Programiranje CNC Stro PDF

Razvoj raunalniko vodenih obdelovalnih
strojev
Kratici NC in CNC izhajata iz angleine in pomenita Numerical Control (Numerino krmiljenje) in
Computer Numerically Controlled (raunalniko Numerino krmiljenje). NC je predhodnik
CNC-krmiljenja.
Prvi NC-stroji so se pojavili v zaetku petdesetih let v Zdruenih dravah Amerike. Glavni razlogi,
vodilo in cilji pri razvoju CNC strojev so bili naslednji:
poveati produktivnost,
izboljati kvaliteto in natannost izdelkov,
zmanjati proizvodne stroke,
izdelava zahtevnih izdelkov, ki jih na drugaen nain ne moremo izdelati.
Slika 1: Zaetki razvoja NC-tehnologije segajo v petdeseta leta prejnjega stoletja.
Z razvojem elektrotehnike in e posebej elektronike se krmilja fizino manjajo in hkrati ponujajo

veje monosti krmiljenja. Z uvajanjem visoko avtomatiziranih CNC-strojev se kraja as izdelave
izdelkov in zmanjujejo se proizvodni stroki v maloserijski in srednjeserijski proizvodnji, vedno ve
tudi v posamini proizvodnji.
Velik razvojni preskok je bil narejen, ko so klasina NC-krmilja zamenjali s CNC-krmilji, ki
vsebujejo tudi raunalnik. CNC-krmilje v bistvu opravlja podobno nalogo kot NC-krmilje, vendar
lahko vgrajeni raunalnik prevzame vrsto posebnih nalog:
vije vrste interpolacije,

programsko povezavo krmilja s strojem,
korekcijo radija rezalnega roba,
tehnika dela s podprogrami, itd.
PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 1 od 38

Slika 2: Spreminjanje cene NC-krmilnikov v odvisnosti od Slika 3: Spreminjanje strukture cene NC
razvoja elektronike. krmilnikov.
Nekatere osnovne prednosti CNC-obdelovalnih strojev pred klasinimi stroji so:
program vnesemo v stroj in ga shranimo,

enostavno popravljanje e shranjenega programa,
veja produktivnost strojev,
velika kvaliteta in natannost izdelave izdelka,
veja izkorienost stroja,
visoka prilagodljivost pri obdelavi,
omogoa ve delovnih operacij.
Klasini stroj opravlja eno samo delovno operacijo, potrebno ga je sproti nastavljati in kontrolirati,
med stroji za razline delovne operacije moramo imeti medfazno skladie.
Prednosti obdelave z vestopenjskimi CNC-stroji:

- veino delovnih operacij opravimo z enim vpenjanjem na enem stroju,
- od 6 do 10-krat veja storilnost kot pri konvencionalni obdelavi,
- za posluevanje stroja je potreben en delavec,
- kvaliteta obdelave in natannost dimenzij sta neodvisna od razpoloenja delavca,
- servis kompletnega stroja opravlja ena oseba,
- obdelovancev med posameznimi fazami obdelave ni potrebno skladiiti,
- izredno kratki pripravni asi,
- enostavna in hitra priprava tehnolokih parametrov,
- prilagajanje tehnolokih parametrov med delovnimi operacijami,
- visoka stopnja varnosti pri delu,
- monost obdelave ve razlinih obdelovancev na isti delovni mizi z enim vpetjem,
- ponovljivost delovnih operacij tudi po daljem asovnem obdobju z enako natannostjo,
- prihranek delovnega prostora zaradi zamenjave vejega tevila klasinih strojev z enim
samim.
Numerino krmiljeni obdelovalni stroj je en stroj, ki se uporablja za ve vrst obdelave lesa, obiajno
za rezkanje, vrtanje in aganje. Standardne izvedbe imajo tri obdelovalne osi, ki omogoajo
obdelavo zahtevnejih izdelkov. Obdelovance lahko pri istem vpetju obdelujemo z razlinimi orodji,
tako se izognemo pripravljalno-zakljunim in tudi pomonim asom.

Osnove delovanja CNC-obdelovalnih
strojev
Naini krmiljenja
CNC-stroj krmilimo s pomojo raunalnika, ki dela na podlagi programa. Razlikujemo nekaj
osnovnih nainov krmiljenja:
a) Krmiljenje od toke do toke
Orodje med premikanjem ne obdeluje, c) Izboljano krmiljenje po ravnih

uporablja se predvsem pri vrtanju, za linijah
robilnike, velistne krone age, dolbilne,
brusilne agregate, za njihovo pozicioniranje Gibanje iz zaetne toke v konno toko
v asu pripravljanja. se lahko izvede pod poljubnim kotom.
Uporabljamo ga pri nadmiznih rezkarjih
in modernih vrtalnih strojih za hitreje
pozicioniranje orodja.
Krmiljenje od toke do toke
b) Krmiljenje po ravnih linijah

Izboljano linijsko krmiljenje
Orodje med gibanjem od toke A do toke B
obdeluje. Obiajno je mono gibanje d) Konturno krmiljenje
vzporedno s koordinatnimi osmi ali pa pod
kotom 45 stopinj. Uporabljamo ga predvsem Mono je gibanje oz. krmiljenje v dveh ali
za obrezovanje, poravnavanje, brazdanje, treh oseh. Pri tem nainu se gibanje med
utorjenje, profiliranje, bruenje, za linijske orodjem in obdelovancem neprestano
transporte. menjava po smeri in velikosti. Konturno
krmiljenje omogoa rezbarjenje, kopirno
rezkanje, rezkanje s pantografi, obdelava
lesa na nadmiznem visokoturnem
CNC-rezkarju.
Linijsko krmiljenje

Konturno krmiljenje
Zgradba CNC-stroja
CNC-stroj je sestavljen iz dveh glavnih delov: stroja, na katerem se izvaja obdelava delov, in
CNC-krmilnika, ki to obdelavo krmili. CNC-program, ki vsebuje natanen popis poteka obdelave
na stroju, predstavlja vhodne informacije, ki jih CNC-krmilnik potrebuje za krmiljenje obdelave.
CNC-stroj je neke vrste avtomat, ki ga lahko prosto programiramo. Njegova glavna znailnost je
fleksibilnost, to je monost hitre preureditve stroja z ene na drugo obdelavo, in sicer z
zamenjavo programa in eventualno z manjimi hitrimi preureditvami stroja. Zato je e posebej
primeren za avtomatizacijo maloserijske in srednjeserijske proizvodnje.
Raunalniko vodeni obdelovalni stroji so torej sestavljeni iz mehanskega dela, ki se po

izgledu bistveno ne razlikuje od klasinega, ter iz krmilnega dela, v katerem je vgrajen
raunalnik, ki vodi in krmili ves proces obdelave izdelka.
Mehanski del stroja

je zelo podoben kot pri klasinem stroju, vendar ima kar nekaj izboljav:
a) avtomatina, programsko vodena menjava orodij (revolverska glava ali shramba orodij),
b) monost brezstopenjskega krmiljenja tevila vrtljajev glavnega vretena,
c) od elektromotorja se vrtilno gibanje pretvarja v podajalno s pomojo kroglinega
vijanega vretena in matice, ki zagotavlja zelo veliko natannost pozicioniranja orodja in
delovne mize,
d) zelo natanno merjenje poloaja pri gibanju v smeri osi s pomojo merilnega sistema
(direktno ali indirektno merjenje poloaja),
e) stroji so bolj togi, kar zagotavlja manje vibracije stroja in posledino vejo tonost
izdelave.
Slika 4: Kroglino vijano vreteno in matica Slika 5: Revolverska glava

