p e s n i k , f i l o z o f in t e o z o f
- XXI
V V E T O T , G E O R G E S , f r a n c o s k i revolucionarni sindikalist z z a e t k a 20. stole-
tja - 507

Z E N O N ( 3 5 0 - 2 6 4 pr.n..), urki f i l o z o f stoik XXIV

Z E U S . najviji s t a r o g r k i b o g 3 4 . 5 4
ZOLA. EMILE (1840-I902), francoski pisatelj: najpomembneji predstavnik
in u t e m e l j i t e l j n a t u r a l i z m a - 2 8 1 , 4 8 2
Krt

Glavni urednik: Mitja MARUKO

Odgovorna urednica: Sneana TABI

Urednitvo: Miha DEMAN, Mojca DOBNIKAR,

Slavko GABER, Ervin HLADNIK-MILHARI,
Igor KRAMBERGER, Marjan OGRINC,
Igor OMERZA, Borut UKLJE,
Janez UTERI .

Izdajateljski svet: Mojca DOBNIKAR,

Ervin HLADNIK-MILHARI, Sreo KIRN,
Sonja LOKAR, Igor LUKI, Mitja MARUKO,
Marija SERDONER-LAVRENI,
Andreja STOPAR, Franc ALI (predsednik),
Neven OI, Sneana TABI, Pavel ZGAGA

Izdajatelj: Krt, Knjinica revolucionarne teorije,

Univerzitetna konferenca ZSMS,
Ljubljana, Kersnikova 4

Ustanovitelja: Republika konferenca ZSMS in Univerzitetna

konferenca ZSMS v Ljubljani

Stavek: Erna Ljubic, Ljubljana

Tisk: Tiskarna Novo mesto, 1986
 Knjige zbirke Krt

1. S t e i n a r Kvale / I z p i t i in g o s p o s t v o ( r a z p r o d a n o )
2. F r i e d r i c h E n g e l s / P r o t i z a r o t i m o l k a
3 . Michael M a u k e / M a r x o v a in E n g e l s o v a t e o r i j a r a z r e d o v
4. Skupina avtorjev / t u d e n t s k o gibanje (razprodano)
5 . H . M. E n z e n s b e r g e r / R a z g o v o r i z M a r x o m in E n g e l s o m
6. T o m a Mastnak / H kritiki stalinizma (razprodano)
7. Aleksandra Kollontaj / enska v socializmu
8 . J o h a n n Most / D e l o in k a p i t a l / A n a r h i z e m in k o m u n i z e m
9 . Ciril B a k o v i / S S R 1 9 6 8
10. L e o e e r k o / N a r a v o s l o v j e in b l a g o v n a f o r m a
A l f r e d S o h n - R e t h e l / D u e v n o in t e l e s n o d e l o
1 1 . F . E n g e l s in K. M a r x / K r i t i k a m a l o m e a n s k e g a s o c i a l i z m a
12. J a s n a F i s c h e r / a s vesolniga s o c i a l n e g a p u n t a se blia
1 3 . I z b o r t e k s t o v / Delavska o p o z i c i j a
14. W i l h e l m R e i c h / S e x p o l
15. Mike B r a k e / S o c i o l o g i j a m l a d i n s k e k u l t u r e in m l a d i n s k i h s u b k u l t u r
16. Igor B a v a r , S r e o K i r n , B o j a n K o r s i k a / K a p i t a l in d e l o v S F R J
17. S k u p i n a a v t o r j e v / P u n k p o d S l o v e n c i
1 8. Pavel G a n t a r / U r b a n i z e m , d r u b e n i k o n f l i k t i , p l a n i r a n j e ( r a z p r o d a n o )
19. H u b e r t P o a r n i k / A l t e r n a t i v e . P o t i in s t r a n p o t i n a p r e d k a ( r a z p r o d a n o )
2 0 . Lesley D o y a l / P o l i t i n a e k o n o m i j a z d r a v j a
2 1 . K a r i M a r x , F r i e d r i c h E n g e l s / C e n z u r a in s v o b o d a t i s k a
2 2 . A n t o n i o Negri / G o s p o s t v o in s a b o t a a . M a r x o n k r a j M a r x a
2 3 . G e o f f r e v Kay / R a z v i t o s t in n e r a z v i t o s t
2 4 . M a n f r e d o T a f u r i / P r o j e k t in u t o p i j a
25. Stane A n d o l e k , Dana Mesner / Solidarnod v poljski krizi 1 9 8 0 - 1 9 8 2
2 6 . O e n s k i in e n s k e m g i b a n j u ( z b o r n i k )
2 7 . S o c i a l i s t i n a civilna d r u b a ( z b o r n i k )
28. Boj proti delu ( z b o r n i k )
2 9 . Pogledi na Sovjetsko zvezo ( z b o r n i k )
Podobe prednikov, Zapiski Janeza Trdine
3 0 . 1. k n j i g a - . . . p o h u j l j i v e za vsakega . . .
3 1 . 2. k n j i g a - V s a k a svinja n a j si r i j e svoje k o r e n j e "
3 2 . 3. k n j i g a - T r e z n e vinske in p r a z n o v e r n e . . .
3 3 . M i r j a m M i l h a r i - H l a d n i k , J a n e z u t e r i / o l s k a r e f o r m a j e p a p i r n a t i tiger
3 4 . Silva M e n a r i / , , B o s a n c i " . A k u d a i d u S l o v e n c i n e d e l j o m ?
35. Simon Frith / Zvoni uinki
36. Ernest Mandel / Desetletje krize 1 9 7 4 - 1 9 8 4
37. Antologija anarhizma I (zbornik)
38. A n t o l o g i j a a n a r h i z m a II ( z b o r n i k )
39. Braco R o t a r / Pigmalionova pregreha
4 0 . J o e V o g r i n c / Od u t o p i j e d o l o v e k e g a r a z u m a
4 1 . Igor Omerza / Ricardova teorija vrednosti
Anarhistini duh je poel e eno zmago nad neizprosno logiko
discipliniranega produkcijskega procesa in si v teh dveh knjigah
postavil svarilno spominsko obeleje. Bralcem, ki nimajo radi
ugank, pa so namenjeni tile

