Está en la página 1de 2

Fuerte Olimpo

Fuerte Olimpo o aragupe tava Paragui retme. Ohna tetvore Alto Paraguay-me. Ko
tvape oiko 5.000 ava (2001 ary). Alto Paraguay Tavusu, opytva 838 km. Paraguagui,
Ro Paraguay rembepe; epyrr heravaekue Fuerte Bordn. Ko tavusu ojehero
Pantanal rok.
Tavusu Fuerte Olimpo opyta Chaco rembepe kuarahy resvo, ysyry Paraguigui
akata gotyo, haimete ko ro-pe hoahpe (kogg a opytva Brasil-pe) ysyry Blanco;
yvate gotyo ha kuarahy resvo, ojepyso ndetuichva yvy hiva Gran Pantanal rehegua,
Fuerte Olimpo tavaite o yvy yvatpe hasyhpe ogg uah hagg ua y ojupramo. Yvvo,
kuarahy res gotyomi, Chaco-gui, osyryry ro Melo avei hova ysyry Paraguay-pe.
Ko tva rehe ojere pete muralla guasu ojepysva 4 km.
Ararova
Pe tvape haku, arahaku aja ogg uah 45C peve, ha araroy aja katu oguejy 9C peve.
Jepive haku 25C rupi. Akinte ojehasa kyve puku ha hapykuri katu ama
ndetuichva.
Yvykuaa
Yvype ijyvatekue ndohasiva 300 para guasu ri. O tenda ojupi ha oguejyhpe ha pe
yvy ha ipor oeemit ha mymba oemongakuaa hagg ua.
Upe tendpe opyta Laguna Capitn.
Fuerte Olimpo o moki yvyty karape mbytpe, peteme opyta Fuerte Bordn ha
ambupe katu Catedral de Mara Auxiliadora.
Yvyty 3 hermanos ijyvate por pe tendpe, pe mbytepegua guive ikatu ojehecha
karandayty Paraguay ha yvy he Pantanal Nabileque-gua ha avei Sierra de Bordn
Brasil-pe.
Hekoasa
Ko tva ofundavaekue Espaa 1792-me ha oembohra Fuerte Borbn ha ojapuka
Gobernador Joaqun Alos y Bru omevaekue ko tembiapor Comandante Jos Antonio
de Zavala y Delgadillo-pe, ikatu hagg uicha imbareteve uppe defensa orekva
Virreinato del Ro de la Plata ojoko potvo (fuerte de Itapac ndive) Paragui yvpe
jeike Brasil guive, ojapva umi bandeirantes. epyrr oemopu tenda koagg a
opytva Brasil yvpe Forte Porto Carrero ha Fecho dos Morros mbytpe. Ova hagg ua
hendaitermema pe Fuerte Borbn ojeporavo pete tenda ohpe yvyty ndaijyvatetiva,
ha ndahasymoihpe oedefende hagg ua pete "baha" joguaha orekva ysyry Paragui
renondpe. Oefundaramo guare oepeipir umi ypykura mbaja mburuvichakurape.

Omanda aja Gaspar Rodrguez de Francia ojehero epyr chupe Fuerte Olimpo, oimne
pe yvyty tuichavva ojogure yvyty Olimpo-pe Grecia yvpe opytvape mbae.

Upramo avei oepyr upe tenda opytaite Paragui pogupe puerto franco emur
brasileo.

Salto del Guaira


Salto del Guaira o arasme Paragui retme. Ohna tetvore Kanindejme.
Ko colonia Salto del Guair hei ra 3 jasyapy ary 1959 jave, pete empresa privada
hrava Colonizadora Salto del Guair SA rupi, ohicha jehaipyre umi motenondehra
uppegua omboguapy hagupe hra, ohme karaikura Jos Luis Serrati, Ibrahin Abud
ha Carlos Ricardo Mndez Goncalvez. Oiko mboyve pe fundacin, pe tenda heravaekue
Reserva fiscal N 10, uperire resolucin ministerial ra 17 jasypa ary 1972 jave,
omoepyrt pe Junta Parroquial, ova distrito de Hernandarias pogupe, ohme
mbohape tendagua: Cnel (SR.) Isabelino Pimienta Medina, motenondehraramo,
Carmelo Peralta viru rehegua ha mboehra Pedro Ramn Girett secretario.
Poblacin y Superficie
Salto del Guair oguereko 145.841 ava oikva pype; densidad hae 9,9 ava/km2 ha
ijyvy 14.667 km2.
Divisin Poltica
Oembojao porundy tendpe (distritos): Salto del Guair, Itanar, Ypeh, Corpus
Christi, General Francisco Caballero lvarez, Kuruguaty, Ygatimi, La Paloma ha Katuete.
Economa
Pe mbae tuichavva ko tetvorpe hae kokupe embaapo (agricultura); ohme
emity soja, hae hetave oeotva. Avei avati, takuare, trigo ha mandyju.
Tetvore yvy iambue, o yvype guasu ha avei ipykombaha, ko mabe oupor
mymba angarekorme, omova tetvorpe mbohapyha tenda mymba rehegupe
tetme, vakakura rehegua, tetme. Avei oguereko heta kure, kavaju ha kavara
rehegua.
Educacin
Kanindeju emoarandpe ndahai opormbva o rupi avakura ndohiva
mboehape, picha rupi omoei ha ndohaikuai avei.
Salto del Guair oguereko mbohapy mboehao guasu (centros educativos), parundy
mit mboehao, enseanza bsica rehegua, pote mitrusu mboehao, nivel secundario,
Facultad de Derecho ha Ciencias Sociales, ha ambue Ciencias Econmicas rehegua,
Universidad Nacional de Ciudad del Este mbava. O avei uppe U.T.C.D. ha U.P.A.P.

También podría gustarte