(Cincinnati Milacron)
Pri CNC-obdelavi se zaporedje operacij spremeni. Bistvenega pomena so vodila, leaji, ogrodje in
kontrola izvajanja.
VODILA: veina boljih CNC-strojev ima sistem linearnega vodenja s kroglinimi objemnimi vodili
(vodilni na tem podroju THK), druga so e klasina drsna vodila, vodila s kotalnimi elementi in za
natanno vodenje velikih bremen pri majhnih hitrostih zelo uveljavljena hidrostatina vodila.
Stran 4 od 38
POGONI: od omenjenega navojnega vretena z matico uporabljamo e zobato letev in za manje
natannosti zobati jermen.
LEAJI so izrednega pomena za natannost in obrabo vsakega CNC-stroja. Vsi bolji stroji imajo
vgrajene leaje s keraminimi kroglicami namesto jeklenih, saj so lahko vrtilne hitrosti vije za
55 %, temperatura obratovanja pa je nija. Taki leaji so tudi 3-4x draji od leajev z jeklenimi
kroglicami.
PRITRDITEV OBDELOVANCA NA DELOVNO MIZO se izvaja z vakuumskim vpenjanjem,
mehanskim vpenjanjem, uporabljajo pa se e druge pnevmatine in hidravline naprave.
Krmilni del
stroja ima vgrajen raunalnik, ki vsebuje:
a) vhodno enoto, za vnaanje podatkov oz. programa. Program lahko direktno vnaamo
preko tipkovnice na stroju ali pa ga prenesemo preko kabla iz raunalnika (obiajno
prenosnega).
b) obdelovalno enoto, ki podatke (program) obdeluje, shranjuje podatke obdelave,

preraunava, poilja signale ukaze preko izhodne enote v mehanski del in dobiva
povratne informacije o izvedbi le-teh itd.
Veina dananjih CNC-strojev lahko shrani enega ali ve programov v svoj pomnilnik.
tevilo programov, ki so lahko shranjeni v pomnilniku, je odvisno od velikosti pomnilnika.
Vsak program ima svoje ime, da jih lahko loimo med seboj. Krmilniki omogoajo
popravljanje e shranjenih programov.
Moderni krmilniki omogoajo interaktivno programiranje s pomojo "arovnika", ki nas vodi
preko sistem menijev, vpraanj in odgovorov ter nam pomaga pri izdelavi programa.
Ena pomembnejih funkcij krmilnika je omogoanje grafine simulacije programov na
zaslonu.
Samopreverjanje pravilnosti delovanja krmilne enote.
c) izhodno enoto, ki poilja podatke krmilnim elektromotorjem, preko katerih se izvaja

gibanje in obdelava na stroju.
Izhodna enota je tudi zaslon, ki ga imajo e vsi CNC-stroji. S pomojo zaslona lahko
programer (operater) na enostaven nain, preko sistema menijev, komunicira s strojem. Na
zaslonu se kae trenutna pozicija orodja, vrtljaji vretena, razne spremenljivke in alarmi, ki
nas opozarjajo na napake. Na zaslonu izvajamo tudi grafino simulacijo programa, e
preden izvedemo program. Grafina simulacija programa nam pokae pot orodja in
izdelavo izdelka na zaslon ter tako tudi mone napake, do katerih lahko pride pri pisanju
programa.
Senzorji sporoajo vsak premik in gibanje krmilni enoti, ki na ta nain vodi in krmili celoten
proces izdelave izdelka.

Slika 6: Sestava raunalnika v krmilnem delu.

CNC-program
Je zaporedje programskih ukazov, ki nekemu CNC-stroju doloa postopek izvajanja delovnih
operacij za izdelavo doloenega izdelka.
Postopek obdelave na CNC-stroju je v CNC-programu opisan s krmilnimi ukazi, in sicer

geometrijskimi, ki doloajo relativni poloaj med orodjem in obdelovancem (gib osi),
tehnolokimi, kot so doloitev podajalne in rezalne hitrosti, definicije orodij, in pomonimi
funkcijami, ki doloajo vklop/izklop vretena, smer vrtenja, hlajenje itd.
Celoten postopek izvajanja operacij izdelave na stroju tako poteka povsem avtomatino.
Programiranje je torej postopek izdelave opisanega zaporedja ukazov na podlagi delavnike

risbe obdelovanca
Slika 7: Informacije za CNC-krmilnik.

Struktura in vsebina CNC-programa
Kot smo e ugotovili, je CNC-program zaporedje programskih ukazov, ki nekemu CNC stroju
doloa postopek izvajanja delovnih operacij za izdelavo doloenega izdelka.
Potek obdelave v programu je opisan s funkcijskimi, geometrijskimi, tehnolokimi ukazi,

definicijami orodij in pomonimi funkcijami.
Program je sestavljen iz posameznih programskih stavkov, ki opisujejo doloeno operacijo ali

gibanje na stroju. Programski stavki so sestavljeni iz doloenih informacij, ki so opisane z
besedami. Besede sestavljajo naslov in pripadajoe tevilke z ustreznim predznakom
(vrednost).
Naslov so rke, ki predstavljajo doloeno funkcijo, in se vedno nahajajo na zaetku besede.

Vrstni red besed v programskem stavku je obiajno tudi predpisan.
naslov N G X Y Z R F OPOMBE
(M) (I) (J) (K)
05 101 560 480 20 3 Linearna interpolacija
vrednosti 06 102 680 600 120 2 Radij v smeri ure
07 103 680 360 120 Radij proti smeri ure
08 101 800 360 3
Na primer:
NASLOV VREDNOST NASLOV VREDNOST NASLOV VREDNOST NASLOV VREDNOST

G 101 X 800 Y 360 F 3
BESEDA BESEDA BESEDA BESEDA
PROGRAMSKI STAVEK
OPISOVANJE PROGRAMSKIH VRSTIC
Zaradi bolje preglednosti daljih programov vstavimo med vrstice posameznih faz obdelave opis. Ta se
prine z oklepajem, za njim so lahko poljubni znaki, npr.: (opis XX. Zaklepaja NE postavimo.
Pri korekcijah programov lahko z oklepajem opisujemo tudi programske stavke, ki jih elimo pri obdelavi
izloiti, da jih program ne bo zaznal npr.: (G101X5Y5. Pazimo, da vsako spremembo v programu
shranimo, preden program izberemo in poenemo na stroju.

POMEN POSAMEZNIH OZNAK V PROGRAMSKEM STAVKU:
Format
Oznaka Pomen
besede
skupaj s tevilko oznauje zaporedno tevilko programskega
N 3
stavka
oznauje glavne programske funkcije, ki doloajo vrsto in
G 92
nain gibanja orodja oz. obdelovanca
oznake X-osi v koordinatnem sistemu; doloa pomik v
X +,- 5
X-smeri ( +, - )
oznake Y-osi v koordinatnem sistemu; doloa pomik v
Y +,- 5
Y-smeri ( +, - )
oznake Z-osi v koordinatnem sistemu; doloa pomik v
Z +,- 4
Z-smeri ( +, - )
oznaujejo osi pomonega koordinatnega sistema pri kroni
I, J, K 5
interpolaciji
R 150 radijus loka
Q 10 zaokroitev vogala
F 5 oznauje podajalno hitrost, in sicer v m/min
E 2 hitrost vhoda orodja
S 18 programirano tevilo vrtljajev glavnega vretena
T 25 oznaka ali koda orodja
M 00 oznaka za pomone programske funkcije
Predznak pri oznakah koordinatnih osi je zelo pomemben, saj opredeljuje smer gibanja
orodja oz. mize.
Zapis, oblika besede za X +, - 5.3 pomeni, da lahko pod koordinato X vpiemo +, - 5 celih mest in 3
decimalke. Skupaj s tevilko in predznakom doloajo smer in dolino gibanja orodja. e zapiemo
tevilko s predznakom "-", je smer gibanja negativna. e zapiemo tevilko brez predznaka, je smer
gibanja pozitivna
Naini programiranja CNC-strojev

Poznamo ve nainov programiranja CNC-obdelovalnih strojev:
a) Rono programiranje
Pri ronem programiranju je programer tisti, ki doloi in opie operacijski postopek obdelave na
CNC-stroju glede na delavniko risbo in napie CNC-program; vse izraune naredi sam.
b) Rono programiranje direktno na stroju

Moderneji krmilniki imajo vgrajeno programsko podporo za programiranje; programer
programira stroj preko sistema menijev in opcij, ki so na razpolago; sprotna kontrola vhodnih podatkov
proti programskim napakam; obstaja monost grafine simulacije poti orodja na ekranu.
c) Programiranje s pomojo raunalnika

Programer s pomojo CAD-CAM sistema vnese risbo v raunalnik in program na osnovi risbe in
dialoga, programer raunalnik, ter na osnovi lastne baze tehnolokih podatkov orodja in materiala izdela
NC kodo oz. program za doloeni tip CNC-stroja. CAD-CAM program ima podatke o orodju, ponuja
optimalne tehnoloke parametre obdelave, analizira in izrauna as izdelave. Program se shrani in nato

prenese na stroj (RS232 povezava). Na stroju se e enkrat izvede simulacija programa ter se pristopi k
izdelavi izdelka.
Slika 8: Roni nain programiranja iz obdobja NC-strojev, ki je do programskega lista ohranil znailnosti sodobnega
ronega programiranja CNC-strojev.
Koordinatni sistem
Za doloanje geometrijskih podatkov v programu uporabljamo koordinatni sistem. Kartezijev
koordinatni sistem je definiran kot dve oz. tri med seboj pravokotne si osi, ki sekajo skupno
seie, imenovano izhodie koordinatnega sistema. Ta je lahko ravninski ali prostorski.
Ravninski koordinatni sistem
je uporabneji za obdelavo na strunicah in podobnih strojih. Os "Z" je standardno doloena in
je v smeri glavnega vretena stroja.
Prostorski koordinatni sistem
opisuje gibanje orodja in obliko obdelovanca na vrtalno- -frezalnih strojih, obdelovalnih celicah
oz. centrih itd.
Vsaka os ima dve moni smeri gibanja: +(plus) in -(minus). Predznak doloa smer gibanja
orodja oz. mize.