POPRAVKI:

Str. 7,- 1. vrsta od z..- Aurungezebejevih, pravilno: Aurang-

Zebejevih
Str. 18: 1. vrsta od z. se pravilno glasi: Toda do te poante
smo prili e v prejnjem delu raziskave. Obiajno se
Str. 105: manjka 21. vrsta od z.: njo.
Str. 155: odve je 15. vrsta od z.
Str. 197: odve sta 1. in 2. vrsta od z.
Str. 198: manjkata 1. in 2. vrsta od z.: manjih podrobnosti
doloili mo in znaaj njegovih intelektualnih in
moralnih sposobnosti, z eno besedo njegovo duo,
s kakrno pride na
Str. 212: manjkata 1. in 2. vrsta od z,- Ali se varajo ali varajo
druge? Nekateri se varajo v dobri veri, mnogi pa
varajo; pri najvejem tevilu izmed njih gre za oboje.
Spadajo k tisti
Str. 213: odve sta 1. in 2. vrsta od z.
Str. 386: manjkata 14. in 15. vrsta od s..- (enostav-)/no z e
zdaj ugledljivim idealom vseh humanitarnih
hrepenenj z logoino in konsekventno premiljenm
ciljem kulturnega razvoja.
Str. 518,- manjkajo l.,2.in 3. vrsta od z..- noemo prepustiti
kakemu samovladanju, avtoritarnega
monarhistinega nasledstva ne smemo ukiniti samo
na enem podroju, da bi ga na drugih zadrali. Zanj
so gospodarsko izkorianje, politino zatiranje in
Str. 621: odve sta 3. in 4. vrsta od z.
Str. 341344 so po nepotrebnem tiskane dvakrat.
KAJ JE VLADANJE?
Da ti vladajo pomeni, da te nadzirajo, opazujejo, vohunijo,
usmerjajo, uzakonjajo, uravnavajo, omejujejo, mdoktrini-
rajo, pridigajo, nadzorujejo, ocenjujejo; presojajo, cenzuri-
rajo in ukazujejo ljudje, ki nimajo za to ne pravice, ne
znanja in ne vrline. Da ti vladajo pomeni, da si pri vsakem
delu, pri vsakem opravku, pri vsakem gibanju zabeleen,
registriran, popisan, obdaven, oznaen, odmerjen, vred-
noten, obremenjen, patentiran, odpuen, pooblaen,
potrjen, ukorjen, prepreevan, reformiran, otet, kaznovan.
Pomeni tudi, da si pod pretvezo javne koristi m splonega
interesa dolan plaevati prispevke, dresiran, mora se
odkupiti, ogoljufan, izkorian, monopoliziran, izsiljevan,
izeman, varan, okraden; nadalje, pri najmanjem znaku
odpora ali ugovora te zatrejo, kaznujejo, zaniujejo, nadle-
gujejo, preganjajo, zmerjajo, potolejo, razoroijo, zaduijo,
zaprejo, ustrelijo, sodijo, obsodijo, preenejo, rtvujejo,
prodajo, izdajo in da bi bila mera polna te e smeijo,
slepijo, sramotijo in oneastijo. Temu se pravi vladanje, to
sta njegova pravica in morala.
Pierre-Joseph Proudhon

YU ISBN 86-7347-002-1