Slika 9: Osi na CNC-strojih
Vsi stroji se gibljejo po eni oz. po ve oseh:
X levo, desno Y naprej, nazaj Z gor, dol
S rkami U, V, W obiajno oznaujemo dodatne osi.
Pomembno opozorilo: Smeri gibanja si najlaje zapomnemo s pomojo pravila desne roke, ki kae:
palec v smeri pozitivne X-osi,
kazalec v smeri pozitivne Y-osi in
sredinec v smeri pozitivne Z-osi.
Slika 10: Pravilo desne roke
Pri opisovanju CNC-strojev govorimo o krmiljenih oseh in jih velikokrat tako tudi poimenujemo,
npr. triosni, petosni in podobno. Krmiljene osi na stroju predstavljajo smeri krmiljenega gibanja
gibljivih delov stroja, najvekrat delovne mize, vretena, nosilca orodij.
Koordinatna izhodia
Na CNC-strojih se sreujemo z ve koordinatnimi sistemi, torej tudi z izhodii. Vsak CNC-stroj
ima svojo referenno toko (R) in strojno nielno toko (M). To so fiksne toke stroja, ki jih doloi
proizvajalec stroja.
Ko operater vkljui stroj, mora najprej postaviti stroj v referenno toko. S tem stroju povemo,
kje je njegovo izhodie. To je v bistvu pozicioniranje v nielno toko po vseh koordinatnih oseh.
Te toke so postavljene z mehanskimi konnimi stikali. Ko stroj dosee ta mejna stikala,
registrira lokacijo kot osnovno startno toko. Ta toka je v spominu stroja, dokler stroja ne
izklopimo.
Nielna toka stroja (M)

je izhodina toka koordinatnega sistema stroja in zaetna toka za vsa ostala koordinatna
izhodia in referenne toke stroja. Glede njene lege pravila ni in je odvisna od proizvajalca.
Nielna toka obdelovanca (W)
Vanjo je postavljeno koordinatno izhodie programa in glede na to toko doloamo koordinate
vseh tok, ki jih moramo dosei z orodjem med obdelavo. Ponavadi je doloena na vogalu
obdelovanca.
Izhodina toka konice orodja (B)

popisuje izhodino lego orodja. Pred obdelavo mora krmilnik poznati koordinate te toke, v kateri
se nahaja konec rezilnega dela orodja.
CNC-vrtalni in rezkalni stroj WINNER 2.45 K

To je obdelovalni center, namenjen za serijsko vertikalno vrtanje, horizontalno sprednje in stransko
vrtanje, rezkanje in profiliranje.
Numerino krmiljenje je v treh kontroliranih smereh z Motorola multiprocesorjem, nadzorovanim
z osebnim raunalnikom Pentium.
Slika 11: CNC-strojWinner na Poklicni gostinski in lesarski oli v Slovenj Gradcu
Tehnine specifikacije:
- rezkalna enota 4 kw, 24000 obr/min,
- 10 neodvisnih vertikalnih vrtalnih glav, v razmaku 32 mm
- 2 dvojni horizontalni vrtalni glavi v osi X
- 1 dvojna horizontalna vrtalna glava v osi Y
- hitrost vrtenja vrtalnih glav 4000 obr/min
- delovni pomik orodja na osi X: 2450 mm (2350 mm INDEX), hitrost pomika 60 m/min
- delovni pomik orodja na osi Y: 1250 mm, hitrost pomika 50 m/min
- delovni pomik orodja na osi Z: 110 mm, hitrost pomika 20 m/min
- delovna miza z 8 vpenjalnimi ploami 160 x 160mm
- 4 vodila za dvig obdelovanca
- razdelitev delovne mize v 2 delovni obmoji
- vakuumsko vpenjanje s sesanjem vakumske rpalke cap. 45 m3/min
- pnevmatski pomik vrtalnih glav in sani na delovni mizi, min. pritisk zraka 67 barov
- rono pnevmatsko vpenjanje rezkalnih glav
ISO programske kode (Masterwood - Winner 2.45 K)
G kode:
G40 PREKLIC KOREKCIJE RADIJUSA G103 KRONA INTERPOLACIJA PROTI

ORODJA (obvezno sledi koda G101) SMERI URNEGA KAZALCA
X Koordinate konne toke
G41 KOMPENZACIJA RADIJUSA Y "
ORODJA LEVO (obvezno sledi koda G101) Z "
Q Radij kompenzacije R Radij loka
I Koordinate centra kroga
G42 KOMPENZACIJA RADIJUSA J "
ORODJA DESNO (obvezno sledi koda G101) Q Koda zaokroenja vogalov
Q Radij kompenzacije F Hitrost interpolacije
G90 PROGRAMIRANJE Z ABSOLUTNIMI G105 KRONA INTERPOLACIJA V SMERI

VREDNOSTMI URE PODANE 3 TOKE ALI ENA
TANGENTA
G91 PROGRAMIRANJE Z RELATIVNIMI X Koordinate konne toke
VREDNOSTMI (Na koncu vrni v Abs- G90) Y "
Z "
G92 PREMAKNITEV KOORDINATNEGA I Koordinate srednje toke
IZHODIA J "
U (X) Nove koordinate na obdelovancu F Hitrost interpolacije
V (Y) "
W (Z) " G106 KRONA INTERPOLACIJA PROTI
SMERI URNEGA KAZALCA (3 t. ali tang.)
G100 PROGRAMIRANJE VERTIKALNE X Koordinate konne toke
LUKNJE Y "
X Koordinate izvrtine Z "
Y " I Koordinate srednje toke
Z " J "
F Hitrost vrtanja F Hitrost interpolacije
T tevilka orodja
G108 ELIPTINA INTERPOLACIJA V
G101 LINEARNA INTERPOLACIJA SMERI URE
X Koordinata konne toke I Koordinate centra elipse
Y " J "
Z " R Lok elipse
F Hitrost interpolacije Q Ekscentrinost elipse (Rx, Ry)
Q Radij zaokroevanja vogalov F Hitrost interpolacije
G102 KRONA INTERPOLACIJA V G109 ELIPTINA INTERPOLACIJA PROTI
SMERI URE (toka na koncu, v centru) SMERI URNEGA KAZALCA
X Koordinate konne toke I Koordinate centra elipse
Y " J "
Z " R Lok elipse
R Radij loka Q Ekscentrinost elipse (Rx, Ry)
I Koordinate centra kroga F Hitrost interpolacije
J "
Q Koda zaokroenja vogalov G110 OMOGOANJE MERJENJA V COLAH
F Hitrost interpolacije V ISO PROGRAMU
G172 ZAETNA TOKA OBDELAVE
G111 ONEMOGOANJE MERJENJA V X Koordinata zaetne toke
COLAH V ISO PROGRAMU Y "
Z "
G112 OMOGOENI OSTRI ROBOVI S Hitrost vrtenja orodja
G113 ONEMOGOENI OSTRI ROBOVI T Koda orodja (T), (Tn,m ...)
E Hitrost vhoda orodja
G120 IZBIRA STANDARDNE RAVNINE J Naklon rezkanja
K tevilka delovne ravnine
G173 ZAETEK INTERPOLACIJE
G150 PREKLIC PRESLIKAVE NEODVISNO OD DELOVNE POVRINE
X Koordinata zaetne toke
G151 AKTIVNA PRESLIKAVA PREKO Y "
OSI X Z "
S Hitrost vrtenja orodja
G152 AKTIVNA PRESLIKAVA PREKO T Orodje kode (T), (Tn,m ...)
OSI Y E Hitrost vhoda orodja
I Kot rotacije na ravnini X-Y (Axis C)
G153 AKTIVNA PRESLIKAVA PREKO K Kot rotacije na ravnini X-Z
OSI Z
G178 PROGRAMIRANJE VRTANJA POD
G161 DODELITEV NOVE DOLINE KOTOM (gugajoe)
OBDELOVANCA X Koordinate centra izvrtine
X Nova dolina obdelovanca Y "
Z "
G163 DODELITEV NOVE IRINE I Kot rotacije na ravnini X-Y
OBDELOVANCA K Nagib vrtanja na ravnini X-Z
Y Nova irina obdelovanca J Dolina izvrtine
Q Razdalja med obdelovalno ravnino
G164 ZAZNAVA NAPAKE NA Z OSI (default 5 mm)
X Koordinate tok za zaznavo F Hitrost vrtanja
Y " T Koda orodja
G165 DODELITEV NOVE DEBELINE G180 REZ Z REZILOM V X osi

OBDELOVANCA X Konna koordinata reza
Z Nova debelina obdelovanca Y Konna koordinata reza
F Hitrost rezanja
G166 ZAZNAVA NAPAKE NA X OSI S E Hitrost vhoda orodja
FOTOCELICO T tevilka orodja
X Koordinate tok za zaznavo
Y " G181 REZ Z REZILOM V Y osi
Z " Y Konna koordinata reza
X Konna koordinata reza
G167 ZAZNAVA NAPAKE NA Y OSI S F Hitrost rezanja
FOTOCELICO E Hitrost vhoda orodja
X Koordinate tok za zaznavo T tevilka orodja
Y "
Z " G182 HORIZONTALNO VRTANJE PO
LEVEM ROBU
G170 GIBANJE OSI V ABSOLUTNIH X Koordinate izvrtine
VREDNOSTIH Y "
X Osne koordinate v absolutnih vrednostih Z "
Y " F Hitrost vrtanja
Z " T tevilka orodja
F Hitrost premika
G183 HORIZONTALNO VRTANJE PO G189 REZ Z INDEXIRANIM REZILOM
DESNEM ROBU X Koordinata konne toke reza
X Koordinate izvrtine Y "
Y " I Naklon reza
Z " J Dolina reza
F Hitrost vrtanja Z Globina reza
T tevilka orodja F Hitrost rezanja
G192 DOLOITEV NOVEGA KOORD.

G184 HORIZONTALNO VRTANJE PO IZHODIA NA DEL. RAVNINI
ZADNJEM ROBU X Koordinate novega zaetka na delovni
X Koordinate izvrtine ravnini
Y " Y "
Z "
F Hitrost vrtanja G194 SPREMEMBA OFFSET RAZDELITVE
T tevilka orodja PLOE
D Nova offset razdelitev ploe za obdelavo
dolgih kosov
G185 HORIZONTALNO VRTANJE PO
PREDNJEM ROBU
X Koordinate izvrtine G204 IZDOLBEN KROG ALI IZVRTINA
Y " D Premer kroga
Z " Z Globina
F Hitrost vrtanja F Hitrost interpolacije
T tevilka orodja R tevilo ponavljanj
I Prirastek vrednosti po X za vsako
ponovitev
G186 MONTAA J Prirastek vrednosti po Y za vsako
X Konne koordinate lukenj ponovitev
Y "
Z Globina luknje G205 LINEARNO REZKANJE
F Hitrost vrtanja A Naklon rezkanja
T tevilka orodja L Dolina rezkanja
Z Globina rezkanja
G187 IZVRTINE VZDOL KATEREKOLI F Hitrost interpolacije
NAKLONSKE LINIJE R tevilo ponavljanj
K tevilo izvrtin za vrtanje I Prirastek vrednosti po X za vsako
I Naklon linije ponovitev
Z Globina izvrtin J Prirastek vrednosti po Y za vsako
F Hitrost vrtanja ponovitev
T tevilka orodja
G211 KLICANJE FIGURE
G188 INDEXIRANO VRTANJE K tevilka figure
X Koordinate centra izvrtine N Stranski, nepopoln vzorec figure
Y " Q Simetrija
Z " F Hitrost interpolacije
I Kot rotacije na ravnini X-Y R tevilo ponavljanj
J Dolina izvrtine I Prirastek vrednosti po X za vsako
Q Oddaljenost od povrine (neobvezna ponovitev
vrednost: 5 mm) J Prirastek vrednosti po Y za vsako
F Hitrost vrtanja ponovitev
T tevilka orodja
S Hitrost vrtenja orodja
M-kode:

M00 PAVZA
M106 ONEMOGOANJE NALETA ORODJA
M16 MENJAVA ORODJA Z S HORIZONTALNINIMI SVEDRI
IZMENJEVALCEM ORODJA MED
DELOVNIM PROCESOM M107 OMOGOANJE NALETA ORODJA S
K tevilka rezkalnega orodja, ki se HORIZONTALNINIMI SVEDRI
vstavi
M111 AKTIVIRANJE UKAZA ZA
M60 SHRANJEVANJE ORODJA V ZMANJANJE HITROSTI VERTIKALNEGA
IZMENJEVALEC ORODJA VRTANJA
K tevilka vretena, kamor se orodje odloi D Razdalja med povrino lesa in vstopom v
notranjost
M98 KLICANJE PODPROGRAMA V ISO F Zmanjanje hitrosti
NAINU (ABSOLUTNO ORIGINALNE)
K "Ime programa" M112 AKTIVIRANJE UKAZA ZA
R tevilo ponovitev ZMANJANJE HITROSTI POMIKA PRI
IZSTOPU
M99 VRAANJE IZ PODPROGRAMA D Razdalja med povrino lesa in vstopom v
NAZAJ V PROGRAM notranjost
F Zmanjanje hitrosti
Pomni:
Veljavnost posameznih funkcij je odvisna od proizvajalca CNC-strojev oz. krmilnikov
in se od proizvajalca do proizvajalca do neke mere razlikujejo.
Obdelava z rezkarjem
Programiranje = vnaanje kod, ki jih stroj razume. Uporabljamo ISO-kode G in M, s katerimi
krmilniku dajemo kode, kam naj se stroj premakne.
e tako zapleteno pot orodja lahko opiemo s tremi razlinimi gibi: linearno, krono gibanje v smeri
ure in krono gibanje proti smeri ure. Spreminjajo se le koordinate, ki doloajo dolino med dvema
tokama za ravno rto, in pa dolina ter velikost radija med tokama pri kronem gibanju.
Obdelujemo lahko direktno po poti, ki smo jo doloili, lahko pa odmaknemo rezkar na levo ali desno
stran poti glede na smer rezkanja. Odmiki se uporabljajo predvsem za korekcijo radija rezilnega
roba. Odmike uporabimo tudi pri obdelavi v ve fazah z razlinimi orodji, za profiliranje in
brazdanje, ko pri vsaki fazi doloamo odvzem materiala.
G92 Obdelovanec postavimo v tono doloeno pozicijo na delovni mizi, njegov zadnji zgornji
vogal ob robu delovne mize je doloen kot nielna toka. S kodo G 92 to nielno toko prestavimo.
Pri obrezovanju mora imeti obdelovanec doloeno nadmero, da ga lahko obreemo na tone
dimenzije. Pri tem moramo premakniti nielno toko za polovico nadmere po osi U (X) in V (Y).
Koda G92 prestavi celotno obdelovalno ravnino, ki smo jo doloili kot tone dimenzije obdelovanca,
zato moramo biti pazljivi pri vrtanju s strani, saj se zaetek obdelave pri vrtanju in parametrinem
programiranju navezuje na rob obdelovalne ravnine in je moen nalet orodja. Postavimo jo na prvo
mesto v programu.
G172 Kodi doloimo, kam naj se stroj postavi za zaetek obdelave, s kaknim orodjem in kakno
hitrostjo bo zael obdelovati.
G41 Orodje se odmakne za polovico rezkarja na levo, z Q pa lahko to korekcijo sami doloimo.
G42 Korekcija radija v desno, center rezkarja je od programirane poti obdelave za polmer orodja
odmaknjen v desno. Pazi: obdelava v smeri ure ali proti smeri ure!
G40 prekliemo korekcijo radia rezilnega roba center rezkarja se vrne na programirano pot.

Za kodami G40, G41, G42 vedno sledi koda G101 linearna interpolacija. S to kodo doloimo pot,
na kateri se rezkar med dvema tokama iz centra premakne na rezilni rob in obratno.
G192 Kodo uporabimo za premaknitev obdelave na delovni ravnini po oseh X in Y. Postavimo jo
pred zaporedje programskih stavkov ali podprogram ali del programa, ki ga elimo premakniti. Da
se povrnemo v originalno pozicijo, moramo os, ki smo jo premaknili, povrniti v nielno toko
obdelovalne ravnine (postaviti G192 X0 Y0).
Slika 12: Korekcija radia rezilnega roba v odvisnosti od smeri obdelave
VRTANJE LUKENJ
MOZNIENJE
je mogoe v vertikalni in
horizontalnih smereh. Poleg
osnovnega pomika je mogoe
posebej nastaviti pomik ob vhodu
v obdelovanec in izhodu na drugi
strani. Konica svedra potuje med
vrtanjem 10 mm od delovne
ravnine obdelovanca.
Slika 14: Razline ravnine obdelave.

Slika 13: Gibanje svedra skozi
obdelovanec.

Oblike programiranja
PROGRAMIRANJE V ABSOLUTNEM NAINU
Pri absolutnem programiranju vedno izhajamo iz ene in iste toke, to je nielne toke v
koordinatnem sistemu. Navadno je ta nielna toka na vogalu obdelovanca. Razdalj med seboj ne
setevamo, temve za vsako novo toko beremo razdaljo od nielne toke tako po X-kot Y-in Z-osi.
e smo na primer po osi X od nielne toke oddaljeni za 500 mm in bi radi prestavili orodje za
200 mm v levo, ne piemo odtete razdalje (-200) temve vpiemo razdaljo, ki nam je ostala od
nielne toke do nove toke orodja, t.j. 300 mm.
Primer programa : Nielna toka

obdelovanca
G92 U5 V5 0,0
G172 X-20 Y-20 Z22 T25 S18 E2
G41
G101 X0 Y0
G101 X400 Y0 F3
G101 X400 Y150
G102 X250 Y300 R150
G101 X0 Y300
G101 X0 Y0
G40 Y
G101 X-20 Y-20
RELATIVNO ALI INKREMENTALNO PROGRAMIRANJE
Pri relativnem programiranju je vsaka nova toka novo koordinatno izhodie.

Uporabno je predvsem pri vrtanju, kjer nam ni treba setevati razmikov med luknjami, temve jih
samo vpisujemo. V koordinatnem sistemu pa se tako postavljena koordinata teje doloi, saj je ne
moremo direktno prebrati. Vse razdalje na doloeni osi moramo med seboj seteti, da ugotovimo
tono pozicijo na obdelovancu. Pozorni moramo biti na prehod iz relativnega v absolutno
programiranje. Prav tako se po vsakem zakljuenem nizu obdelave vrnemo v absolutni nain
programiranja.
Primer programa : Nielna toka

obdelovanca
G92 U5 V5 0,0
G172 X-20 Y-20 Z22 T25 S18 E2
G91
G41
G101 X20 Y20 F3
G101 X400 Y0
G101 X0 Y150
G102 X-150 Y150 R150
G101 X-250 Y0
G101 X0 Y-300
G90
G40 Y
G101 X-20 Y-20

PARAMETRINO PROGRAMIRANJE ( # )
Bistvo parametrinega programiranja je v samodejni prilagoditvi programa na podane tone dimenzije

obdelovanca (DX, DY, DZ) ali druge podane parametre v programu.
S parametri lahko uporabimo vse osnovne matematine operacije: +, -, *, /, <, > in pa operaciji
#WHILE (pogoj) in #WEND (ponavljaj, dokler se pogoj ne izpolni). Za posamezen parameter v
programskem stavku lahko uporabimo najve eno matematino operacijo ali zanko. Pri doloitvi
parametra vedno zanemo programski stavek z # (lojtro)
Primer programa v abs. nainu:
#1=DX (dolina obdelovanca

#2=DY (irina obdelovanca Nielna toka
#3=DZ (debelina obdelovanca obdelovanca
#4=#3+2 (debelina + 2 mm za rezkar 0,0
#5=#1-#4
#6=#2-#4
#7=150 (radij loka
G92 U3 V3
G172 X-20 Y-20 Z=#4 T25 S18 E2
G41
G101 X0 Y0
G101 X=#1 Y0 F3
G101 Y=#6
G102 X=#5 Y=#2 R=#7
G101 X0
G101 Y0
G40 Y
G101 X-20 Y-20
Slika 15: Absolutno in

inkrementalno(relativno) doloanje koordinat.

Orodja za CNC- referenna
drala orod
obdelovalne stroje vreteno stroja
E
Pri delu s CNC stroji uporabljamo razlina dralo orodja
orodja, zato jih moramo pred zaetkom dela
nastaviti in jih izmeriti. Za pravilno vodenje
orodja moramo poznati dejansko lego
rezilnega roba in konice orodja, sicer bi dobili
izdelek z napanimi merami. Orodja, ki jih
uporabljamo pri sodobnih CNC-strojih, so
obiajno sestavljena iz dveh delov, in sicer
drala ter rezilnega dela. Slika 16: Dimenzioniranje orodja glede na referenno
Pri CNC-rezkalnih strojih izmerimo razdaljo toko drala orodja.
orodja glede na referenno toko koninega
drala orodja E in konico ali koncem rezila,
izmerjen podatek pa shranimo v datoteki z
orodjem. Zraven obvezno vpiemo premer
orodja D in ostale parametre, kot so max. t.
obratov, max. globina rezkanja, smer vrtenja,
max. podajalna hitrost. Nekateri stroji
omogoajo umerjanje orodij na samem stroju,
e vedno pa je najpogosteje umerjanje izven
stroja, ki mu reemo tudi prednastavljanje.
Oboje lahko poteka mehansko, optino ali
elektronsko.
Pri programiranju obdelave na stroju v bistvu

programiramo gibanje po oseh glede na toko
E. Tako krmilnik ob podani dolini orodja L,
premeru orodja D ali njegovi korekciji Q tudi
ve, za kolikno vrednost mora popraviti
gibanje po krmilnih oseh, da se bo po konturi
obdelovanca gibal rob rezila in da bo le-to na
eleni viini.
Dralo orodja
Dralo orodja mora ustrezati revolverski glavi
ali glavi vretena, kamor se vpenja. Oblika
vpenjalnega dela drala s stronico je
standardizirana. V lesni industriji se najve
uporablja ISO-30 in ISO-40, MK2, 3, HSK50,
63.

Rezila
Uporabljajo se profilni in palini rezkarji. Po
namenu jih lahko razdelimo na rezkarje za
vrata in okna, na profilne rezkarje in
integralne rezkarje.
Integralni rezkarji so lahko:
eno-, dvo- ali trospiralni;
s pozitivno ali negativno
spiralo; Slika 17: Rezkarji nameeni v vpenjalne glave
gladki ali nazobani.
Zelo pogosta so orodja z izmenljivimi HM-rezili za formatiranje, profiliranje in izrezovanje.
Rezalne ploice razlinih oblik so iz karbidnih trdin in se jih ne ostri. Ko je rezilni rob obrabljen,
ploico obrnemo. Po obrabi rezalnih ploic se le-te enostavno in hitro zamenjajo z novimi.
Pritrjevanje rezalnih ploic je lahko izvedeno na ve nainov.
Izredna trdnost diamantnih rezil zagotavlja dolgotrajno ostrino, zato so priporoljiva za obdelavo
oplemenitene iverne ploe, MDF ipd. Pogoj uporabe diamantnih rezil je istost in homogenost
materiala, ki ga obdelujemo.
Za obdelavo lesnih tvoriv se na CNC-strojih v 80 % uporabljajo diamantna orodja, ki so draja a
vzdrljiveja. Stroj omogoa do 24000 obr/min, zato se pri premajhni hitrosti obdelovanja orodje
greje. Hladi se preko vretena (elezo lahko hladimo s tekoino).
Op.: Razmerje med obrati in pomikom je 2-2,5.
Npr. za obrez IVP programiramo 20 (* 1000) obr/min in pomik 8 9 m/min.
Priprava vpenjalne glave

Vpenjalna glava je sestavljena iz ve
delov, ki jih sestavimo v tono Slika 18: Razstavljena
vpenjalna glava z rezilom.
doloenem zaporedju (slika1). Najprej
vstavimo stronico v vpenjalno matico,
potem vstavimo rezilni del ter vse skupaj
privijemo na dralo orodja. Vpenjalno
glavo vstavimo v pripravo, kjer s Slika 19: Stronica v
posebnim kljuem pritegnemo matico. vpenjalni matici pazi, da
Nato izmerim dolino orodja. Ta se meri sede v notranji rob
od konice orodja pa do referenne toke matice.
E, ki je na zgornjem ploatem delu
drala, kjer se kona konus.
Med obratovanjem stroja se v ree Slika 20: Steblo rezila
vstavi v stronico in
stronice in pod matico nabirajo prani matico.
delci in smole. Zato moramo pri vsaki
menjavi vse dele vpenjalne glave oistiti.
Slika 21: Matico z rezilom

privij v dralo orodja.

Slika 22: Zategovanje matice Slika 23: Enostavno merjenje doline orodja od konice Slika 24: Pravilen
v smeri ure v posebni orodja do zaetka konusa. Obvezen je poskusni komad, prijem vpenjalne glave
pripravi kjer preizkusimo ugotovljeno dolino in naredimo pri vstavitvi v delovno
korekcijo v datoteki. vreteno.
Slika 2: Pogled pod

okrov CNC-stroja
Winner na PGL, kjer so
vpeta orodja.
Slika 25: Razlini

rezkarji z vpenjalnimi
glavami in stronicami.

Nartovanje tehnolokega procesa
Najpomembneji element pri nartovanja tehnolokega procesa je vsekakor doloiti vrstni red
operacij obdelave izdelka. To od programerja zahteva poznavanje standardnih postopkov obdelave,
tehnolokih monosti CNC-stroja, specifine konstrukcije in oblike izdelka ter drugo.
Pri doloevanju tehnolokega procesa se uporabljajo: delavnika risba predmeta, karakteristike

stroja, standardi, katalogi rezalnega, pomonega, merilnega orodja in e kaj.
Za opis zgoraj navedenih elementov se uporabljajo tudi obrazci, v katere vpisujemo vse parametre,
ki so nujni za izdelavo nekega izdelka. Celotno dokumentacijo sestavljajo:
a) delavnika risba izdelka, d) operacijski list,
b) nart vpetja obdelovanca in e) orodni list,

pozicioniranja,
f) programski list.
c) nart rezanja,
Delavnika risba izdelka:

Okno t.2 in 3
OKNO DELNO FIKSNO S KRILOM ZA ZRAENJE
2 kosa
R500
R430 480
42
500
1880
E
KARJ
900
840
Na CNC-stroj izdelamo zgornji lok okna. Polovico loka kopiramo, postavimo na novo ravnino in ga
obrnemo tako, da bo njegova tangenta potekala v smeri X-osi na stroju. Tako dobimo tri zadnje
prislone za obdelovanec. Program lahko napiemo rono s preraunavanjem dimenzij, lahko
prepiemo koordinate iz risbe ali pa s pomojo programa CAD-CAM generiramo NC kodo in dodamo
potrebne parametre in korekcije. Delavnika risba mora imeti podane vse osnovne dimenzije.
Programski list
je list, v katerega vpiemo celoten program za CNC-stroj. Ta program se vnese oz. prenese
na stroj preko tipkovnice, diskete, omrene povezave ali prenosnega PC-ja. Veina boljih
CNC-strojev ima v programsko opremo stoja vgrajeno monost vnosa risbe, preko katere
generiramo NC-kodo za pot obdelave.
CNC-program:
G92 U1 V1
G172 X-19.500 Y42.000 Z21 S18 E2.00 T25
G91
G42
G101 X18.978 Y18.000
G101 X0.000 Y60.000
G102 X0.000 Y210.000 R375.000
G101 X0.00 Y60.000
G103 X60.000 Y60.000
R60.000
G102 X130.000 Y0.000
R216.250
G40
Nart rezanja
prikazuje obdelavo po operacijah glede na operacijski list.
Operacijski list
je list, na katerem opredelimo vse operacije obdelave po posameznih stopnjah.
Operacija Orodje Parametri

t. Opis Opis D (Q), L
1 Vpetje obdelovanca in grobo Dvojni nazoban 16*111 S18, E2, F4
rezkanje spiralni rezkar
2 Fino rezkanje Gladki HM-rezkar na 20*110 S18, E2, F3
izmenljive ploice
3 Profiliranje robov Profilni rezkar 10 30*96 S22, E2, F3
Tabela vpetja
Vakumska ploa na vodilih ima dimenzije 160 x 160 mm. Vpiemo dimenzijo leve in desne strani.
Vpenjanje obdelovancev naj bo izvedeno vedno tako, da so vakuumski priseski odmaknjeni 30 do
50 mm od roba poti orodja. Upotevati moramo nadmero obdelovanca, pri zaokroitvah pa si za
natannejo doloitev pozicije prijemal pomagamo z grafino simulacijo obdelave.
Vodila (od leve proti desni strani): X1 X2 X3 X4

Postavitev vodila na osi X: 40/200 mm 260/420 mm
Postavitev zadnje ploe na vodilu (Y) 10/170 mm 10/170 mm
Postavitev prednje ploe na vodilu (Y)
Orodni list
opisuje uporabljeno orodje za izdelavo izdelka po posameznih operacijah glede na operacijski list.
Orodje: REZKAR Tip orodja: Dvojni nazoban spiralni rezkar

Premer: 16 Korekcija Q: 14 Dolina: 111 Korekcija L:
Max. t. obratov (x1000): 20 Obrati: L, D tevilka orodja: 25
Delovna hitrost: 5 Hitrost vhoda: 2 Delovna globina: 48
UPRAVLJANJE CNC-stroja WINNER 2,45 K
I. OSNOVNE LASTNOSTI
Za vodenje CNC stroja WINNER se

Okno ronega upravljanja programa MW310
uporablja program MW 310, ki deluje v
okolju Windows in ima za delo pet glavnih
oken:
- avtomatsko izvajanje
- rono upravljanje stroja
- datoteka z orodjem
- programiranje
- upravljavec datotek
Ostala osnovna okna so namenjena statusu,

vzdrevanju in nastavitvam stroja, program pa
ima tudi monost CAD CAM.
Avtomatsko izvajanje
GLAVNA STIKALNA PLOA

II. ZAGON CNC-STROJA
1. Vklopi glavno stikalo
2. Vklopi raunalnik
3. Vklopi dovod zraka (rdei gumb levo spodaj na stroju)
4. Vklopi stroj (beli gumb na stikalni ploi)
5. Resetiraj stroj
a. klik na gumb RONO (drugi v prvi vrsti)
b. klik na gumb RESET (desna hika v drugi vrsti)
c. pritisni start (zeleni gumb na stroju)
d. poakaj, da se resetiranje izvede
e. izpie NI NAPAKE (pazi, da procesa ne prekine)
III. PROGRAMIRANJE
Klik na ikono .
Odpre se okno za programiranje, v ospredje lahko prikliemo lastnosti obdelovanca.

Novemu programu in starim, ki jih bistveno
preurejamo, vedno najprej doloimo delovno
ravnino, ki je enaka tonim konnim dimenzijam
obdelovanca. Po tej delovni ravnini bomo lahko
med programiranjem spremljali grafino simulacijo
poti obdelave. Stroj se orientira na vstavljene
podatke, zato lahko ob nepravilnostih pride do
unienja izdelka in pokodbe stroja.
Pravilno vstavljene dimenzije D V in potrditev
opisa.
Z dvojnim klikom na modro polje ob naslovu vrstice
prine pisati program. Stroj sam ponuja
monosti izbire naslova besede programskega stavka in
pravilna zaporedja. Vsako monost izbire potrdimo z
ENTER na tipkovnici ali dvojnim klikom na ponujeno
monost. Pripadajoe vrednosti vnesemo preko tipkovnice
in jih potrjujemo z ENTER.

Prav tako ob grafini simulaciji z
S klikom na bo raunalnik sproti preverjal
upotevanjem premaknitve
konane programske vrstice in osveil grafini prikaz
koordinatnega izhodia (G92)
poti obdelave. Na desni strani imamo izbiro pogleda
natanno doloi pozicije vakuumskih
ravnin, na katerih lahko preverimo obdelavo na robovih.
prijemal.
Prav tako imamo monost poveave z ZOOM-oknom
in vrnitvijo na celoten pogled , POT ORODJA
z upotevanjem premera orodja ali brez in prikaz
obdelave KORAK PO KORAKU Za opisovanje
vrstic uporabljamo oklepaj . Vrstic, ki imajo
oklepaje, program ne prebere kot ukazne.
Obstojee programe odpre , izbere mesto in ime

programa ter po potrebi vnese spremembe z dvojnim
klikom na programski stavek in izbiro naslova, ki mu
doloi novo vrednost.
IV. PREVERI ALI ZAMENJAJ ORODJE!!
1. Klik na ikono DATOTEKA ORODJA.
2. Klik na GLAVA.
Odpre se TABELA Z ORODJEM:

Z mikinim kazalcem se postavimo na orodje in z desnim mikinim gumbom izberemo
LASTNOSTI (znailnosti). Pokae se nam okno, kjer lahko razberemo vse podatke o
vstavljenem orodju.
Orodje v datoteki zamenjamo tako, da ga z mikinim kazalcem primemo in nesemo iz okvirja,
kjer je vstavljeno. Tako smo ga izbrisali. Lahko tudi kliknemo na desni mikin gumbek in
izberemo BRII ORODJE. Potem na desni strani izberemo novo orodje, ga primemo z
mikinim kazalcem in odnesemo v okvirek za doloen tip orodja. Razlini tipi orodja se
izkljuujejo. Vsako spremembo v datoteki z orodjem MORAMO SHRANITI, sicer bo
raunalnik ohranil prejnje lastnosti orodja. Posledica je nepravilna korekcija radija in kar je
najbolj nevarno, napana dolina vstavljenega rezkarja. Slednje lahko privede do pokodbe
vretena stroja, vodil in do unienja obdelovanca.
3. Preveri lastnosti orodja, ki je vstavljeno v stroju.
- Klik na RONO UPRAVLJANJE STROJA.

- Klik na os V.

- Z gumbom + za pomik osi pripelji port naprej (pazi na konno stikalo).
- Preklopi na RONO.
- Z levo roko VRSTO primi orodje in z desnico pritisni gumb za menjavo orodja. Pazi,
da orodje ne pade iz rok.
- Vstavi orodje v pripomoek za merjenje in izmeri njegovo dolino.
- Spremeni ali potrdi dolino orodja v datoteki.
- Z levo roko vstavi orodje v vreteno stroja.
- Pritisni z desnico na gumb za menjavo orodja. Preveri, e je orodje dobro vpeto.
- Preklopi na AVTOMATSKO (stikalna ploa).
4. Zapri okno DATOTEKA ORODJA
Pazi, katero okno izbira, da ne zapre celega programa!
5. Vklopi stroj (na stikalni ploi).

V. IZVAJANJE PROGRAMA
1. Klik na gumb AVTOMATSKO IZVAJANJE (prvi zgoraj tipkovnica).
2. Dvojni klik na modro polje pod PROGRAM

IZBERE DELOVNO MIZO OD 1 DO 4.
- t. 1 je levi prislon na delovni mizi, kae ga
grafina simulacija pod
PROGRAMIRANJE
- t. 4 je desni prislon na delovni mizi, ki je
zrcalen levemu prislonu: LEVA DESNA
STRANICA
3. Klik na gumbek , ki se pojavi na desni strani.

4. Izbira imena programa, ki ga eli izvajati.
Pazi, da ima izbran pravilen nain vpenjanja in da je postavljena sekvenna datoteka. e te ni,
stroj ne dela!

5. Potrditev imena programa s klikom na spodnjo rdeo (zeleno) kljukico.
6. Preverjanje programa s klikom na zgornjo rdeo kljukico.

7. Potrditev preverjanja
Vedno preveri, e se ob izbranem programu dimenzije X, Y, Z

ujemajo z dejanskimi dimenzijami obdelovanca!
8. Klikni na ikono IZVEDBA (peti gumb v drugi vrstici moiek, ki tee).

9. Preveri in nastavi vakuumska prijemala na delovni mizi glede na obliko obdelovanca.
10. Vklopi VACUM (levo stikalo start na stikalni ploi).
11. Poloi obdelovanec na delovno mizo in ga pritisni do naslonov.
12. Z nogo stisni na pedal in takoj spusti (vklop vakuuma in spust vodil).
13. Obdelovanec z dlanjo udari nad vakuumskimi ploami in preveri vpetje.
14. Pritisni zeleni gumb START na roki stroja.
15. Pazi, da med obdelavo ne stopi v obmoje stroja (SENZORJI).
16. Po konani izvedbi spihaj obdelovanec in ga snemi z delovne mize.
17. Postopek od 11 do 16 ponavljaj, kolikor je obdelovancev istih dimenzij.
18. Klikni na gumb KONEC CIKLA (esti gumb v drugi vrsti dvojna poevna rta).
19. Izklopi vakuum na stikalni ploi.
VI. UPRAVLJALEC DATOTEK
Uporablja se za shranjevanje programov, parametrov stroja in orodij na disketne pogone
VII. IZKLOP STROJA

OPOZORILA:
1. Klik na gumb IZKLOP STROJA (desni v
- e senzorji zaznajo gibanje v obmoju
prvi vrsti okno). delovanja stroja, obdelavo prekinejo.
- Ponovno poeni stroj iz vmesne prekinitve
2. Potrditev izklopa stroja (V REDU). s pritiskom na zeleni gumb.
- e eli obdelavo ustaviti, pritisni rni
gumb.
- e pritisk zraka pade pod 6 barov, se stroj
izklopi. Treba je ponovno znova zagnati
program.
- Vedno preveri, e se orodje v datoteki
3. Zapri dovod zraka (pritisni na zunanji rob ujema z dejanskim vstavljenim
rdeega ventila za vklop zraka). orodjem.
4. Izklop glavnega stikala.

Vaje:
Vaja 1:
Izreemo dano obliko izdelka
dimenzij 1200 x 600 x 18 mm s
podano smerjo obdelave.
Obdelovanec ima nadmero 10 mm,
vsi vogali so zaokroeni na radij
r = 50 mm. Rezkamo z orodjem HM
20 mm, pomikom 3 m/min z 18000
obrati. Napii program v absolutnem
nainu. Na risbi oznai smer
obdelave.
Vaja 2:
V absolutnem nainu napii
CNC-program po skici
obdelovanca z dimenzijami 800 x
500 x 20 mm, z nadmero 8 mm,
orodjem premera 18 mm in 20000
obr/min, hitrostjo pomika 7 m/min.
Na risbi oznai smer obdelave.
Vaja 3:
Izreemo dano obliko izdelka dimenzij Napii program, ki naj bo za rezkanje v
1200 x 800 x 18 mm s podano smerjo absolutnem nainu in za vrtanje v relativnem
obdelave. Izdelek je na zgornjem levem nainu.
robu obrezan 100m od vogala pod kotom
45. Obdelovanec ima nadmero 10 mm,
rezkamo z orodjem HM 20 mm in doline 0,0
118 mm, pomikom 6m/min in z 18000
obrati/min.
Ko konamo z rezkanjem, nadaljujemo z
vrtanjem tirih lukenj po zadnjem robu in
tirih lukenj po ploskvi obdelovanca, kot je
nakazano na skici. Globina prvih lukenj je
22 mm, drugih pa 12 mm. Odmik prve od
vogala z nielno toko je 150 mm, razmik
med luknjami je 60 mm.

Vaja 4:
Izreemo dano obliko izdelka dimenzij 800 x 600 x 18 mm s podano smerjo obdelave. Izdelek ima poleg
ravnih oblik na desni strani obliko izboenega kroga in vboenega polkroga . Obdelovanec ima
nadmero 6 mm, rezkamo z orodjem HM 18 mm, pomikom 7 m/min in z 18000 obrati/min.
Ko konamo z rezkanjem, nadaljujemo z vrtanjem tirih lukenj po levem robu in tirih lukenj po ploskvi
obdelovanca. Globina prvih lukenj je 22 mm, drugih pa 12 mm. Odmik prve od vogala z nielno toko
je 50 mm, razmik med luknjami je 40 mm.
Napii program, ki naj bo za rezkanje v absolutnem nainu in za vrtanje v relativnem nainu.
Vaja 5:
Izreemo dano obliko izdelka dimenzij
1000 x 500 x 18 mm Napii program, ki naj bo za rezkanje v absolutnem nainu
s podano smerjo obdelave. Izdelek je in za vrtanje v relativnem nainu!
na spodnjem levem robu
zaokroen z r100 mm, na desni strani
zgoraj pa ima ugreznjen lok r 200 mm
z zaokroitvijo na zgornji rob
r 100 mm. Obdelovanec ima nadmero
6 mm, rezkamo z orodjem HM 18
mm, pomikom 6 m/min in z
20000 obrati/min. Ko konamo z
rezkanjem, nadaljujemo z vrtanjem
tirih lukenj po levem in tirih lukenj
po zadnjem robu. Globina lukenj je 22
mm, odmik prve od vogala z nielno
toko je 25 mm, razmik med luknjami
je 50 mm.

Literatura:
Masterwood seminar programiranja CNC-stroja Winner skripta (Boidar ORO, in.
str.).
Navodila za uporabo stroja Winner.
Spletna stran za CNC-krmiljenje, Srednja kovinarska ola Koper.
Zapiski s seminarja Programiranje CNC-strojev, CSG, nov 2001 (Andrej OTTO).
ORO, Boidar. 1999. Naslov lanka. Revija LES wood 51. tevilke: 9,10,11.
Tehnologija obdelave za S.
CNC-tehnologija gradivo za seminar osnove CNC-tehnologije elezarna Ravne
knjinica.
Ravne na Korokem.
CNC-programiranje knjinica Ravne na Korokem.
An Introduction to Cnc MacHining and Programming, (by David Gibbs, avg 1999).
Sponzorji:
Z veliko portvovalnostjo in vztrajnostjo ravnatelja g. Ivana kodnika so nabavo CNC stroja za
lesarsko olo v Slovenj Gradcu omogoili:
PHARE
Lik Atlas oprema ol in vrtcev
Mizarstvo Moric
Mizarstvo Lavre
Mizarstvo Kova
Podjetje Gaper
Podjetje Johnson Control
Ministrstvo za olstvo
Zakljuek:
Kot upravljalec stroja se prav lepo zahvaljujem serviserju, g. Darkotu Orou za strokovne
nasvete in pomo pri izobraevanju, posebej pa e za njegovo skrb, da na stroj vedno brezhibno
deluje.
Mnenja o upravienosti izobraevanja dijakov na CNC-strojih so si zaradi velike investicije in
novih prihajajoih tehnologij nasprotujoa. Vendar se danes tudi manji obrtniki spogledujejo z
razlinimi izvedbami CNC-strojev, ki gotovo ne podraijo njihovih storitev v taki meri, kot
prispevajo k enostavnejemu delu in dvignejo kakovost proizvodnje.
Ko sem zael pouevati programiranje, sem imel samo navodila za uporabo stroja in dobre
nasvete serviserja g.Darkota. Da bi dijakom tudi pri praktinem pouku priblial delovanje stroja
in razumevanje programske kode, sem tej skripti vsa ta leta kaj dodajal in gotovo je e veliko za
dodati. Ponosen sem na skupine dijakov, ki so s svojim trudom pokazali, kako lepe, kvalitetne
in tudi inovativne izdelke se lahko naredi s pomojo CNC stroja.
Andrej OTTO, Uitelj PP
Kazalo:
RAZVOJ RAUNALNIKO VODENIH OBDELOVALNIH STROJEV ........................................... 1
OSNOVE DELOVANJA CNC-OBDELOVALNIH STROJEV ............................................................. 3
NAINI KRMILJENJA .................................................................................................................................. 3
ZGRADBA CNC-STROJA ........................................................................................................................ 4
Mehanski del stroja............................................................................................................................... 4
Krmilni del ............................................................................................................................................ 5
CNC-PROGRAM ........................................................................................................................................ 7
STRUKTURA IN VSEBINA CNC-PROGRAMA............................................................................................... 8
NAINI PROGRAMIRANJA CNC-STROJEV ...................................................................................... 9
a) Rono programiranje ..................................................................................................................... 9
b) Rono programiranje direktno na stroju........................................................................................ 9
c) Programiranje s pomojo raunalnika........................................................................................... 9
KOORDINATNI SISTEM ....................................................................................................................... 10
Nielna toka stroja (M) ..................................................................................................................... 11
Nielna toka obdelovanca (W) .......................................................................................................... 12
Izhodina toka konice orodja (B) .................................................................................................... 12
CNC-VRTALNI IN REZKALNI STROJ WINNER 2.45 K ................................................................ 12
ISO PROGRAMSKE KODE (MASTERWOOD - WINNER 2.45 K) ................................................................. 14
OBDELAVA Z REZKARJEM ................................................................................................................ 17
OBLIKE PROGRAMIRANJA ................................................................................................................ 19
PROGRAMIRANJE V ABSOLUTNEM NAINU ............................................................................... 19
RELATIVNO ALI INKREMENTALNO PROGRAMIRANJE .............................................................. 19
PARAMETRINO PROGRAMIRANJE ( # ) ...................................................................................... 20
ORODJA ZA CNC-OBDELOVALNE STROJE ................................................................................... 21
DRALO ORODJA ..................................................................................................................................... 21
REZILA .................................................................................................................................................... 22
PRIPRAVA VPENJALNE GLAVE ................................................................................................................. 22
NARTOVANJE TEHNOLOKEGA PROCESA ............................................................................... 24
Delavnika risba izdelka: ................................................................................................................... 24
Programski list ................................................................................................................................... 24
CNC-program:.................................................................................................................................... 25
Nart rezanja ...................................................................................................................................... 25
Operacijski list .................................................................................................................................... 25
Tabela vpetja ...................................................................................................................................... 25
Orodni list ........................................................................................................................................... 25
UPRAVLJANJE CNC-STROJA WINNER 2,45 K ............................................................................... 26
VAJE: ......................................................................................................................................................... 34
LITERATURA: ......................................................................................................................................... 36

SPONZORJI: ............................................................................................................................................ 36
ZAKLJUEK: .......................................................................................................................................... 36
KAZALO: .................................................................................................................................................. 37

Programiranje CNC Stro PDF

Cargado por

Información del documento

Título original

Derechos de autor

Formatos disponibles

Compartir este documento

Compartir o incrustar documentos

Opciones para compartir

¿Le pareció útil este documento?

¿Este contenido es inapropiado?

Copyright:

Formatos disponibles

Programiranje CNC Stro PDF

Cargado por

Copyright:

Formatos disponibles

Razvoj raunalniko vodenih obdelovalnih

Slika 1: Zaetki razvoja NC-tehnologije segajo v petdeseta leta prejnjega stoletja.

Z razvojem elektrotehnike in e posebej elektronike se krmilja fizino manjajo in hkrati ponujajo

vije vrste interpolacije,

PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 1 od 38

Nekatere osnovne prednosti CNC-obdelovalnih strojev pred klasinimi stroji so:

program vnesemo v stroj in ga shranimo,

Prednosti obdelave z vestopenjskimi CNC-stroji:

PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 2 od 38

a) Krmiljenje od toke do toke

Orodje med premikanjem ne obdeluje, c) Izboljano krmiljenje po ravnih

Krmiljenje od toke do toke

b) Krmiljenje po ravnih linijah

PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 3 od 38

Raunalniko vodeni obdelovalni stroji so torej sestavljeni iz mehanskega dela, ki se po

Mehanski del stroja

Slika 4: Kroglino vijano vreteno in matica Slika 5: Revolverska glava

b) obdelovalno enoto, ki podatke (program) obdeluje, shranjuje podatke obdelave,

c) izhodno enoto, ki poilja podatke krmilnim elektromotorjem, preko katerih se izvaja

PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 5 od 38

PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 6 od 38

Postopek obdelave na CNC-stroju je v CNC-programu opisan s krmilnimi ukazi, in sicer

Programiranje je torej postopek izdelave opisanega zaporedja ukazov na podlagi delavnike

Slika 7: Informacije za CNC-krmilnik.

PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 7 od 38

Potek obdelave v programu je opisan s funkcijskimi, geometrijskimi, tehnolokimi ukazi,

Program je sestavljen iz posameznih programskih stavkov, ki opisujejo doloeno operacijo ali

Naslov so rke, ki predstavljajo doloeno funkcijo, in se vedno nahajajo na zaetku besede.

NASLOV VREDNOST NASLOV VREDNOST NASLOV VREDNOST NASLOV VREDNOST

OPISOVANJE PROGRAMSKIH VRSTIC

PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 8 od 38

Naini programiranja CNC-strojev

b) Rono programiranje direktno na stroju

c) Programiranje s pomojo raunalnika

PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 9 od 38

PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 10 od 38

Vsi stroji se gibljejo po eni oz. po ve oseh:

X levo, desno Y naprej, nazaj Z gor, dol

S rkami U, V, W obiajno oznaujemo dodatne osi.

palec v smeri pozitivne X-osi,

kazalec v smeri pozitivne Y-osi in

sredinec v smeri pozitivne Z-osi.

Slika 10: Pravilo desne roke

Nielna toka stroja (M)

Izhodina toka konice orodja (B)

CNC-vrtalni in rezkalni stroj WINNER 2.45 K

Slika 11: CNC-strojWinner na Poklicni gostinski in lesarski oli v Slovenj Gradcu

G40 PREKLIC KOREKCIJE RADIJUSA G103 KRONA INTERPOLACIJA PROTI

G90 PROGRAMIRANJE Z ABSOLUTNIMI G105 KRONA INTERPOLACIJA V SMERI

G165 DODELITEV NOVE DEBELINE G180 REZ Z REZILOM V X osi

G192 DOLOITEV NOVEGA KOORD.

PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 16 od 38

PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 17 od 38

Slika 12: Korekcija radia rezilnega roba v odvisnosti od smeri obdelave

Slika 14: Razline ravnine obdelave.

PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 18 od 38

Primer programa : Nielna toka

RELATIVNO ALI INKREMENTALNO PROGRAMIRANJE

Pri relativnem programiranju je vsaka nova toka novo koordinatno izhodie.

Primer programa : Nielna toka

PROGRAMIRANJE_CNC_STROJEV.doc. Priredil: Andrej OTTO, u.PP PGL CSG Stran 19 od 38

Bistvo parametrinega programiranja je v samodejni prilagoditvi programa na podane tone dimenzije

Primer programa v abs. nainu: