P. 1
македонска енциклопедия1

македонска енциклопедия1

|Views: 736|Likes:
Publicado porlily_bf
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LEXICOGRAPHICAL CENTRE

ENCYCLOPAEDIA MACEDONICA
1
A–L ’

SKOPJE 2009

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

1
A–Q

SKOPJE 2009

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski, akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA R
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LEXICOGRAPHICAL CENTRE

ENCYCLOPAEDIA MACEDONICA
1
A–L ’

SKOPJE 2009

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

1
A–Q

SKOPJE 2009

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski, akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA R

More info:

Published by: lily_bf on Jan 15, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

01/08/2013

pdf

text

original

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LEXICOGRAPHICAL CENTRE

ENCYCLOPAEDIA MACEDONICA
1
A–L ’

SKOPJE 2009

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

1
A–Q

SKOPJE 2009

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski, akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA REDAKCIJA akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006), akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006), akad. Blagoj Popov, akad. Bla`e Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)

PREDGOVOR
Pojavata na prvata Makedonska enciklopedija e istoriski ~in. So nea Republika Makedonija vleguva vo redot na zemjite i narodite {to sozdale enciklopediska sinteza na svoeto minato i na svojata sovremenost, na ona {to bilo ili ostanalo po nejziniot civilizaciski pat. Toa e nau~no fundirano ogledalo na generaciite i na sovremenicite {to gi reflektira soznanijata samo za ovie prostori od praistorijata do deneska. So toa sovremenata makedonska nau~na misla se obiduva sublimirano da gi pretstavi razvojnite epohi, periodi, podra~ja i struki i da go formulira sopstvenoto gledi{te vrz makedonskite raboti voop{to. So decenii vo Skopje postoe{e Redakcija na Enciklopedijata na Jugoslavija za Makedonija. Izlegoa samo prvite dva toma od „Enciklopedija na Jugoslavija. Izdanie na makedonski jazik“ (Zagreb, 1983 i 1985). Vo niv zainteresiraniot korisnik te{ko }e mo`e da ja sogleda celosta i seopfatnosta na Makedonija. A vo stranskite enciklopedii, osobeno vo enciklopediskite izdanija na sosedite, premnogu se skromni, izme{ani i izobli~eni selektiranite fakti i argumenti za Makedonija i Makedoncite za da se sfati i da se prifati „vistinata# za vekovniot kompleks na „Makedonskoto pra{awe#. Makedonskata enciklopedistika u{te e vo svojot zarodi{. Vo poslednive decenii se pojavija pove}e individualni pe~ateni i elektronski obidi za parcijalno leksikonsko pretstavuvawe na oddelni oblasti i struki. Od institucionalnite pe~ateni leksikonski izdanija treba da se spomnat „Makedonskiot istoriski re~nik# (2000) na Institutot za nacionalna istorija vo Skopje i „Re~nikot na narodnata mitologija na Makedoncite# (2000) na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep, a sli~en e i obidot na MI-AN vo Skopje so publikacijata „Li~nosti od Makedonija# (2002). Prv poseriozen enciklopedisti~ki potfat napravi Knigoizdatelstvoto „Detska radost“ vo Skopje so izdavaweto na pettomnata „Makedonska enciklopedija za deca“ (1990), a od prevodnata produkcija (so makedonski priop{tuvawa) zaslu`uva vnimanie skratenata verzija na „Britanika. Enciklopediski re~nik“ (1–10, 2005–2006) na „Toper – MPN“ vo Skopje. Me|utoa, najambiciozna se pretstavi ~etiritomnata „MI-ANova enciklopedija op{ta i makedonska# (2006), pod redakcija na Jovan Pavlovski, vo koja nekolku iljadi „odrednici se odnesuvaat na Makedonija vo nejzinite istoriski, geografski i etni~ki granici#. Prvata inicijativa za podgotovka na nacionalna enciklopedija vo Makedonskata akademija na naukite i umetnostite e pokrenata od Odborot za nau~noistra`uva~ka rabota i umetni~ki istra`uvawa (27. VI 1994). Po izvesni novi inicijativi, Pretsedatelstvoto na MANU na 23. IX 1999 god. ja prifa}a idejata, formira Inicijativen odbor i zapo~nuvaat podgotovkite za sozdavawe administrativnopravni pretpostavki za realizacijata. Vo slednata godina e osnovan Leksikografskiot centar i se napraveni postapkite za izbor na negovite organi i tela. Naskoro e sostavena i Glavnata redakcija na Makedonskata enciklopedija (od pretstavnici na pette oddelenija na MANU) i postepeno se oformuva {iroka redakcija od

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

redovite na ~lenovite na Akademijata, od Univerzitetot i od oddelni nau~ni instituti od raznite oblasti i struki. Pravnite akti za strukturata i rabotata vrz Makedonskata enciklopedija Pretsedatelstvoto na MANU gi donesuva na 25. VI 2002 god. Zamislata be{e da se podgotvi pove}etomna nacionalna (a ne op{ta) enciklopedija. Se uvide deka sredstvata od Nau~niot fond na MANU ne mo`at da gi pokrijat narasnatite potrebi. Zatoa, na 28. VI 2005 god., Glavnata redakcija donese re{enie da se podgotvi kratka Makedonska enciklopedija, a re~isi podgotveniot prv tom od pove}etomnata da pri~eka poblagoprijatni uslovi. Na 22. XI 2005 god. Glavnata redakcija go usvoi skrateniot azbu~nik i so dobienite namenski sredstva od Vladata na RM ja zapo~na realizacijata. Kratkata Makedonska enciklopedija nema pretenzii da bide pokaz i prikaz na celokupniot `ivot i razvitok vo Makedonija, da bide inventar na site istoriski, kulturni i op{testveno-politi~ki nastani, sostojbi, li~nosti, pojavi i projavi. No taa pretendira da stane po~etna objektivna integralna informacija za nas i za na{ata zemja i da go skenira makedonskoto gledi{te za kulturnoto i nacionalno-politi~koto minato i za na{ata tranziciska sega{nost. Taa treba da stane prv doma{en prira~nik za podobro samozapoznavawe i kompetentna osnovna informacija za stranskiot korisnik, bez infiltracija na ideolo{ki i dnevnopoliti~ki aktualizacii, bez megalomanski i megalofilski mitologizacii i bez vozbuduvawe nacionalno-politi~ki istoriski i sovremeni antagonizmi. Vo nea nema crni i beli likovi, nastani i procesi. Makedonskiot gra|anin i me|unarodnata zainteresirana javnost mo`at da najdat sublimirani egzaktni odgovori za elementarnite pra{awa od makedonskata geografija, istorija, etnografija, jazik, literatura, kultura, ekonomija, sport itn., informacii za vekovnite borbi, vostanija i programi za kulturno-nacionalna i dr`avnosna afirmacija. Vo nea se reflektiraat vo opredelena forma re~isi site nau~ni oblasti i struki, site pozna~ajni pojavi i procesi {to nastanale ili se odrazile vo mileniumskiot civilizaciski razvoen tek na prostorot vo Makedonija ili vo vrska so nea, so akcent na odrednicite za trajnite vrednosti vo kulturata na ovaa po~va. Redakcijata nastojuva{e po mo`nost srazmerno da gi zastapi raznite disciplini i struki i od op{testvenite i od prirodnite nauki. Istovremeno, taa e svesna deka, i pokraj streme`ot za {to poobjektiven kriterium pri izborot i obrabotkata na odrednicite, toj vo krajna linija sekoga{ ostanuva individualen, avtorski, pa zatoa vo stesnetiot obem na ova izdanie e mo`no i zna~ajni li~nosti, nastani i pojavi da ne se pretstaveni ili da ne se soodvetno tretirani. Pritoa, Redakcijata be{e ograni~ena i pri sobirot i izborot na ilustrativniot materijal. Obemot nalaga{e mnogu li~nosti, nastani i sostojbi da ostanat bez soodvetno likovno-grafi~ko oblikuvawe. No, poznato e deka niedna enciklopedija ne e vo sostojba da bide ni seopfatna ni zavr{ena. Se nadevame deka idnata pove}etomna ME }e ovozmo`i posoodveten prostor i tretman za pokompletno i pokompleksno pretstavuvawe na s# {to e relevantno vo istoriskiot i vo sovremeniot razvitok i status na Makedonija. Redakcijata isto taka be{e svesna i za istoriskite dadenosti. Sudbinata na zemjata i narodot nalo`i i specifi~en pristap kon istorijata, kulturata i tretmanot. Vo razni vremiwa Makedonija potpa|ala pod razni i razli~ni vladenija. Minuvale imperii i civilizacii, se slu~uvale migracii i pogromi, no vekovite sozdavale kulturno nasledstvo {to pretstavuva nacionalna, a istovremeno i svetska pridobivka. Dol`nost be{e seto toa da se registrira, da se pretstavi i da se vrednuva, za{to taa materijalna i duhovna kultura pretstavuvala fundament pri formiraweto na profilot na narodot i na opkru`uvaweto. Zatoa vo ME soodvetno se odrazeni osnovnite vrednosti i pridobivki na celoto ova geo-

VI

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

grafsko i etno-istorisko prostranstvo. Za{to, iako zemjata bila vladeana od razni gospodari, taa geografski, ekonomski i etno-kulturno, i pokraj site nadvore{ni vlijanija, ostanuvala integralna celina. Po Balkanskite vojni so Bukure{kiot dogovor (1913) taa go zagubi teritorijalniot integritet {to kako status e potvrden i po Prvata svetska vojna so Versajskite dogovori (1919), no makedonskiot narod ja prodol`uva svojata istorija i kultura i vo granicite na ~etirite sosedni dr`avi i vo emigracijata. Neprekinatata borba za osloboduvawe i obedinuvawe i manifestaciite na nacionalnata svest pretstavuvaat del od duhovnoto edinstvo {to vo tekot na Vtorata svetska vojna doveduva do op{ta nacionalnoosloboditelna borba, vo koja e izvojuvana prvata sovremena makedonska dr`ava, makar i samo na teritorijata na eden del od podelenata zemja. Toj istoriski fakt ne mo`e da ne se ima predvid. Zatoa vo Makedonskata enciklopedija teritorijata i istorijata na Makedonija do 1913/1919, pa vo odredena mera i do 1944 godina, e tretirana kako integralna celina. Inaku, bi trebalo da se li{ime, na pr., od stolbovite kako Del~ev, Misirkov, Sandanski i Vlahov. Sledstveno, i antifa{isti~kata borba na Makedoncite e gledana kako celina, so site specifi~nosti, iako mnogu podetalno e obrabotena Narodnoosloboditelnata borba vo Vardarskiot del na Makedonija. Vrz tie principielni opredelbi se obrabotuvani i naselbite, kulturnoistoriskite spomenici, sakralnite objekti i arheolo{kite nao|ali{ta, starite rakopisi, dnevnite i periodi~nite publikacii, raznite konfesionalni, politi~ki, nacionalni, revolucionerni i idejni dvi`ewa i formacii; raznite istoriski sobranija, kongresi i re{enija; popoznatite ajduti, revoluciioneri i vojvodi, organizatori, borci i komandanti; istoriskite mesta i nastani; op{testveno-politi~kite i dr`avnite strukturi; nau~nite, obrazovnite, zdravstvenite, socijalno-ekonomskite, stopanskite i drugite vladini i nevladini institucii i asocijacii. Po konstituiraweto na Demokratska Federalna Makedonija vo ramkite na Demokratska Federativna Jugoslavija (2. VIII 1944), me|utoa, geopoliti~kata teritorija e ve}e ome|ena so granicite na Republika Makedonija. Iako, ME ne gi ispu{ta od predvid i manifestaciite na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija, Bugarija, Srbija, Albanija i Kosovo, kako i na makedonskoto naselenie vo dijasporata, raseleno vo Evropa i po site meridijani vo svetot, nezavisno od nivnoto teritorijalno poteklo. Pritoa posebno vnimanie e posveteno na u~estvoto na Makedoncite vo Dvi`eweto na otporot vo Grcija (1941–1945), osobeno pak vo Gra|anskata vojna (1946–1949) i egzodusot na decata-begalci rasfrlani vo evropskite i vonevropskite dr`avi. Makedonskata enciklopedija ne mo`e{e da ne ja vklu~i i kulturno-nacionalnata avtonomija vo Pirinskiot del na Makedonija (1947–1948) i posebno sovremenata makedonska borba za nacionalni i ~ovekovi prava vo Republika Bugarija. Toa se odnesuva i za manifestaciite na makedonskata kulturno-nacionalna svest vo Republika Albanija i neprekinatata borba za u~ili{ta, u~iteli i u~ebnici na makedonski jazik, za politi~ko organizirawe, za svoja samouprava i za osnovni ~ovekovi prava i slobodi. Nezavisno od s¢ u{te nedodefiniranata politi~ka sostojba na Goranite, ne mo`e{e da se odmine i nivnata borba za malcinski nacionalni, konfesionalni i ~ovekovi prava vo novata dr`ava Kosovo. Vo odrednicite, razbirlivo, dominantno mesto ima makedonskiot narod vo zemjata, no se zastapeni i etni~kite zaednici i nivnite kulturi, so poseben akcent na albanskata kako pobrojna. Isto taka soodvetno se opfateni i relevantnite vrski i odnosi na RM so drugite dr`avi, kako i li~nosti od stranstvo {to dale poseben pridones za prou~uvaweto i afirmiraweto na na{ata zemja vo oblasta na stopanstvoto, politikata, jazikot, naukata i kulturata.

VII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Taka strukturirana, Makedonskata enciklopedija pretstavuva sumarum na znaewata prezentirani od 265 sorabotnici od site profili, ~esto i vrz sosem novi istra`uva~ki postapki. Taa kondenzacija na makedonskata nau~na misla vo sistematiziran enciklopediski vid, pri otsustvo na enciklopedisti~ka tradicija i stru~no iskustvo, nesomneno pretstavuva svoeviden nacionalen podvig i istoriska pridobivka. Preku fragmentirani celini, so nau~na konciznost, Makedonskata enciklopedija nastojuva da pridonese za zadovoluvawe na narasnatata `ed vo zemjata i vo stranstvo za provereni koncentrirani informacii za minatoto i sovremenosta na Republika Makedonija. Redakcijata ~uvstvuva dolg da odbele`i deka vo podgotvitelniot period na ova izdanie, kako ~lenovi na Glavnata i na [irokata redakcija, kako i na Sovetot na Leksikografskiot centar, povremeno u~estvuvaa i drugi sorabotnici. Integralno go pretstavuvame, me|utoa, samo aktuelniot sostav {to ja grade{e koncepcijata i u~estvuva{e vo realizacijata na ova izdanie vo periodot po 28 juni 2005 godina. Redakcijata na Makedonskata enciklopedija

VIII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Glaven redaktor
akad. BLA@E RISTOVSKI

Nau~en sekretar
prof. d-r SIMO MLADENOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period (posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija Prof. d-r Mihajlo Minoski Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005) Istorija na umetnostite
Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)

Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006) Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006) Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo Akad. Gane Todorovski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005) Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006) Lingvistika
Akad. Petar Hr. Ilievski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio Prof. d-r Dragoslav Ortakov Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija na prosvetnoto delo vo Makedonija Prof. d-r Violeta Panzova Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005) Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija &epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija Prof. d-r Simo Mladenovski Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam; finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006) Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006) Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006) Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)

IX

Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika; arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski Akad. Blagoj Popov Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija; geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija Prof. d-r Aleksandar Stojmilov Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo; biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006) Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006) Medicina-stomatologija-farmacija-veterina Akad. Momir Polenakovi} Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri Prof. d-r Du{an Stanimirovi}

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA akad. Bla`e Ristovski

STRU^NI SORABOTNICI
m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska

LEKTORI
prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sne`ana Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska, d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski

KOREKTORI Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT Zdravko ]orveziroski KOMPJUTERSKA REALIZACIJA Branislav Gali}, Vesna Kr`evska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski ILUSTRACII
Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Bla`e Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE m-r Ko~o Fidanoski PE^AT Skenpoint, Skopje

X

INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE
A. Ago A. V.-M A. G. m-r Aktan Ago, profesor vo DSU „Josip Broz Tito#, Skopje m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos, Muzej na grad Veles, Veles prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Aneta [ukarova, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Aleksandar Andonoski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Aleksandar Stojmilov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje V. Arn. V. B.-Gr. V. V.-V. V. G.-P. V. D. V. D.-J. B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Bor~e Iliev, [umarski fakultet, Skopje Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje prof. d-r Bo{ko Nikov, „Nikov konsalting#, Skopje prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje doc. d-r Boban Petrovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje V. Dask. V. \. V. Jot. V. K.-G. V. L. V. M. V. M.-^. Bl. B. Bl. P. Bl. R. Bl. S. Br. N. Br. R. Br. Sv. prof. d-r Bla`o Boev, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje akad. Bla`e Ristovski, MANU, Skopje Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`., „Hortiekspert#, Skopje prof. d-r Branislav Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist, „Stokopromet#, Skopje m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za za{tita na arhivskata gra|a vo Dr`avniot arhiv na RM, Skopje prof. d-r Violeta Arnaudova, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vera Bitrakova-Grozdanova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasa Daskalovski , Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Van~o \or|iev, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasil Jotevski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Viktor Lil~i}, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vitomir Mitevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vesna Mojsova-^epi{evska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Vladimir Maleti}, [umarski fakultet, Skopje Vesna Maslovari}, vi{ filmolog, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje

A. P. A. [uk. Al. And. Al. St.

Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis, Medicinski fakultet, Skopje Al. Tr. Al. Cv. Am. J. An. Sv. prof. d-r Aleksandar Trajanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren urednik na „Detska radost#, Skopje prof. d-r Amalija Jovanovi}, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Aneta Svetieva, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

B. Il. B. J.

B. N. B. Ort. B. P. \. B. Petr. B. R. B. R.-J. B. [.

V. Mal. V. Masl.

XI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

V. P. V. P.-K.

prof. d-r Vesna Pendovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Viktorija Popovska-Korobar, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Violeta Panzova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vesna Petreska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Voislav Sanev , kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet, Univerzitet „Goce Del~ev#, [tip d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Vesna Tomovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje prof. d-r Viktor Urumov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Vladimir Filipovski, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje prof. d-r Vlado Matevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje Georgi Vasilevski, urednik na Filmskata redakcija, Makedonska radiotelevizija, Skopje akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje akad. Goran Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Goce Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje prof. d-r Gordana La`eti}-Bu`arovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Dafina Gerasimovska, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Don~o Donev, Medicinski fakultet, Skopje

D. E.

prof. d-r Dimitar Eftimoski, Fakultet za administracija i menaxment na informaciski sistemi, Bitola d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje doc. d-r Dalibor Jovanovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dimitrija Nova~evski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dijana Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje prof. d-r Dana Preli}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Du{an Stanimirovi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Dragan Vasileski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Dragi \orgiev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Drage Janev, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dragi Mitrevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dragoslav Ortakov , Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Dragoslav Rai~i}, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje prof. d-r \or|i Zafirovski, Medicinski fakultet, Skopje \oko Kuzmanovski, sekretar, Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje prof. d-r \or|i Mladenovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r \or|i M. \or|iev, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r \or|i Malkovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje prof. d-r \orge Ivanov, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje

D. Z. D. J. D. Jov. D. N. D. Nik. D. P. D. Pr. D. R.-Z. D. S. D. S.-B. Dr. V. Dr. \. Dr. \o{. Dr. J. Dr. M. Dr. O. Dr. R.

V. Panz. V. Petr.

V. S. V. S.-A. V. Sid.

V. St. V. T. K.

V. T. V. Toc. V. Ur. V. F. Vl. Iv. Vl. K. Vl. M. Vl. S. G. V.

\. Z. \. K. \. M. \. M. \. \. Malk. \. P. At. \. F. \. Cen. \or. Iv.

G. Efr. G. P. G. Pet. G. St. G. T. G. Cv.

Gl. K. Gor. L.-B.

D. G. D. D.

E. Al.

XII

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

E. J.-U.

d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Eftim Mir~ev, Stomatolo{ki fakultet, Skopje prof. d-r Emilija Crvenkovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Elica Maneva, Filozofski fakultet, Skopje Emilija Xipunova, balerina, Makedonski naroden teatar, Skopje prof. d-r @ivko Atanasovski, Ekonomski fakultet, Skopje Zaharinka Aleksoska-Ba~eva, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Zorica Bo`inovska, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Desovski, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Radi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Zagorka Rasolkoska-Nikolovska, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje prof. d-r Zoran Todorovski, Dr`aven arhiv na RM, Skopje prof. d-r Zlatan Xikov, Medicinski fakultet, Skopje d-r Zdenka Ribarova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Ivan Blinkov, [umarski fakultet, Skopje d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Ivona Opet~eska-Tatar~evska, sorabotnik za folklorni dobra, Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Ministerstvo za kultura na RM, Skopje prof. d-r Ivan Xeparoski, Filozofski fakultet, Skopje m-r Igor Stardelov, rakovoditel na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje Ilindenka Petru{evska, rakovoditel na javna dejnost, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje prof. d-r Ilo Trajkovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Ilija Xonov, Medicinski fakultet, Skopje Irena Koli{trkoska-Nasteva, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje

J. ^.-F. J. B. J. Doko J. J. J. Jan. J. M. J. Nam.

Jasmina ^okrevska-Filip, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Jovan Bo{nakovski, Veterinaren institut, Skopje Jeton Doko, pomlad asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jove Jovanovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Jovan Janev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jo{ko Milenkovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Jasminka Nami~eva, kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Jovan Strezovski, pisatel, Struga Jelica Todor~evska, bibliotekar, NUB „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Jovan Takovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Jovan Filip, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Kosta Axievski, Filozofski fakultet, Skopje d-r Kosta Balabanov, po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje prof. d-r Kita Bicevska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Krste Bogoevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet za arhitektura i dizajn, Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Kiro Kamberski, Filozofski fakultet, Skopje Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep prof. d-r Kostadinka Qap~eva, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, asistent-istra`uva~, MANU, Skopje doc. d-r Konstantin Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Kosta Peev, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kosta Talaganov, Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija, Skopje

E. M. E. C.

El. M. Em. X.

@. A.

J. R.-P.

Z. Al.-B.

J. Str. J. T. J. Tak.

Z. B. Z. D. Z. R. Z. R.-N.

J. F. J. C.

Z. T. Z. Tod. Z. X. Zd. R.

K. Ax. K. B. K. Bic.

K. Bog. K. Gr.

I. B. I. Vel. Iv. O.-T.

K. K.-P. K. Kamb. K. Kep. K. Q. K. M.-R. K. Min. K. P.

Iv. X. Ig. St.

Il. P.

Il. T. Il. X. Ir. K.-N.

K. Tal.

K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje

XIII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

K. Trajk.

d-r Katica Trajkova, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Kristi Bombol, Tehni~ki fakultet, Bitola prof. d-r Krasimira Ilievska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kristina Nikolovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje Len~e Jovanova, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje Liljana Kepeska, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep d-r Liljana Makarijoska, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi, Farmacevtski fakultet, Skopje d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg, Makstil AD, Duferco Group, Skopje prof. d-r Qup~o Grup~e, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Qubica Pavlova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Qudmil Spasov, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Qubomir Tan~ev, Grade`en fakultet, Skopje m-r Qubinka Xidrova, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Milan ^undev, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje Marika Bo~varova-Plavevska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Milo{ Bilbija, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje d-r Mihajlo Georgievski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep doc. d-r Melina Grizo, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Mihail Danev, Veterinaren institut, Skopje prof. d-r Mihailo Zikov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Milka Zdraveva, Institut za nacionalna istorija, Skopje

M. I. M. K. M. Kar.

Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Mitko Karadelev, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Maksim Karanfilovski, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar, Makedonska radiotelevizija, Skopje Mirjana Krpa~, Entomolo{ko dru{tvo za istra`uvawe i konzervacija na biodiverzitetot i odr`liviot razvoj, Skopje prof. d-r Mom~ilo Lazarevski, Medicinski fakultet, Skopje Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Marjan Markovi}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mihajlo Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Milica Mirkulovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mile Mihajlov, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje prof. d-r Metodija Stojkov, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik, JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid prof. d-r Marija Ta{eva, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Maja Cvetkovska, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Marija [oqakova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Novica Veljanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Nikola Dumurxanov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Nada Pop-Jordanova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Nehas Sopaj, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prim. d-r Nada Temelkoska, Zavod za sportska medicina pri JZO Zdravstven dom – Skopje, Skopje prof. d-r Naum Celakoski, Ma{inski fakultet, Skopje prof. d-r Nade`da Cvetkovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje

Kr. B. Kr. Il.

M. Kit. M. Kol. M. Kr.

Kr. Nik.

Kr. T. L. J. L. K. L. M.

M. L. M. M. M. Mark.

L. N. L. P.-T. L. S.-L.

M. Min. M. Mirk.

M. Mih. Q. A. Q. Gr. Q. P. Q. Sp. M. Pol. M. S. M. T. M. Ta{. M. C. M. [oq.

Q. T. Q. X.

N. V. N. Dum. N. P.-J. N. S.

M. ^und. M. B.-P.

M. Bilb. M. G.

N. T.

M. Gr. M. D. M. Z. M. Zdr.

N. C. N. Cv.

O. Iv.

XIV

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

P. B.

prim. d-r Petar Bojaxievski, Klini~ka bolnica „D-r Trifun Panovski#, Bitola Paskal Gilevski, pisatel, Skopje prof. d-r Petre R. Ivanovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje m-r Pero Josifovski, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski fakultet, Skopje m-r Predrag Trpeski, asistent, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje prof. d-r Petre Georgievski, Filozofski fakultet, Skopje Redakcija d-r Rodna Veli~kovska, nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Radojka Don~eva, Grade`en fakultet, Skopje akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje prof. d-r Radoslav Rizovski, [umarski fakultet, Skopje prof. d-r Risto Ribarovski, Grade`en fakultet, Skopje Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje prof. d-r Risto Hristov, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Radmila Grup~e, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Ratomir Grozdanovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Iliev, dipl. in`. metalurg, Rudnik „Bu~im#, Radovi{ prof. d-r Simo Mladenovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sowa Novotni, Dr`aven univerzitet, Tetovo d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Slave Risteski, Ekonomski fakultet, Skopje Sne`ana Slavkova, dipl. in`. tehnolog, partner vo M-6 Investments, Skopje prof. d-r Simeon Tanev, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Stefanka Haxi Pecova, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik, NU Muzej „D-r Nikola Nezlobinski#, Struga

S. X. Sv. K. Sv. P.

prof. d-r Sowa Xikova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Svetislav Krsti}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Svetomir [kari}, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Slave Armenski, Ma{inski fakultet, Skopje m-r Slavjan \or|iev, etnolog i kostimograf, Skopje prim. d-r Slobodan M. Powavi}, Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje d-r Slavica Nikolovska, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP), Dr`aven arhiv na RM, Skopje Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog, „Alkaloid#, Skopje

P. Gil. P. Iv. P. J. P. N. P. T. P. Hr. Il. Pet. G.

Sv. H. J. Sv. [. Sl. A. Sl. \. Sl. M. P.

R. R. V.

Sl. N.

R. Gr. R. D. R. L. R. R. R. Rib. R. St. R. H. Rad. Gr. Rat. Gr.

Sl. N.-K. Sl. P.

Sn. ^.-An. m-r Sne`ana ^adikovska-Anastasova, profesor vo MBUC „Ilija Nikolovski-Luj#, Skopje St. D. St. Dod. prof. d-r Stoj~e Deskovski, Tehni~ki fakultet, Bitola d-r Stanislava Dodeva, [vajcarska kancelarija za sorabotka, [vajcarska ambasada, Skopje prof. d-r Stojan Kiselinovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sterja Na~eski, [umarski fakultet, Skopje d-r Stoja Pop-Atanasova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Tome Andonovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje d-r Tanas Vra`inovski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep Tatjana Petkovska, redoven profesor po scenski dvi`ewa i tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje prof. d-r Tatjana Petru{evska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje Trajko Stamatoski, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Todor Serafimovski, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Taki Fiti, MANU, Skopje m-r Toni Filipovski, asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Todor ^epreganov, Institut za nacionalna istorija, Skopje

St. Kis. St. N. St. P.-A.

S. Ab.-D. S. I. S. Ml. S. Nov. S. Pil.

T. And. T. B. T. Vr. T. P.

T. Petr. T. S.

S. R. S. S. S. T. S. H. P. S. C.

T. Ser. T. F. T. Fil. T. ^.

XV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Tr. P.

d-r Trajko Petrovski, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje

F. M.

prof. d-r Fim~o Muratovski, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje m-r Hatixe Odai, asistent, Dr`aven univerzitet, Tetovo akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje prof. d-r Xoko Kungulovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Hat. O. Ub. G.

Cv. Gr. F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~ka kultura, Sojuz na sportskite federacii na Makedonija, Skopje X. K.

XVI

UPOTREBENI KRATENKI a) kirili~ni a.n.v. AAM AB ABI AVII apsolutna nadmorska viso~ina Asocijacija na arhitekti na Makedonija armiska bolnica akutna bubre`na insuficiencija Arhiv Vojno-istorijskog instituta (Arhiv na Voenoistoriskiot institut), Belgrad Antifa{isti~ko ve¢e narodnog osloboÚewa Jugoslavije (Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija) Agitaciono-propagandno oddelenie na KPM akcionersko dru{tvo akademik Advokatska komora na RM akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo †Avstralisko-makedonski nedelnik# anestezija Akcionen narodnoosloboditelen komitet Akademija na naukite na SSSR Akademija na naukite i umetnostite na Bosna i Hercegovina armiska oblast avtomatska obrabotka na podatocite avtobusko pretprijatie arapski Armija na Republika Makedonija arhitekt Arhitektonski fakultet avtobuska stanica Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija Arhitektonski sovet za Centralna i Isto~na Evropa Avtosoobra}ajno u~ili{te antituberkulozen dispanzer Avtobuska transportna rabotna organizacija avtomatska telefonska centrala Arhiepiskopski upraven odbor arhitektonsko-urbanisti~ki plan Antifa{isti~ki front na `enite Antifa{isti~ki front na `enite na Makedonija Bugarska akademija na naukite Balkanska asocijacija za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi banovinska bolnica Bo{wa~ka demokratska partija; bruto doma{en proizvod balkanska endemska nefropatija bibliografija Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija BKP BKP(t.s.) BKF BMB BNA BND boln. BRP(k) BRSDP(t.s.) BRSDP({.s.) BCAK v. v.d. V. f. Va VA VB Vb VBS VV VVA VIP Vk VK VKV VM VMA VMK VMOK VMORO Bugarska komunisti~ka partija Bugarska komunisti~ka partija (tesni socijalisti) Balkanska komunisti~ka federacija bezoloven motoren benzin Bugarska narodna armija bugarsko nacionalno dvi`ewe bolnica Bugarska rabotni~ka partija (komunisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija (tesni socijalisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija ({iroki socijalisti) Bugarski centralen akcionen komitet

AVNOJ

AGITPROP AD akad. AKRM AKUD AMN anest. ANOK ANSSSR ANUBiH AO AOP AP ar. ARM arh. Arh. fak. AS ASNOM ASSEE ASU ATD ATRO ATC AUO AUP AF@ AF@M

BAN BANTAO

BB BDP BEN BIBL. BJRM

vek; vesnik; vidi vr{itel na dol`nost Veterinaren fakultet voena ambulanta Voena akademija Velika Britanija voena bolnica Voena bolnica, Skopje voeno vozduhoplovstvo Voenovozduhoplovna akademija mnogu va`na li~nost (Very Important Person) Veterinarna komora Vrhoven komandant; Vrhoven komitet visokokvalifikuvan Voena mornarica Voenomedicinska akademija Vrhoven makedonski komitet Vrhoven makedonsko-odrinski komitet Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija VMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija VMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija (Obedineta) VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija – Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo VN visok napon, visokonaponski VOZ Vostani~ka operativna zona vonr. vonreden VP[ Vi{a pedago{ka {kola VS voen sanitet VSU voeno-sanitetski ustanovi VT[ Vi{a tehni~ka {kola VHF frekvencija na dolgi branovi V[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari pri M.F. g. g. d. g/t / g/t g. {. godina geografska dol`ina grama na ton geografska {irina XVII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

GA GZ GIM GINI GIT GMC GO GP gr. Grad. fak. GSP GTM GTC GUC G[ DAG DARM DD DDV dek. DEM den. DZGR dipl. geod. in`. dipl. grad. in`. dipl. el. in`. dipl. in`. arh. dipl. in`. geol. dipl. ma{. in`. dir. distrib. DLUM DLU[ DMFM DN DNZ DNU DNU[ DOZ DOO DPM d-r t. n. DSZ DSU DT DUP DFJ DFM

garnizonska ambulanta Gerontolo{ki zavod GosudarstvennìŸ istori~eskiŸ muzeŸ (Dr`aven istoriski muzej), Moskva Glasnik na Institutot za nacionalna istorija Gastrointestinalen trakt Grade`no-ma{inski centar Gradski odbor; Glaven odbor grade`no pretprijatie grad Grade`en fakultet Gradsko soobra}ajno pretprijatie gradski trigonometriski mre`i Gradski trgovski centar Grade`en u~ili{ten centar Glaven {tab Demokratska armija na Grcija Dr`aven arhiv na Republika Makedonija detski dispanzer danok za dodadena vrednost dekemvri Dru{tvo na ekolozite na Makedonija dene{en Dr`aven zavod za geodetski raboti diplomiran geodetski in`ener diplomiran grade`en in`ener diplomiran elektrotehni~ki in`ener diplomiran in`ener-arhitekt diplomiran in`ener po geologija diplomiran ma{inski in`ener direktor distribucija, distributiven Dru{tvo na likovnite umetnici na Makedonija Dru{tvo na likovnite umetnici na [tip Dru{tvo na matemati~arite i fizi~arite na Makedonija Dru{tvo na narodite, @eneva Dom za narodno zdravje Dru{tvo za nauka i umetnost Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip Dr`aven osiguritelen zavod dru{tvo so ograni~ena odgovornost Dru{tvo na pisatelite na Makedonija doktor na tehni~kite nauki Dr`aven zavod za statistika dr`avno sredno u~ili{te Doj~e telekom Detalen urbanisti~ki plan Demokratska Federativna Jugoslavija Demokratska Federalna Makedonija; Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija Evropska akademija na naukite i umetnostite

EAPS egip. EDES EE EES EZ EKKA EKS EKTS el. ELAS elektromagn. EM EME EMUC EMF EO na IRGD

EPON ES ESM ETAI

ETAN ETF EU EFA ECRP `. `. l. @SK @TP Z ZAVNOBiH

Evroatlantski partnerski sovet egipetski Gr~ki nacionalen demokratski sojuz elektroenergetski, elektroenergetika elektroenergetski sistem Evropska zaednica Nacionalna i socijalna prerodba Emigrantski komunisti~ki sojuz Evropski kredit transfer sistem elektri~en; elektroGr~ka narodnoosloboditelna vojska elektromagneten Egejska Makedonija; Egejskiot del na Makedonija Slobodna Golema Grcija Elektro-ma{inski u~ili{ten centar Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje Etnografsko oddelenie na Imperatorskoto rusko geografsko dru{tvo Nacionalna segr~ka organizacija na mladite Nacionalna armija Elektrostopanstvo na Makedonija Zdru`enie za elektronika, telekomunikacii, avtomatika i informatika na RM Elektronika, telekomunikacii, avtomatizacija i nuklearna tehnika Elektrotehni~ki fakultet Evropska Unija Evropska slobodna alijansa (European Free Alliance) elektri~ni centrali i razvodni postrojki `itel `elezni~ka linija @elezni~arski sportski klub @elezni~ko transportno pretprijatie zapad Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog oslobo|ewa Bosne i Hercegovine (Zemsko antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Bosna i Hercegovina Zbornik Zdru`enie na energeti~arite na Makedonija Zemjodelsko-industriski kombinat zapad–jugozapad Zavod za osiguruvawe imoti i lica Zavod za preventivna medicina Zavod za preventivna medicinska za{tita zdravstvena slu`ba istok istata godina Institut za akreditacija na Republika Makedonija

Zb. ZEMAK ZIK ZJZ ZOIL ZPM ZPMZ ZS I i.g. IARM

EANU

XVIII

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

IB IVE IVZ IGA IGCP

IZV. IZIIS IK IKT IMJ INI inst. Inst. za inf. Inst. za mat. instal. IPM IS SRM ISRM istra`. JA JAZU JDP JZ JI JIE JJZ JJI JLZ JNA JNS JOVB JP JPAU JRZ JSDS JSP JUGORAS KARIL KV KEP KI Kl. km/km km²/km² km/~as / km/h

Informaciono biro (Informbiro) na komunisti~kite i rabotni~kite partii Za{tinici na Severna Grcija Islamska verska zaednica Me|unarodna geotermalna asocijacija Me|unarodna programa za geolo{ka korelacija (IGCP – International Geological Correlation Program) izvori Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija Izvr{en komitet Informaciona i komunikaciska tehnologija Institut za makedonski jazik, „Krste Misirkov“, Skopje Institut za nacionalna istorija, Skopje institut Institut za informatika Institut za matematika instaliran Institut za preventivna medicina Izvr{en sovet na SRM Institut za standardizacija na Republika Makedonija istra`uva~, istra`uva~ki Jugoslovenska armija Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta jugozapad jugoistok Jugoisto~na Evropa jug-jugozapad jug-jugoistok Jugoslavenski leksikografski zavod Jugoslovenska narodna armija Jugoslovenska nacionalna stranka (partija) Jugoslovenska mladina na Vardarska Banovina javno pretprijatie Javno pretprijatie za aerodromski uslugi Jugoslovenska radikalna zaednica Jugoslovenska socijaldemokratska partija Javno soobra}ajno pretprijatie Jugoslovenski rabotni~ki sojuz Klinika za ansteziologija, reanimacija i intenzivno lekuvawe kvalifikuvan Komesarstvo za evrejski pra{awa Komunisti~ka internacionala, Kominterna klinika kilometar kilometar kvadraten kilometar na ~as

kn. KNOJ kw. KOEM kom.

KOS KP KPA KPB KPG KPD KPJ KPM KPSS KUD KUNMZ KFOR l. l/sek / l/sec lab. LDI LIT. LK m. m. v. M.f. m/sek m³/s MAGA MAIM

kniga Korpus na narodnata odbrana na Jugoslavija kwiga Komunisti~ka organizacija na Egejska Makedonija komitet Konferencija za evropska bezbednost i sorabotka Kontraobave{tajna slu`ba (Kontrarazuznava~ka slu`ba) komunisti~ka partija Komunisti~ka partija na Albanija Komunisti~ka partija na Bugarija Komunisti~ka partija na Grcija Kazneno-popraven dom Komunisti~ka partija na Jugoslavija Komunisti~ka partija na Makedonija Komunisti~ka partija na Sovetskiot Sojuz kulturno-umetni~ko dru{tvo Komunisti~ki univerzitet na nacionalnite malcinstva na Zapad Kosovo Force litar; lica litar vo sekunda laboratorija, laboratoriski Laboratorija za dinami~ki ispituvawa literatura Lekarska komora

mesnost, mesto minatiot vek Medicinski fakultet metri vo sekunda kubni metri vo sekunda Makedonska geotermalna asocijacija Makedonska asocijacija za istorija na medicinata Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.) MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGRÉ (v.) vo Republika Makedonija MANAPO Makedonski naroden pokret (Makedonsko narodno dvi`ewe) MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo MANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuz MANU Makedonska akademija na naukite i umetnostite MAO Makedonska antifa{isti~ka organizacija Mat. inst. Matemati~ki institut Mat. fak. Matemati~ki fakultet MACEF Makedonski centar za energetska efikasnost Ma{. fak. Ma{inski fakultet MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar MVIO Makedonska voeno-inspekciska oblast MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

XIX

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MVRNZ MV[ Med. fak. Med.c. MES MEFO M@ M@S MZNDTVO

MZT MK MKD MKNOUB MKNS MKP ML MLD MLK mln. MMKD MMP MMS MMTRO MNI MNLD MNOB MNOK MNOUB MNOUK MNR MNS/MANS MNSG MNT MON MONSS MORO

MPO MPC MPCO MR

Ministerstvo za vnatre{ni raboti i narodno zrdavje Mesten voen {tab Medicinski fakultet Medicinski centar Me|unaroden evrejski sojuz Makedonska emigrantska federativna organizacija Makedonski `eleznici Makedonski `enski sojuz Makedonsko zdru`enie za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi Metalski zavod „Tito“ Mesten komitet Makedonsko kulturno dru{tvo Makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonsko-kanadski naroden sojuz Makedonska kolonija vo Petrograd Makedonska liga Makedonsko lekarsko dru{tvo Makedonski literaturen kru`ok vo Sofija milion Mlada makedonska kni`ovna dru`ina, Sofija Makedonski medicinski pregled Makedonski mladinski sojuz (vo Bugarija) Makedonska mladinska tajna revolucionerna organizacija Makedonski nau~en institut, Sofija Makedonsko nau~no-literatutno drugarstvo vo S.-Peterburg Makedonska narodnoosloboditelna brigada Makedonski narodnoosloboditelen korpus Makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonski narodnoosloboditelen udaren korpus Ministerstvo za nadvore{ni raboti Makedonski naroden sojuz/Makedonskoamerikanski naroden sojuz Makedonska narodna studentska grupa, Sofija Makedonski naroden teatar Ministerstvo za obrazovanie i nauka Makedonski op{t naroden studentski sojuz, Sofija Makedonska omladinska revolucionarna organizacija (Makedonska mladinska revolucionerna organizacija) motoren benzin Makedonska patriotska/politi~ka organizacija Makedonska pravoslavna crkva Makedonska pravoslavna crkovna op{tina Makedonsko radio

MRK MRO MRSG MRTV MU MFRO MFS MHK n. v. (n.m.v.) n. m. NANU

Makedonski revolucioneren komitet, Petrograd Makedonska revolucionerna organizacija (TMORO, VMORO) Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka grupa Makedonska radiotelevizija ma{insko u~ili{te Makedonska federativna revolucionerna organizacija Ma{inski fakultet – Skopje Metalur{ko-hemiski kombinat nadmorska viso~ina naseleni mesta Nacionalna akademˆ® navuk Ukraˆni, Kiˆv (Nacionalna akademija na naukite na Ukraina, Kiev) narodno Severnoatlantski pakt Narodna biblioteka „Kiril i Metodij“, Sofija Narodna biblioteka Srbije (Narodna biblioteka na Srbija) „Narodna volÔ“, vesnik na Bugarite i Makedoncite vo SAD Narodna vojska nevladina organizacija Na~alnik na General{tabot na Armijata na RM Nacionalna demokratska {iptarska organizacija Nacionalen ekolo{ki akcionen plan nau~noistra`uva~ki proekt; Novinsko-izdava~ko pretprijatie nau~noistra`uva~ka rabota Nacionalen komitet za avtonomija na Makedonija i Albanija Nacionalen komitet na osloboduvaweto na Jugoslavija Nacionalen muzej, Praga nizok napon, niskonaponski Nau~no-nastavna studiska grupa Narodnoosloboditelen Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka vojna na Makedonija Narodnoosloboditelna borba Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija Narodnoosloboditelna vojna; Narodnoosloboditelna vojska Narodnoosloboditelna vojska na Albanija Narodnoosloboditelna vojska na Jugoslavija Narodnoosloboditelna vojna na Makedonija Narodnoosloboditelno dvi`ewe noemvri narodnoosloboditelan korpus nominalen Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

nar. NATO NBKM NBS NV NV NVO NG[ na ARM ND[O NEAP NIP NIR NKAMA NKOJ NM NN NNSG NO NOAVM NOB NOV i POM NOV NOVA NOVJ NOVM NOD noem. NOK nom. NOMS

XX

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

NOMSM NOO NOPO NOPOJ NOPOM NOR NOU NOUB NOF NOFM NRB NRM NRPJ NS SRM NUB nukl. NFP OGNB

Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija narodnoosloboditelen odbor narodnoosloboditelen partizanski odred Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Jugoslavija Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Makedonija Narodnooslobodila~ki rat (Narodnoosloboditelna vojna) Narodnoosloboditelna udarna [brigada] Narodnoosloboditelna udarna brigada Narodnoosloboditelen front Narodnoosloboditelen front na Makedonija Narodna Republika Bugarija Narodna Republika Makedonija Narodna rabotni~ka parija na Jugoslavija Narodno sobranie na SR Makedonija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje nuklearen Narodna federativna partija OdeskaÔ gosudarstvennaÔ nau~naÔ biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska dr`avna nau~na biblioteka „Gorki“) oddelenie (bolni~ko) operativna zona Oddelenie za za{tita na narodot okoliski komitet; oblasten komitet okolu Mladinska komunisti~ka organizacija na Grcija oktomvri Rafinerija vo Skopje Obedineta makedonska organizacija Obedinetite Nacii Osloboditelna nacionalna armija Okoliski narodnoosloboditelen odbor operativno-nastavna rabota Osnovna organizacija na zdru`en trud Organizacija na Obedinetite Nacii okoliski/op{tinski revolucioneren komitet otorinolaringologija osnovno u~ili{te Organsko-hemiska industrija & Skopje partizanski odred protivavionska artilerija Segr~ka osloboditelna organizacija Proces za planirawe i pregled na programata „Partnerstvo za mir“ Privremena vlada na Makedonija Protivvozdu{na odbrana polivinil-hlorid Pokrainski voen {tab

PV[M PDVG PEEA PEES PEN PK pl. PMF PNS PO POJ polk. POM pom. POS postdipl. po~. pr. n.e. prof. PS MLD psevd. PTT R r. RA rakov. RAN RB RG/RGr RGB RGO RGF RDG red. REK rep. R@ RZZZ RZT RK RM RNB RNB RO ROZT RPC RS RSVR RSIZ

Pokrainski voen {tab za Makedonija Privremena demokratska vlada na Grcija Politi~ki komitet za nacionalno osloboduvawe prenosni elektroenergetski sistemi Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna asocijacija na kni`evnicite) Pokrainski komitet planina Prirodno-matemati~ki fakultet Privremeno narodno sobranie partizanski odred Partizanski odredi na Jugoslavija polkovnik Partizanski odredi na Makedonija pomo{nik Partizanski odredi na Srbija postdiplomski po~etok pred novata era profesor Pedijatriska sekcija pri MLD psevdonim Po{ta-telegraf-telefon Republika reka Republika Albanija rakovoditel Ruska akademija na naukite Republika Bugarija Republika Grcija RuskaÔ gosudarstvennaÔ biblioteka (Ruska dr`avna biblioteka), Moskva Rabotna grade`na organizacija Rudarsko-geolo{ki fakultet rendgen redoven rudarsko-energetski kombinat republi~ki Rudnici i `elezarnica Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Republi~ki zavod za transfuziologija Reonski komitet Republika Makedonija Ratnici za napred†k na b†lgarçinata (Borci za napredok na bugar{tinata) RuskaÔ nacionalÏnaÔ biblioteka (Ruska nacionalna biblioteka), S. Peterburg Rabotna organizacija Rabotna organizacija na zdru`en trud Ruska pravoslavna crkva Republi~ko sobranie; Republika Srbija Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni raboti Republi~ka samoupravna interesna zaednica

odd. OZ OZN, OZNA OK ok. OKNE okt. OKTA OMO ON ONA ONO ONR OOZT OON ORK ORL OU OHIS p.o. PAA PAO PARP PVM PVO PVC PV[

XXI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

RSl RF RFr RH S s. SAD SADJ SAM SANU SBOTI^

Republika Slovenija Ruska Federacija Republika Francija Republika Hrvatska sever selo, sekunda Soedineti Amerikanski Dr`avi Sojuz na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija Sojuz na arhitektite na Makedonija Srpska akademija nauka i umetnosti Savez bankarskih, osiguravaju¢ih, trgova~kih i industriskih ~inovnika (Sojuz na bankarskite, osiguritelnite, trgovskite i industriskite ~inovnici) Sveti sveti; sveska Stru{ki ve~eri na poezijata Sekretarijat za vnatre{ni raboti sredna godi{na temperatura Stranka na demokratskata akcija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Jugoslavija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija Sojuz na dru{tvata na matemati~arite (na Makedonija) Sojuz na dru{tvata na matemati~arite i informati~arite (na Makedonija) severen sekundaren septemvri Savez `idovskih omladinskih udru`ewa (Sojuz na evrejskite mladinski zdru`enija) severozapad Sojuz na zdru`enijata na borcite Sojuz na zdru`enijata na borcite od Narodnoosloboditelnata vojna Svetska zdravstvena organizacija severoistok Me|unaroden komitet za golemi elektri~ni sistemi (CIGRÉ – Conference international des grands réseaux électriques) Samoupravna interesna zaednica Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija Sojuz na istori~arite na Makedonija Sojuzen izvr{en sovet / Savezno izvr{no ve¢e sportski klub Skopska armiska oblast Sojuz na komunistite na Jugoslavija Sojuz na komunistite na Makedonija Savez komunisti~ke omladine Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata mladina na Jugoslavija) Sojuz na makedonskite dru{tva Svetska meteorolo{ka organizacija sreden napon, srednonaponski sanitetska slu`ba

SND SNOV

SNOF

SOE

SOFA sp. SPb SPbSBD spec. SR Germanija Srb. sred. SRJ SRM SRNAO SRPJ

Sv. sv. SVP SVR SGT SDA SDIJ SDIRM SDM SDMI sev. sek. sept. S@OU

SSZ SSI SSJ SSNO SSRNJ SSRNM SSSR st. e. (s. e.) st. st. St. f. SFRJ SHS

SZ SZB SZBNOV SZO SI SIGRE

Skopsko nau~no dru{tvo Slavjanomakedonska nacionalnoosloboditelna vojska (vo Egejskiot del na Makedonija) Slavjanomakedonski nacionalnoosloboditelen front (vo Egejskiot del na Makedonija) Slu`ba za specijalni operacii na Velika Britanija (SOE – Special Operations Executive) Dogovor za statusot na silite spisanie Sankt-Peterburg, S.-Peterburg S.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno dru{tvo specijalist Sojuzna Republika Germanija Srbija sredina Sojuzna Republika Jugoslavija Socijalisti~ka Republika Makedonija Srpska nacionalna omladina (Srpska nacionalna mladina) Socijalisti~ka (socijaldemokratska) rabotni~ka partija na Jugoslavijakomunisti sever-severozapad sever-severoistok Sojuz na sindikatite na Jugoslavija Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Jugoslavija Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Makedonija Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki stara era star stil Stomatolo{ki fakultet Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija Kraqevina Srba, Hrvata i Slovenaca (Kralstvo na Srbite, Hrvatite i Slovencite)

SIZ SIM SIRM SIS/SIV SK SkAO SKJ SKM SKOJ

t/~ / t/h TAM TANJUG

SMD SMO SN Sn. sl. XXII

toni na ~as Telegrafna agencija na Makedonija Telegrafska agencija na Nova Jugoslavija TBI terminalna bubre`na insuficiencija TBC tuberkuloza TVN tehnika na visok napon TE termoelektrana Teh. fak. Tehni~ki fakultet tehn. tehni~ki Tehn.-met. fak. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet TEC termoelektrocentrala TM „Trudova MakedoniÔ“, mese~en organ na MNS vo SAD TMOK Taen makedonsko-odrinski kru`ok (vo Rusija)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

TMORO TNG TO TOMO transf. ts TS tur. TF TC UDB UIA UIC UKIM univ. UNIKOMB UNPREDEP UNPROFOR UO URS URSS

Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija te~en naften gas Teritorijalna odbrana Tajna makedonska osloboditelna organizacija transformator tesni socijalisti transformatorska stanica turski Tehni~ki fakultet termocentrala Uprava za dr`avna bezbednost Me|unarodna unija na arhitektite Me|unarodna unija na `eleznicite Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“, Skopje univerzitet, univerzitetski Partija za na cionalno obe di nu vawe na Albancite United Nations Preventive Deployment [Force] United Nations Protection Force Upraven odbor Ujediweni radni~ki sindikat (Obedinet rabotni~ki sindikat) Ujediweni radni~ki savez sindikata (Obedinet rabotni~ki sojuz na sindikatite) Ujediweni savez antifa{isti~ke omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz na antifa{isti~kata mladina na Jugoslavija) frekvencija na ultrakratki branovi Univerzitetski centar za medicinski nauki Univerzitetski centar za matemati~ko-tehni~ki nauki Fakultet za matematika Farmacevtski fakultet Fabrika za avtobusi – Skopje Fakultet za veterinarna medicina Fakultet za dramski umetnosti fevruari fenikiski Zdru`enie na evropskite karnevalski gradovi Federation Internationale des Echecs (Me|unarodna {ahovska federacija) Fédération Internationale des Luttes Associées (Me|unarodna bora~ka federacija)

Filoz. fak. FISOM FK FMR FNRJ FOD FON FTU FF ha HAZU

HBI HBC HD HE HEK HEMTEKS HEO HEC HE~ HZ HI HMS HOBB hon. Hrv. HS HC CANU CVZU CDA CK i CP CK CNS CSO ~ ^SSR

USAOJ

UHF UCMN UCMTN

Filozofski fakultet Fiskulturen sojuz na Makedonija fudbalski klub fizikalna medicina i rehabilitacija Federativna Narodna Republika Jugoslavija Fabrika za oprema i delovi Fakultet za op{testveni nauki Fakultet za turizam i ugostitelstvo Filozofski fakultet hektari Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti (Hrvatska akademija na naukite i umetnostite) hroni~na bubre`na insuficiencija Hristijanska baptisti~ka crkva hemodijaliza hidroelektrana hidroelektro kombinat Hemisko-tekstilna industrija – Skopje higiensko-epidemiolo{ki odred hidroelektrocentrala higiensko-epidemiolo{ka ~eta Higienski zavod Higienski institut hidromeliorativen sistem hroni~na opstruktivna belodrobna bolest honoraren Hrvatska hidrosistem hidrocentrala Crnogorska akademija nauka i umetnosti Centar za voeno zdravstvena ustanova na ARM (Armija na RM) – (VB – Skopje) Centralen dr`aven arhiv, Sofija Crven krst i Crvena polumese~ina Centralen komitet Crkovno-naroden sobor Centar za sredno obrazovanie ~asot ^ehoslova~ka Socijalisti~ka Republika [panska republikanska armija [umarski fakultet

Fak. za mat. Farm. f. FAS FVM FDU fev. fenik. FECC FIDE FILA

[RA [um. fak.

XXIII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

b) latini~ni Ag Ah AIESEE As Au BHWR Bi Cd CIGRÉ CIHA CNC Cu DAAD DIN DTM EDF EFMA/WHO ERA/EDTA ERCP ESAO EU-COST srebro amper-~asovi Association Internationale d’ Etudes du Sud-Est European, Paris arsen zlato Boiling heavy water reactor (reaktor za zagreana te{ka voda) bizmut kadmium International Council on Large Electric Systems Internacionalen komitet za istorija na umetnostite Computer numerical control (kompjuterska numeri~ka kontrola) bakar Deutscher Akademischer Austausch Dienst (DAAD – Germanski servis za akademska razmena) Deutsches Institut für Normung (DIN – Germanski institut za normirawe) Digital Terrain Model (DTM – Digitalen model na terenot) Électricité de France (Elektrostopanstvo na Francija) Evropski forum na lekarskite asocijacii pri SZO European Renal Association/ European Dialysis and Transplant Association Endoskopska retrogradna holangio-pankreatografija European Society for Artificial Organs European Cooperation in the Field of Scientific and Tehnical Reserch (Evropska sorabotka na poleto na naukite i tehni~kite istra`uvawa) `elezo Fédération Internationale des Sociétés de Philosophie (FISP – Me|unarodna federacija na filozofskite dru{tva) galium Globalna organizacija za medicinska edukacija Getty Conservation Institute (GCI – Geti institut za konzervacija) germanium Gigavat ~asovi godi{no International Atomic Energy Agency (Me|unarodna agencija za atomska energija) Insitute of Electrical and Electronics Engineers International Federation of Automatic Control (IFAC – Me|unarodna federacija za avtomatsko upravuvawe) International Federation for the Theory of Machines and Mechanisms (IFTOMM – Me|unarodna federacija za teorijata na ma{inite i mehanizmite) indium INALCO Institut National des Langues et Civilisations Oriental, Paris (Nacionalen institut za orientalni jazici i civilizacii, Pariz) International Society for Artificial Organs International Society of Nephrology International Organization for Standardization (Me|unarodna organizacija za standardizacija) in vitro fertilizacija kilovolti kilovat-~asovi godi{no makedonski doseg na Internet Metre-kilogram-second system (MKS – metar-kilogram-sekunda sistem) molibden megavolt-amperi megavati nikel Nacinalen institut za zdravje vo Betedza (SAD) Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna i univerzitetska biblioteka), Qubqana Office of Strategic Services (Kancelarija za specijalni slu`bi na SAD) page (stranica) olovo paladium pressurised heavy water reactor (reaktor za te{ka voda pod pritisok) platina antimon selen Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa talium Internacionalen komitet za slovenska arhelogija United Nations Disaster Relief Organization (UNDRO – Organizacija na ON za pomo{ pri katastrofi) United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (UNESKO – Organizacija na ON za obrazovanie, nauka i kultura) United Nations Industrial Development Organization (UNIDO – Organizacija za industriski razvoj na ON) volume (tom) World Apheresis Association Woman’s International Zionist Organization (Svetska organizacija na cionisti~kite `eni) Svetska lekarska asocijacija World Veterinary Association cink

ISAO ISN ISO IVF kV kWh/g mk MKS Mo MVA MW Ni NIH NUK

OSS p. Pb Pd PHWR Pt Sb Se SEEFMA Tl UIAS UNDRO

Fe FISP

Ga GAME GCI Ge GWh/g. IAEA IEEE IFAC IFTOMM

UNESCO

UNIDO

Vol. WAA WIZO WMA WVA Zn

In XXIV

A
A, a – prvata bukva vo azbukata, so brojna vrednost eden. Vo kirilicata od gr~. alfa < vertikalno svrten alep od feni~. azbuka so zna~ewe „bikovska glava“, simbol na egip. bog Apis, personificiran vo sv. Bik od Memfis. Vo glagolicata ima forma na krst, so koj zapo~nuva sekoja rabota na hristijaninot (v. glagolica, pismo). P. Hr. Il. uloga u elektrotehnici“ (1973) i doktoriral na tema „Storniranje i neutraliziranje elektrostati~nog naboja u tankim izolacionim filmovima“ (1977) na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb. Prvin bil izbran za docent (1973), potoa za vonreden (1979) i redoven profesor (1985) po predmetot elektromagnetika na Tehni~kiot i na Elektrotehni~kiot fakultet i dekan na Tehni~kiot fakultet vo Pri{tina (1979‡1981). Bil viziting-profesor na Akademijata na naukite vo NR Kina (1981), na Univerzitetot Vest Virxinija (1981/1982), na Univerzitetot vo Tirana i na Univerzitetot Iaþi vo Romanija. Bil pretsedatel na Odborot za nau~noistra`uva~ka rabota vo Institutot „Inkos“ na Elektrostopanstvoto na Kosovo, potpretsedatel na Odborot za nau~noistra`uva~ka rabota YUpresmetuvaweto i mereweto na elektri~nite veli~ini i dr. Koavtor e i na nekolku univerzitetski u~ebnici. Izbran e za ~len na MANU (2006).
BIBL.: Merewe i snimawe stati~kog elektriciteta metodom probe, Savetovawe o za{titi od stati~kog elektriciteta, III, Beograd, 1978; Dobivawe elektriciteta elektronskim bombardovawem, na istoto mesto; Analitical and Numerical Capacitance, Proceedings of IMECO VIII, Moskva, 1979; Upravljana eliminacija elektrostati~kog naboja, „Za{tita“, br. 1, Sarajevo, 1979; Nelinearni efekti kod sfere i rotacionog elipsoida u homogenom i elektrostati~kom polju, „ETAN“, Maribor, 1979; Kontrolisana eliminacija stati~kog naelektrisawa, SMEITJ-GES 80, Dowi Milanovac, 1980. LIT.: Prof. d-r Alajdin Abazi, „Bilten“, Petnaesetto izborno sobranie. Predlozi na kandidati za izbor na redovni ~lenovi na MANU podneseni od tri ~lena na Akademijata, od nastavno-nau~ni soveti na visokoobrazovni ustanovi, od soveti na nau~ni ustanovi i od sobranija na nau~ni i umetni~ki zdru`enija, I tom, prv del, Skopje, fevruari 2006, 223–244. S. Ml.

Aba

ABA ‡ `enska volnena potko{ula, bez rakavi, sostaven del na mariovskata `enska narodna nosija, izrabotena od samopredeno volneno platno, nare~eno „aba“, po koe i go dobila imeto. J. R.-P. ABA, Jisrael (XVII v.) – rabin vo Skopje. Slu`el vo sinagogata „Bet Jakov# (1617). Poteknuval od semejstvo so golema rabinska tradicija. Vo istiot period se spomnuva kako rabin i negoviot sin [lomo ben Aharon Abajov.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990. J. Nam.

Alajdin Abazi

ABAZI, Alajdin (Tetovo, 1. XI 1942) ‡ elektroin`ener, univ. profesor, ~len na MANU. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo rodniot grad, a potoa diplomiral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb (1965). Prvin bil pripravnik vo fabrikata „Jugohrom“ vo Tetovo (1965) i in`ener za razvoj vo Elektrostopanstvo na Makedonija (1966‡ 1969). Bil izbran za asistent na Tehni~kiot fakultet vo Pri{tina. Magistriral so trudot „Novi izolacioni materijali i njihova

USA i ~len na Odborot za razvoj na Elektrostopanstvo na Jugoslavija. Po prestojot vo SAD (1992‡ 1993) za realizacija na proekti finansirani od DOE–USA, se vratil vo RM. Prvin bil nazna~en za direktor na Fondacijata na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa (2001), a potoa bil izbran za prv rektor na ovoj univerzitet vo Tetovo i pretsedatel na Interuniverzitetskata konferencija na RM. Kako avtor i koavtor objavil nad 40 nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo za novite izolacioni materijali i elektrotehni~ki konstrukcii, razvojot i primenata na aplikativnite elektrostati~ni sistemi, tenkite polimerni filmovi,

ABAZI, Nexat (Abazi Nexhat) (s. Kolibari, Ki~evsko, 1948) – pedagog i univ. profesor. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Ki~evo, u~itelska {kola vo Skopje i Filozofski fakultet (Grupa za pedagogija) vo Pri{tina. Magistriral na tema „Razvojot na albanskite u~ili{ta vo Makedonija (1945–1958)# na Pri{tinskiot univerzitet, a doktoriral na Univerzitetot vo Tirana na tema „Razvojot na obrazovanieto, u~ili{tata i pedago{koto mislewe na Albancite vo Republika Makedonija (1830–1912)#. Rabotel kako u~itel, nastavnik vo gimnazija i kako sovetnik vo Pedago{kiot zavod vo Skopje. Sega e profesor po pedagogija na Tetovskiot dr`aven univerzitet. Pokraj nastavno-pedago{kata dejnost, objavil pove}e od 100 nau~ni trudovi od oblasta na pedagogijata.
A. P.

ABAZI, Refet (Tetovo, 17. I 1964) – akter i pedagog. Diplomiral na Fakultetot za dramski umetnosti (1989). ^len na Albanskata drama (1989-1999). Od 1999 g. docent na FDU vo Skopje, kade {to ja vodi klasata akteri na albanski jazik. Ulogi: Ekart (†Ba1

A

ABAJOV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Institutot za nacionalna istorija. Literaturnata rabota vo tatkovinata ja zapo~nuva so raskazot †Dvajcata drugari#, {to e objaven vo zbornikot †Ilinden# (Skopje, 1948). Vo 1972 g. se objaveni negovite †Izbrani dela# vo ~etiri toma. Vo site negovi dela temite i fenomenite na istorijata imaat istaknato mesto i so pravo se smeta za istoriski beletrist.
Refet Abazi

al#); Edgar (†Kral Lir#); Mark Alen (†Koskite {to doa|aat docna#); Osip (†Platonov#); Kirilov (†Demoni#); Ahmet Nuredin (†Dervi{ot i smrtta#) i dr. R. St. ABAJOV, Aharon (XVI v.) – rabin vo Skopje. Vo 70-tite godini od XVI v. slu`el vo sinagogata „Bet Jakov#. Pri donesuvaweto re{enija vo rabinskiot sud aktivno sorabotuval so pro~ueniot solunski rabin [muel de Medina. Vo 1596 g., vo Solun ja objavil knigata „[emen ha-mor#.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990; EvreŸski izvori za obçestveno–ikonomi~eskoto razvitie na Balkanskite zemi prez XVI vek, I, SofiÔ, 1958. J. Nam.

DELA: Izgrev (raskazi, 1950), Epopeja na no`ot (raskazi, 1951), Posledna sredba (raskazi, 1953), Aramisko gnezdo (roman, 1954), Pustina (roman, 1961), Raskazi (1962), Balkanskite vojni i Makedonija (monografija, 1972). LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata kni`evnost XX vek (1990); Venko Andonovski, Strukturata na makedonskiot realisti~en roman (1997); Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 1952-2000 (2002). V. M.-^.

tvoto, a poseben zamav zelo po voveduvaweto na redovnata turska armija (1826), bidej}i voenite uniformi bile izrabotuvani od aba. Makedonskata aba bila izvozuvana i na pazarite vo drugite balkanski zemji, a preku Carigrad i vo Mala Azija (posebno vo Anadolija), pa i vo Afrika (Aleksandrija) i Indija. Vo tretata i ~etvrtata decenija na XIX v. se pojavile i prvite manufakturni rabotilnici za aba. Me|utoa, vo poslednite decenii na vekot, so konkurentskata pojava na {ajacite i suknata od zapadnite zemji i zapostavuvaweto na narodnata za smetka na evropskata moderna obleka, zapo~nalo naglo opa|awe na abaxistvoto. Takvi zanaet~ii ve}e nema. Abaxiskata tradicija e zadr`ana vo prezimiwata na nekoi semejstva.
LIT.: P. Ta{kov, Istori® na na{eto zanaet~iŸstvo po Osvobo`denieto ni, SofiÔ 1922; St. Hinkov, ZanaÔt~iŸstvoto v B†lgari®, SofiÔ 1926. S. Ml.

Sowa Abaxieva

\or|i Abaxiev

ABAXIEV, \or|i (Dojran, 7. X 1910 – Skopje, 2. VIII 1963) – raska`uva~, romansier, istoriograf, publicist i scenarist. Od pettata godina na `ivotot emigrant vo Sofija. Sredno obrazovanie zavr{uva vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad). Studira na Pravniot fakultet vo Sofija, kade {to zema aktivno u~estvo vo organizaciite na progresivnata makedonska emigracija vo Bugarija. ^len e na Makedonskiot literaturen kru`ok (1938–1942) i na Makedonskiot literaturen kru`ok †Nikola Vapcarov# (1946–1947). Negovite prvi umetni~ki crtici, reporta`i i raskazi se pomesteni vo knigite †Posledna sredba# i †Trud i lu|e# (Sofija, 1936). Vo 1948 godina se vra}a vo Makedonija, kade {to vo Skopje e eden od osnova~ite, v.d. zamenik-direktor i eden od najaktivnite sorabotnici na
2

ABAXIEVA-DIMITROVA, Sowa (Sofija, 20. V 1941) – istori~arka na umetnosta, zna~ajna za istra`uvaweto i afirmacijata na makedonskata likovna umetnost i na me|unaroden plan. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1965). Bila kustos i direktor na Muzejot na sovremenata umetnost, Skopje. Avtor e na 15 monografii, na pove}e od 300 izlo`bi (Antologija na makedonskata likovna umetnost 1984– 1994, Bienale vo Venecija, Zra~ewa) i na knigi (Dlaboko di{ewe, 2002; Ideja-teka, 2003; Kontinuitet, 2004). Taa e osnova~ i urednik na sp. „Golemoto staklo#. Objavuva kritiki i teoriski napisi {to se odlikuvaat so su{tinski odrednici za sovremenata likovna umetnost, so akcent vrz zna~enskite i aksiolo{kite funkcii na umetni~kite pojavi. M. B.-P. ABAXISTVO (tur. abacilik, od ar.) ‡ zanaet za proizvodstvo na aba, debela volnena tkaenina od koja se izrabotuvala glavno ma{ka obleka. Vo Makedonija bilo osobeno razvieno kon krajot na XVIII i vo po~etokot na XIX v., kako edna od najzna~ajnite dejnosti na makedonskoto zanaet~istvo. Negoviot razvitok bil tesno povrzan so razvitokot na sto~ars-

ABDERMANOV, Kosta (s. Patele, Lerinsko, Egejskiot del na Makedonija, 15. H 1927) – akademski vajar. Zavr{il Akademija za likovni umetnosti vo Belgrad (1954). ^len e na DLUM. Izlagal na pove}e grupni i revijalni izlo`bi. Avtor e na nekolku bisti na narodni heroi i prvoborci i koavtor na Spomenikot na padnatite borci vo s. Bogomila. S. Ml.

Faik Abdi

ABDI, Faik (Skopje, 2. III 1937) – stopanstvenik i politi~ki deec. Zavr{il sredno obrazovanie, a potoa rabotel kako sovetnik vo sektorot za ekonomika i plan vo Fabrikata za hartija „Komuna# vo Skopje. Bil odbornik vo Sobranieto na Skopje i pratenik vo Sobranieto na SRM (1969–1974) i na RM (1990–1994). Pove}e godini bil pretsedatel na KUD †Pralipe# vo Skopje i na Partijata za celosna emancipacija na Romite vo Makedonija (PCERM). S. Ml. ABDUL AZIS (Istanbul, 9. II 1830 – Istanbul, 4. VI 1876) – trieset i vtori osmanliski sultan, koj vladeel i vo Makedonija (27. V 1861

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ABDURAMANOV

A

porazite vo vojnite so Rusija i Avstrija.
LIT.: A. D. Alderson, Osmanl` hanedan`n`n yap`s`, Istanbul, 1998. J. Jan.

Sultanot Abdul Azis

Magistriral na tema „Pre{evo vo NOB 1941‡1945# (1977), a doktoriral za „Polo`bata na rabotni~kata klasa na Kosovo me|u dvete svetski vojni (1919-1941)# (1982) na Filozofskiot fakultet vo Pri{tina. Do doktoriraweto bil u~itel, nastavnik, profesor i novinar vo Kumanovo i vo Skopje, a potoa nau~en i vi{ nau~en sorabotnik vo Institutot za istorija na Kosovo vo Pri{tina (1978‡1991), vi{ nau~en sorabotnik i nau~en sovetnik

– 1. VII 1876). Gi prodol`il reformite vo Imperijata, zemal golemi zaemi i daval koncesii za izgradba na `elezni~ki linii. Vo negovo vreme, do vostanijata vo evropskite vladenija: vo Bosna i Hercegovina (1875), Aprilskoto vostanie vo Bugarija (1876) i Razlove~koto vo Makedonija (1876), eskalirala Isto~nata kriza, a sultanot bil prinuden da abdicira.
LIT.: E. Z. Karal, Osmanl` tarihi, VII. Cilt, Islahat ferman` devri (1861-1876), Ankara, 1995; H.-J. Kornrumpf, Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas, Südosteuropaische Arbeiten,75/Li ef. 1., Münhen, 1972. J. Jan.

Sultanot Abdul Hamid II

ABDUL HAMID II (Istanbul, 21. IX 1842 – Istanbul, 10. II 1918) – trieset i treti osmanliski sultan, {to vladeel (31. VIII 1876 – 27. IV 1909) i vo Makedonija. Na po~etokot od vladeeweto go izdal prviot osmanliski ustav (23. XII 1876), formiral dvodomen parlament i vovel reformi vo polza na hristijanskite podanici. Krizata kulminirala so vojnata so Rusija, zavr{ila so preliminarniot Sanstefanski (3. III 1878) i so Berlinskiot dogovor (13. VII 1878). Vladeel apsolutisti~ki, go vovel t.n. „re`im na zulumot#. Od sovremenicite bil nare~en „Krvav sultan#. Od vlast bil simnat vo 1909 g., vo vremeto na Mladoturskata revolucija.
LIT.: A. N. Baykal, Gwnw Kurtarma Sana` II Abdwlhamid’in yqneticilik s`rlar`, Istanbul, 1999; H. W. Duda, Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas, „Südosteuropaische Arbeiten#, 75 Lief. 1., München, 1972. J. Jan.

Ramiz Abduli

(1999) vo Oddelenieto za periodot me|u dvete svetski vojni na Institutot za nacionalna istorija vo Skopje (1. II 1994 ‡ 2006). Izvesno vreme be{e rektor na neregistriraniot albanski univerzitet vo Mala Re~ica.
BIBL.: Bajram Shabani, „Flaka e Vëllazërimit#, Shkup, 1976; Gjedja dhe pozita e klases punëtore nÒ Kosovë (1918-1941), Instituti i Historisë, Prishtinë 1988; Zef Lush Marku, †Rilindja#, Prishtinë, 1988; Albanskoto osloboditelno dvi`ewe 1908-1912, INI, Skopje, 2003; Lëvizja Kombëtare Shgiptare 1911‡1912, Instituti i Historisë, Prishtinë, 2004. LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948‡1998, Skopje, 1998, 130131. S. Ml.

Sultanot Abdul Mexid I

ABDUL MEXID I (Istanbul, 23. IV 1823 – Istanbul, 25. VI 1861) – trieset i prvi osmanliski sultan, poznat kako „Gazi#. Vladeel i vo Makedonija (3. VII 1839 – 25. V 1861). Go izdal pro~ueniot dr`avno-praven akt Hati{erif (3. XI 1839), nare~en u{te i \ulhanski hati{erif, so koj dr`avata im gi garantirala imotot i slobodata na site podanici. So noviot hati{erif, t.n. Hatihumajun (18. II 1856), im bile zgolemeni pravata na hristijanite vo Imperijata.
LIT.: H. Ganem, Etudes d’ histoire orientale les sultans ottomans, t. II, Paris, 1902; H.-J. Kornrumpf, Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas, Südosteuropaische Arbeiten, 75/ Lief. 1, München, 1972. J. Jan.

ABDULAH, Avni (Avni Abdullah) (Uro{evac, 1948) – raska`uva~, eseist, preveduva~ (od turski). Diplomiral na Pedago{kata akademija vo Skopje. Novinar vo Redakcijata „Birlik# pri NIP „Nova Makedonija# vo Skopje, bil lektor, novinar i kratko vreme urednik na sp. „Sesler#. Literaturnite trudovi mu se objaveni vo vesnikot „Birlik# i „Tan#, vo detskite spisanija „Tomurxuk#, „Sevin~#, „Ku{#, „Sesler# i „^evren#. Avtor e na zbirkite raskazi „Patot kon vojnata# (1976), „Maj~ino srce# (1977), „Toj e najubav den# (1986) i „No} so mese~ina# (1992). ^len e na DPM od 1988 g. A. Ago ABDULI, Ramiz M. (Ramiz M. Abdyli) (s. Lojane, Kumanovsko, 1. II 1944) ‡ istori~ar, redoven profesor na Dr`avniot univerzitet vo Tetovo. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto selo, U~itelska {kola vo Skopje i diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija) vo Skopje (1969).

ABDURAMANI, Adem (psevdonim: Adem Gajtani) (Poduevo, Kosovo, SR Jugoslavija, 21. VII 1935 ‡ Skopje, 19. III 1982) ‡ poet, novinar i preveduva~. V. Gajtani, Adem. S. Ml.

ABDUL HAMID I (Istanbul, 20. III 1725 – Istanbul, 17. IV 1789) – dvaeset i sedmi osmanliski sultan {to vladeel i vo Makedonija (21. I 1774 – 7. IV 1789). Pred i za vreme na negovoto vladeewe osmanliskata dr`ava bila vo vnatre{na kriza, prodlabo~ena so

Dino Abduramanov

ABDURAMANOV, Dino Kqusev (Dine Dirman~ov) (s. Patele, Lerinsko, vtora polovina na XIX v. ‡ s. P’tele, 2. VI 1902) ‡ komita na TMORO i naroden junak. Kako
3

A

ABDURAHMAN-ABDU[

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

~len na TMORO od 1896 g., bil vo ilegalstvo, a od 1901 g. komita vo ~etata na vojvodata Marko Lerinski (G. I. Georgiev). Pri prestoj vo svojot dom, bil opkolen od osmanliskata vojska i ba{ibozuk. Vo bezizleznata polo`ba, prvin gi ubil svoite najbliski, a potoa samoubistveno so sabja se vturnal kon naso~enite pu{ki i bajoneti. Opean e vo nekolku narodni pesni.
LIT.: Makedonski vozro`denci i revolucioneri, Album, Skopje, 1950, 73; Trpko Bicevski, Makedonski narodni pesni od Vodensko, Skopje, 1989, 186; Marko Kitevski, Makedonski borbeni narodni pesni. Antologija po povod 60 godini od ASNOM, Skopje, 2004, 197-198 i 315. S. Ml.

ABDURAHMAN-ABDU[, Husein (Skopje, 2. II 1921 ‡ Skopje, 4. XI 2001) ‡ diplomec na prvata generacija na Dr`avnata teatarska {kola, dramski re`iser i akter, osnova~ i prv direktor na Teatarot na narodnostite vo Skopje. U~esnik vo NOB od 1941 g., borec vo Prviot partizanski odred. Osuden na smrt, a Osloboduvaweto go zateknuva vo }elijata na smrtta. Pozna~ajni re`ii: †Somnitelno lice#; †@enidba#; †Ko{tana#; †So sila lekar#; †@or` Danden#; †Pokondirena tikva#; †Ne se `enam za pari#. R. St. ABDURAHMAN-PA[A (vtora polovina na XVIII v. ‡ Carigrad, 1843) ‡ osmanliski feudalec od albansko poteklo {to go upravuval Tetovskiot pa{alak. Bil sin na Rexep-pa{a Tetovski i Miljana od Gnilane. Zaedno so bra}ata, upravuval i so po{irokata oblast od Prizren do [tip. Za li~na za{tita ja dogradil tvrdinata na ridot Bal-Tepe nad Tetovo (1843). Poradi u~estvoto vo albanskoto buntovni~ko dvi`ewe, bil povikan na odgovornost vo prestolninata i poguben zaedno so dvajcata bra}a.
LIT.: G. Toskov, Tetovskite pa{i, „Sbornik na narodni umotvorenix, nauka i kni`nina#, XI, Sofix, 1894; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, tom IV. Buni i vostanija, „Misla#, Skopje, 1983. S. Ml.

†Abecedar# - makedonski bukvar otpe~aten vo Atina (1925) i novoto izdanie vo Solun (2007)

ABEDINOSKI, Mustafa (s. Zagra~ani, Ohridsko, 1922) ‡ rabotnik, prvoborec i politi~ki deec. Bil u~esnik vo NOB (od 1942). Po Osloboduvaweto bil sekretar, potoa pretsedatel na Op{tinskiot naroden odbor vo rodnoto selo, pretsedatel na Okoliskata kontrolna komisija vo Ohrid i naroden pratenik vo Sobranieto na NRM (1957). S. Ml. ABECEDAR (ABECEDAR) – bukvar na makedonski jazik za makedonskoto nacionalno malcinstvo
4

vo Grcija, podgotven od specijalna komisija na gr~kata vlada (Papazahariu, Sijakcis i Lazaru), pod me|unaroden pritisok i pokrovitelstvo na Dru{tvoto na narodite vo @eneva, otpe~aten vo Atina vo 1925 g. na prilepskobitolsko-lerinski naroden govor so specijalno prisposobena latini~na azbuka i so naglaseno fonetski pravopis. Prv makedonski u~ebnik objaven od edna legalna vlada. Poradi reakciite od Sofija i od Belgrad, vedna{ e i povle~en od upotreba vo predvidenite u~ili{ta vo Egejskiot del na Makedonija. Fototipno objaven vo Skopje (1985) i preobjaven vo Solun (so pridru`ni tekstovi na gr~ki, angliski i makedonski jazik) pod naslov „Abecedar - Bukvar - Anagnwstiko# (2006). Azbukata vo Abecedar-ot ima 29 bukvi, pri {to afrikatite y x se pi{uvaat kako diftonzi dz d` (dzid, d`am), a ~ { ` se predavaat so hrvatsko-~e{kite ~, {, ` (~a{a, `ena), dodeka za temniot poluglasnik (Í) pred slogovnoto r (r) e upotrebena romanskata grafema î (kîrpata). Makedonskite palatali } | q w se gradat so pomo{ta na j ili ü (kukja / küti, Gjorce, lüljam, sirenje). Akcentot e obele`en na tretiot slog od krajot na zborot ili na akcentskata celost, a ~lenot e troen (-ot, -ov, -on).
LIT.: Abecedar / Abecedar. Jubilejno izdanie 1925–1985. Vtoro izdanie, Skopje, [1985]; Voislav D. Ku{evski, Za pojavata na „Abecedarot#, „Istorija#, XIX, 2, Skopje, 1983; Bla`e Ristovski, Atinskiot Abecedar – makedonski bukvar objaven od gr~kata vlada, MANU, 2006. Bl. R.

za Makedonija, Kosovo, Sanxak i Crna Gora. Po Osloboduvaweto bil ~len i pretsedatel na Ulek Mexlijata za SRM (1945-1954), a potoa pretsedatel na Stare{instvoto na IVZ na SRM i pretsedatel na Vrhovniot sobor na IVZ S. Ml. na SFRJ. ABJANI], Dragan (Kumanovo, 7. V 1953 ‡ Skopje, 15. III 1999) ‡ video i televiziski avtor. Go unapreduva televiziskiot izraz vo Republika Makedonija i vnesuva inovacii vo televizuelniot jazik. Eden od prvite i najzna~ajni makedonski videoavtori. Videodela: †Potoa#; †Procesija#; †Vev~ani#; †Ena#; †... i belo#. Koavtorstvo: †Kokino#; †NEP#; †Sabvej#; †Ana#. K. Tr.-Abj. ABRAVANEL, Haim (Pirot, Srbija 25. XII 1896 – Izrael, 1986) – spec. internist, Evrein. Med. fak. zavr{il vo 1926 g. Specijaliziral interna medicina, a potoa rabotel privatno, kako internist vo Skopje. Vo 1945 g. bil upaten na rabota vo Internoto oddelenie na Bitolskata bolnica, so koe rakovodel (kako na~alnik i primarius) do penzioniraweto (1964), koga emigriral vo Izrael.
P. B.

ABIS HAMIT, Bedri (Skopje, 5. V 1905‡?) ‡ funkcioner na Islamskata verska zaednica na SRM. Diplomiral na Teolo{kiot fakultet †Lijazher# vo Kairo. Pred Vtorata svetska vojna bil profesor po arapski jazik vo Skopje i ~len na Ulek Mexlijata

Kosta Abra{evi}

ABRA[EVI] (ABRA[), Kosta (Ohrid, 20. V / 11. VI 1879 – [abac, 20. I 1898) – „prv proleterski

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

†ABRA[EVI]#

A

ternacionala#, †Budi se istok i zapad#, †Bile}anka# i dr.).
J. T.

†Abra{evi}#, ma{ki hor (Bitola, 1933), so dirigentot Kalipso Nal~a

poet# vo Srbija, borec za „rabotnoto ~ove{tvo#. Zavr{uva III oddelenie gr~ko u~ili{te vo Ohrid, a po odeweto na semejstvoto na pe~alba vo [abac, Srbija (1888) go prodol`uva obrazovanieto vo srpskoto u~ili{te. Poradi te{ko zaboluvawe, vo V klas go napu{ta u~ili{teto. Go moli Ministerstvoto za nadvore{ni raboti (1896) da se zapi{e kako stipendist vo U~itelskata {kola „za da $ bidam – pi{uva – polezen na tatkovinata, a posebno na moeto rodno mesto#. Molbata mu e odbiena. Po usvojuvaweto na socijalisti~kite idei (1894), usileno pi{uva egzaltirani stihovi i objavuva svoi i prevedeni pesni (od germanski) vo vesnicite „Socijal-Demokrat# (1895) i „Vra~# (1896). Posmrtno mu e objavena edinstvenata stihozbirka „Pesme# (1903). Pesnite Sviri vetre, Crvena, Put u zavi~aj i dr. stanuvaat popularni vo borbata za rabotni~ki prava i slobodi. Patron na kulturno-umetni~ki dru{tva vo Makedonija.
LIT.: Jovan SkerliÊ, O pesmama Koste Abra{eviÊa, SKG, 4, Beograd, 1903; In`. Moma PopoviÊ, Kosta Abra{eviÊ – wegov `ivot, rad i ideje, Beograd, 1940; D-r Stojan Risteski, Kosta Abra{. Proleterski poet od Ohrid. Prilog odbrana poezija, Ohrid, 1981. Bl. R.

na horistite se zgolemil do 120, koga negov dirigent stanal Velko Petrovski-Paskali. Repertoarot mu bil sostaven od toga{ popularnite masovni i revolucionerni pesni (†Marseleza#, †In-

†ABRA[EVI]#, RABOTNI^KA KULTURNO-UMETNI^KA GRUPA, KUMANOVO (1927– 1940) – prvoto osnova~ko sobranie go odr`uva na 15. I 1928 g., iako idejata za nejzino formirawe vo Kumanovo poteknuva od 1927 godina. Spored dokumentacijata, vo po~etkot postoele samo dve sekcii: Me{an hor i Mal orkestar. Politi~kata klima vo Kumanovo ~esto go popre~uvala kontinuitetot vo rabotata na †Abra{evi}#. Za najzna~aen period se smeta vremeto koga dirigent na horot stanal prvoborecot Pan~e Pe{ev (1935-1936). Vo Monopolot vo Kumanovo, po inicijativa na P. Pe{ev, bile sobrani materijalni sredstva od rabotnicite za kupuvawe na muzi£kite instrumenti za Monopolskiot orkestar. Osven na izletite za Prvi maj, horot prireduval koncerti vo gradot so bogat repertoar od ednoglasni i dvoglasni revolucionerni i masovni pesni. J. T.

†ABRA[EVI]#, MA[KI HOR, BITOLA (1933–1940) – osnovan vo Bitola (1933) od Zdru`enite rabotni~ki sindikati na Kralstvoto Jugoslavija. Negovata cel bila zdru`uvawe na rabotni~kata klasa za borba protiv toga{niot kapitalisti~ki re`im. Prv dirigent na ovoj hor bila Kalipso Nal~a, diplomiran pijanist na Muzi~kata akademija vo Atina. Vo po~etokot horot broel 30 peja~i, no potoa (1936-1940) brojot

†Abra{evi}#, rabotni~ka kulturno-umetni~ka grupa - Kumanovo

5

A

†ABRA[EVI]#

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

†ABRA[EVI]#, RABOTNI^KA KULTURNO-UMETNI^KA GRUPA, PRILEP (1934–1939) – osnovana vo 1934 g. od mladinci, pripadnici na SKOJ. Imalo nekolku sekcii: Me{an hor, Orkestar od usni harmoniki, Dramska i Recitatorska sekcija i Duva~ki orkestar. Rakovoditel na Horskata sekcija i na orkestrite bil Asparuh Korubinovski (19101972); so Dramskata sekcija rakovodel Kiro Yale, so Recitatorskata Trajko Bo{kovski-Tarcan, a Literaturnata dru`ina ja vodel Mile Korubin. Sepak, osnovnata zada~a na grupata bila partiskata rabota so koja isto taka rakovodel Mile Korubin. Repertoarot na sekciite naj~esto se sostoel od makedonski narodni pesni, kako i od pesni so revolucionerna sodr`ina. J. T. „ABRA[EVI]#, SOJUZ NA KULTURNO-UMETNI^KI DRU[TVA – prvata samostojna Rabotni~ka umetni~ka grupa †Abra{evi}# bila osnovana vo Belgrad (30. X 1905) vo ramkite na Rabotni~kiot sojuz i Socijaldemokratskata partija. Podocna bile formirani istoimeni KUD i vo pove}e drugi gradovi. Vo Makedonija prvite vakvi KUD bile formirani vo Skopje (1919) i Kumanovo. Vo Kralstvoto Jugoslavija imalo vkupno 42 dru{tva (vo Bosna i Hercegovina, Makedonija, Srbija i Crna Gora). Poradi rascepot na rabotni~koto dvi`ewe na Komunisti~ka i Socijalisti~ka partija, so vreme se podelile na dve grupi (1923-1929). Ednite bile pod vlijanie na Nezavisnata rabotni~ka partija i Nezavisnite sindikati, predvodeni od KPJ, a drugite (t.n. centruma{i) bile pod kontrola na Socijalisti~kata partija i bile favorizirani od vlasta. Po {estojanuarskiot prevrat (1929) bila zabraneta rabotata na Nezavisnite sindikati i nezavisnite KUD „Abra{evi}#. Bile obnoveni duri vo 1937 g. vo ramkite na URSovite sindikati. Vo dekemvri 1940 g. pak bila zabraneta dejnosta na ovie sindikati, a so toa i na KUD „Abra{evi}#, a nivniot imot bil predaden na re`imskata sindikalna organizacija JUGORAS i na re`imskoto KUD „Abra{evi}#, koe vo Srbija prodol`ilo i vo vremeto na Vtorata svetska vojna. Vo 1944 g. pak bila obnovena rabotata na KUD „Abra{evi}# vo sostav na Mesniot sindikalen sovet na Belgrad. Do 1950 g. vo Jugoslavija rabotele vkupno 20 KUD †Abra{evi}#, a vo 1970 g. imalo edno dru{tvo vo Bosna i Hercegovina, 19 vo Srbi-

ja (od koi edno vo Vojvodina) i S. Ml. dve vo Makedonija. ABULAFIJA, Jakov (XVII v.) – rabin vo Skopje. Slu`el vo skopskata sinagoga „Bet Jakov# (1680) vo isto vreme so rabinot Jichak Jihja. Poseduvale del od spisite na {abtaistot prorokot Natan od Gaza, koj pri svoeto propatuvawe niz Makedonija odnenade` umrel vo Skopje, kade {to bil pogreban.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990. J. Nam.

Toa ureduvawe bilo nare~eno principat. Vladeeweto na Avgust se smeta za najsvetol period vo rimskata istorija. Po smrtta bil slaven kako bo`estvo.
LIT.: A.H.M. Jones, Augustus, London 1970; A. Massie, Augustus, London, 1987. K. Ax.

AVARSKI KAGANAT (VI–IX v.) – dr`ava vo Panonija, osnovana od Avarite (nomadski plemiwa od tursko-mongolsko poteklo). Kon sredinata na VI v. se naselile vo Panonija i formirale golem sojuz od plemiwa (Sloveni, Huni i dr.) na ~elo so kagan. Od Panonija Avarite prezemale pqa~ka{ki napadi vrz Vizantija. Zaedno so Slovenite u~estvuvale vo napadite na Solun (586, 618) i na Carigrad (626), kade {to do`iveale te`ok poraz, nivnata mo} zapo~nala da slabee. Vo po~etokot na IX v. Karlo Veliki go uni{til Avarskiot Kaganat. Kaj slovenskite narodi Avarite se poznati pod imeto Obri.
LIT.: J. Kova~eviÿ, Avarski Kaganat, Beograd, 1977. K. Ax.

Alija Avdovi}

Imperatorot Avgust Gaj Julij Cezar Oktavijan

AVGUST GAJ JULIJ CEZAR OKTAVIJAN (64 g. pr. n.e. – 14 g. n.e.) – rimski imperator (27 g. pr. n.e. – 14 g. n.e.), vnuk na Julij Cezar i negov naslednik. So Antonij i so Lepid go osnoval Vtoriot triumvirat (43), a po bitkata kaj Akcij (31) stanal edinstven vladetel vo rimskata dr`ava. Vo 27 g. Senatot mu ja dodelil titulata avgust („vozvi{en#). Gi prezel site republikanski ovlastuvawa, a vo Senatot bil princeps (prv), rimskata dr`ava se pretvorila od republika vo monarhija.

AVDOVI], Alija (s. Sin|eli}, Skopsko, 1912 ‡ logor Bawica, septemvri 1941) ‡ komunisti~ki deec. Zavr{il osnovno u~ili{te vo rodnoto selo i medresa vo Skopje, kade {to se vklu~il vo progresivnoto mladinsko dvi`ewe. Kako student na Filozofskiot fakultet vo Skopje i pripadnik na progresivnoto studentsko dvi`ewe, bil progonuvan od srpskata policija, a vo edna partiska provala bil uapsen (kon krajot na 1934) i osuden kako komunist spored Zakonot za za{tita na dr`avata. Kaznata ja izdr`uval vo zatvorot vo Sremska Mitrovica, kade {to steknal bogato revolucionerno iskustvo. Po izleguvaweto od zatvor, poradi naru{enoto zdravje, izvesno vreme prestojuval vo bolnica i sanatorium, no prodol`il so komunisti~kata dejnost vo rodnoto selo i okolinata. Vo Sin|eli} formiral i grupa aktivisti (1939), anga`irani vo Selskata samopomo{ i vo Narodnata pomo{ za u~esnicite vo rabotni~kite {trajkovi vo Skopje. Po fa{isti~kata okupacija, poradi antifa{isti~kata dejnost pak bil uapsen (6. VIII 1941), sproveden vo logorot Bawica i so grupa zatvorenici strelan od Gestapo. Pred strelaweto spasil nekolku zatvorenici da bidat vrateni od streli{teto, koga na pra{aweto od gestapovcite za izdvojuvawe na komunistite, odgovoril: „Ovde nema drugi komunisti osven Boro Todorovi} i mene.#
LIT.: Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 22-23; Tiho Milo{evski, Se}avawa od NOB, Arhiv na Skopje, 1975, 10; Krsto Zdravkovski, Da ne se zaboravi, Skopje, 1982, 65-66. S. Ml.

AVZIU, Servet (s. Mala Re~ica, Tetovsko, 1. X 1946) – politi~ki deec, novinar i stopanstvenik.

6

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AVRAMOVSKI

A

Zavr{il Zemjodelsko-{umarski fakultet vo Skopje (1969). Bil ~len i sekretar za zemjodelstvo vo Izvr{niot sovet na Sobranieto na Op{tinata Tetovo i direktor na Centarot za unapreduvawe na individualnoto zemjodelstvo vo Tetovo. Izvesno vreme bil novinar vo RTV Skopje i rakovoditel na Pretstavni{tvoto na OP †Ereniku komerc# – Skopje vo Tetovo, a potoa (kako kandidat na PDP-NDP) minister bez portfeq vo Vladata na RM. S. Ml.

ja, Holandija, Anglija, stasal vo Rusija. Od carot Mihail Teodorovi~ i patrijarhot Filaret Niketi~ dobil pravo (gramoti) da sobira milostina. Po prestojot vo Rusija povtorno zaminal vo zapadna Evropa i tamu sobiral milostina za da ja spasi ohridskata soborna crkva „Vovedenie Bogorodi~ino# da ne bide pretvorena vo xamija. Za otkup dal 25.000 zlatnici.
IZV. i LIT.: CGADA, f.: 52, op. 1, d. 8, ll. 1-55; I. Snegarov, Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®, II, Sofi®, 1995. Al. Tr.

1953) – publicist, istori~ar i aktivist na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe. Zavr{il gimnazija i u~itelstvuval vo Ohrid i Bitola (1903–1907). Od 1902 g. se vklu~il vo TMORO. U~estvuval vo borbite so srpskata propaganda vo Azot (Vele{ko) i vo Pore~e. Po Prvata svetska vojna bil aktiven vo Ilindenskata organizacija, podocna i nejzin pretsedatel (1944–1947). Avtor e na trudovi za revolucionernoto dvi`ewe vo Makedonija.
LIT.: Almanah na bÍlgarskite nacionalni dvi`eniÔ sled 1878, SofiÔ, 2005. Z. Tod.

AVRAMOV, Vasil (s. Osoj, Debarsko, 1812 – 1903) – graditel i rezbar od rodot Filipovci od s. Osoj. Toj e sin na Avram Di~ov, koj sorabotuval so Petre Filipovi~ Garkata i so Dimitar Stani{ev vo izvedbata na ikonostasite vo Bigorskiot manastir i vo Skopje. Nema poprecizni podatoci za negovata dejnost.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`denski maŸstori, SofiÔ, 1965, 247. V. P.-K.
Avijacija vo zemjodelstvoto

AVRAMOV, Filip (s. Osoj, Debarsko, 1814 – 1900) – graditel i rezbar od rodot Filipovci od s. Osoj. Toj e sin na Avram Di~ov i zaedno so svojot brat Vasil Avramov i so sinovite izrabotuval tavani, dolapi i vrati vo mnogu domovi, konaci i manastiri vo Makedonija i vo Srbija.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`denski maŸstori, SofiÔ, 1965, 247. V. P.-K.

AVIJACIJA VO ZEMJODELSTVOTO – Kaj nas za~etocite datiraat od 1962 g., koga se koristele dva aviona od markata „^melak#, sopstvenost na RO „Agrohemizacija# – Skopje. Privatnata aviokompanija „BONIER# formirana kako dru{tvo za aviouslugi (1996). Vo tekot na 2004 kompanijata raspolagala so 13 avioni od tipot AN-2 i so svoj aerodrom vo Sveti Nikole. Odreden broj avioni rabotat na stranski pazari (Bugarija i Srbija na Balkanot; Sudan i Al`ir vo Afrika). Osnovni dejnosti vo oblasta na zemjodelskoto proizvodstvo se: seewe na `ita od avion, osnovno |ubrewe i prihranuvawe so ve{ta~ki |ubriva, prskawe na zemjodelskite kulturi so insekticidi, herbicidi i za folijarna ishrana; vo oblasta na {umarstvoto: prskawe na {umskite povr{ini protiv {tetnici, gasnewe na {umski po`ari, modifikacija na vremeto: predizvikuvawe ve{ta~ki do`d, gradobijna za{tita, rasteruvawe oblaci i magla.
Dr. \o{.

AVRAMOV, Krsto (s. Treson~e, 1866 – Skopje, 1939) – zograf, sin na Avram Di~ov od s. Treson~e. U~el od svojot tatko i rabotel so nego do 1890 g. Od malkute podatoci za negovata aktivnost se znae za crkvite „Sv. Voznesenie# vo s. Izvor i „Sv. Troica# vo s. Bojnica, obete vo Vidinsko, i za nekolku dela vo Severozapadna Bugarija.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`denski maŸstori, SofiÔ, 1965, 189–190.V. P.-K.

AVRAMOV, Nikola (Lazaropole, 1856 – Serez, 1911) – zograf od rodot Ko{evski. Toj e sin na Avram Ko{evski (1805–1880), za kogo se pomni deka rabotel vo Egejskiot del na Makedonija. N. Avramov rabotel vo Tetovsko, Gostivar, Debarsko, Ohridsko i vo Skopsko.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`denski maŸstori, SofiÔ, 1965, 244. V. P.-K.

Borka Avramova, Planinski ~ovek (1962)

AVNOJ - v. Antifa{isti~ko sobranie (ve}e) na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija AVRAMIJ, Mesapsa (XVII v.) – ohridski arhiepiskop (1629– 1634). Na 6 mart 1631 g. dobil gramota od Svetiot arhierejski sinod na Ohridskata crkva da sobira milostina. Prestojuval vo Venecija i vo Rim, a preku Franci-

AVRAMOV, Nikola Jakov~ev (s. Slatina, Ohridsko, 1880 – Ruse, 1939) – ohridski selski vojvoda, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. So svoja ~eta (od s. Slatina) u~estvuval vo napadot na osmanliskiot garnizon vo seloto Sirula, Ohridsko (borbite na Sirulski Rid od 20. VII 1903 g.). Vo tekot na Balkanskite vojni u~estvuval vo IX vele{ka dobrovole~ka (opol~enska) ~eta vo sostavot na Bugarskata armija.
IZV. i LIT.: CDA, f. 1, op. 1, a.e. 4, l. 8; „IlÓstraci® IlindenÝ#, 3–4, Sofi®, 1936. Al. Tr.

AVRAMOVA, Borka (Tetovo, 9. X 1924 – Zagreb, 25. III 1993) – skulptorka. Diplomirala na Akademijata za likovna umetnost vo Zagreb (1953). Do 1960 g. dejstvuvala vo Skopje, kade {to vo 1954 g. imala samostojna izlo`ba, prva na makedonski skulptor. Izlo`ila portreti so etnografski obele`ja, no so moderna forma i bez klasi~ni anatomski proporcii ([iptar, 1954). M. B.-P. AVRAMOVSKI, Dimitar Pandilov (s. Treson~e, 1. III 1899 – Skopje, 26. VII 1963) – slikar, eden od najzna~ajnite osnovopolo`nici na makedonskata moderna umetnost i najeminenten pretstavnik na impresionizmot. Poteknuval od poznata zografska familija. Diplomiral (1924) na Dr`avnata hudo`estvena akademija vo Sofija (Bugarija). Od

AVRAMOV, Stefan (^irpan, Bugarija, 1884 – Sofija, 28. IX

7

A

AVRAMOVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

hofonija II (1974) za kameren orkestar; Koncert za pijano i orkestar (1990); 8 simfonii; oratoriumi: Makedonija, 1968; Povesnica, 1977; dve operi: Bolen Doj~in (1982), Lidija od Makedonija (2001); orkestarski kompozicii (Harmosin ‡ Prokolnatiot Vizantiec (2002) i dr.); Tuba mirum, za glas i orkestar (2005); Balkanski rekviem (2005). M. Kol.

Dragutin AvramovskiGute

Ostavil zna~aen beleg vo ramkite na enformelot i lirskata apstrakcija vo slikarstvoto i grafikata (Kompozicija, 1959; Gotska katedrala, 1961; Studija br. Z. Al.-B. 27, 1962).
Petar Avramoski D. P. Avramovski, @etvarki, maslo na platno (1935)

1927 do 1928 g. prestojuval vo Pariz i Monpelje. Do 1945 g. `iveel vo Bugarija (s. Hajredin), a potoa se vratil vo Makedonija i rabotel kako likoven pedagog vo Skopje. Ja priredil prvata samostojna izlo`ba na makedonski moderen slikar vo Skopje (1926). Samostojno izlagal i vo ]uprija (1926), Skopje (1956, 1962), Monpelje (1928), Sofija (1930, 1934, 1937). Najgolema retrospektiva imal vo Muzejot na sovremenata umetnost vo Skopje (1983). Rabotel masla, akvareli i crte`i, a `anrovski se opredelil za pejza`i, mrtvi prirodi, portreti, aktovi. Vo po~etokot go sledel akademizmot so blago realisti~ni naznaki, a podocna se opredelil za impresionizmot so elementi na ekspresionizam, na mesta so akcioni potezi. Vo ovoj duh se naslikani negovite najzna~ajni dela vo koi dominira pastoralata, poetikata na prostorot, svetlinata, optimisti~kata vedrina na atmosferata (Pokraj voda, 1925; @etvarki, 1926; Akt, 1928; Tovaren voz, 1950; Esen, 1951; Vr{idba 1951; @etva 1954).
LIT.: Cvetan Grozdanov, Dimitar Pandilov, „Razgledi#, god. V, br. 1, Skopje, 1963, 59; Elena Macan ^uki}, Dimitar Pandilov (katalog), Umetni~ka galerija, Skopje, 1966; Sowa Abaxieva-Dimitrova, Dimitar Avramovski Pandilov, Skopje, 1984. S. Ab.-D.

Risto Avramovski

AVRAMOVSKI, Dragutin (Gute) (Kumanovo, 11. III 1931 – Skopje, 12. IX 1986) – slikar, grafi~ar, scenograf, profesor na Fakultetot za likovna umetnost vo Skopje. Diplomiral na Akademijata za primeneta umetnost vo Zagreb (1955). Imal retrospektivna izlo`ba vo Skopje (Muzej na sovremenata umetnost, 2002).
8

AVRAMOVSKI, Risto (s. Selce, Stru{ko, 20. VIII 1943 ‡ Skopje, 8. VII 2007) ‡ kompozitor. Kompozicija u~el vo Skopje (Vlastimir Nikolovski) i vo Belgrad (Enriko Josif). Eden od najistaknatite makedonski kompozitori vo poslednite tri decenii. Avtor e na nad sto dela od site muzi~ki `anrovi. Pi{uval i filmska muzika, muzika za teatarski pretstavi kako i za radiodrami i televiziski serii. Se zanimaval i so publicistika, objavuvaj}i stru~ni tekstovi i muzi~ki recenzii. Negovoto tvore{tvo proizleguva glavno od duhovnite prostori na Makedonija. Muzi~kiot jazik mu e umeren i avtorot re~isi voop{to ne se vpu{tal vo eksperimenti, tipi~ni za muzikata od vtorata polovina na XX v. Delata na A. se izveduvani vo mnogu zemji vo svetot, a najgolem broj od niv se snimeni vo Muzi~kata produkcija na MRT. ^len e na Sojuzot na kompozitorite na Makedonija, vo nekolku navrati negov pretsedatel i sekretar. Pove}e godini gi vodel Denovite na makedonskata muzika, a bil i pretsedatel na Upravniot odbor na festivalot Ohridsko leto. Vo 2006 g. e izbran za redoven ~len na MANU.
DELA: Bibliofonija, za sifoniski orkestar (1970); Psihofonija I (1972) i Psi-

AVRAMOSKI, Petar (s. Ta{maruni{ta, Stru{ko, 11. VII 1945) ‡ grade`en tehni~ar, istori~ar, muzeolog, poet i publicist. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto selo i vo s. Labuni{ta (Stru{ko), a Sredno tehni~ko u~ili{te (Grade`en otsek) vo Struga (1964), po {to rabotel kako grade`en tehni~ar. Diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija) vo Skopje (1972). Do penzioniraweto rabotel kako kustos-istori~ar vo Narodniot muzej „D-r Nikola Nezlobinski# vo Struga (1983‡2001). Kako kustos podgotvil 11 tematski izlo`bi za minatoto na Struga i Stru{ko. U~estvuval na 12 nau~ni sobiri, objavil 6 monografii, edna poema i desetina pozna~ajni nau~ni prilozi (glavno od kulturnoto minato na Struga i Stru{ko).
BIBL: Bra}ata Miladinovci, Struga, 1992; Letopisna kniga na crkvata „Sveti \or|ija# vo Struga, Struga, 1996; Misle{evo i knigata na dariteli na crkvata „Sveti Jovan Krstitel#, Struga, 1998; Nezaborav i ~estvuvawe, Struga, 2000; Slovo za besmrtnite (poema), Struga, 2002; Velikanite od Struga, Struga, 2002; Vrani{ta, Struga 2005. S. Ml.

Vladimir Avram~ev, od ciklusot Metamorfoza

AVRAM^EV, Vladimir (s. Stojakovo, Gevgelija, 1. IX 1939) – kerami~ar. Studiral na Akademijata za primeneta umetnost vo Belgrad, Otsek keramika. Sozdava

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AVTOBUSKI PRETPRIJATIJA

A

plasti~ni asocijativni formi so duhoviti re{enija i primesi na fantastika, koi se dvi`at me|u primenetata i likovnata umetnost. Izlagal samostojno i na kolektivni izlo`bi vo Skopje i vo stranstvo. Dobitnik e na pove}e makedonski i stranski nagradi i priznanija.
LIT.: Vladimir Veli~kovski, Vladimir Avram~ev, Skopje, 2004. Al. Cv.

soki voeni ~inovi. Vo XIX v., vo vremeto na krizata 1875‡1878 i potoa Habzbur{kata monarhija vodela politika na zadr`uvawe na Makedonija pod vlasta na Osmanliskata dr`ava za za~uvuvawe na nejzinata teritorijalna celost.
LIT.: Joseph von Hammer, Historija Turskog/Osmanskog carstva, tom 2 i 3 (Prijevod i stru~na redakcija Nerkez Smailagi}), Zagreb, 1979; D-r Du{anka BojaniÊ, Ustanak Karpo{a 1689. godine, Makedonski oru`ani ustanak protiv Turaka u doba Austroturskog rata krajem 17. veka, „Vesnik#, 17, Vojni muzej, Beograd, 1971. M. Zdr.

XVII do prvite decenii na XX vek, Skopje, 2002; Mihajlo Minoski, Politikata na Avstro-Ungarija sprema Makedonija i makedonskoto pra{awe 1878-1903, Skopje, 1982; Avstriski dokumenti za reformskata akcija vo Makedonija, 19031909, Skopje, 2002. M. Min. *

AVSTRALISKO–MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI – se vospostavuvaat so po~etokot na iseluvaweto na Makedonci vo Avstralija (krajot na XIX v.). Vo Melburn se formira ogranok na MPO (1936), vo Pert prvo makedonsko kulturno zdru`enie „Edinstvo# (1939), mre`a makedonski organizacii (1941–1946), se odr`uva konferencija za nivno obedinuvawe vo Makedonskoavstraliski naroden sojuz (1946) i vo Melburn se formira prvata makedonska crkovna op{tina vo stranstvo (1960). Avstralija ja priznava RM na 15. II 1994 g. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 20. X 1995 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na Avstralija vo RM e Noel Donald Kembel (Noel Donalld Campbell). Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo Avstralija e Viktor Gaber.
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1994; Ahil Tunte, Republika Makedonija – prva dekada (19901999), Skopje, 2005. T. Petr.

AVSTRISKO–OSMANLISKITE VOJNI I MAKEDONIJA (XVII v.). Vo vremeto na vojnata od 1683 g. na sojuzot „Sveta liga#, ju`noto krilo na avstriskata vojska kon krajot na septemvri 1689 g. prodrelo vo severniot del na Makedonija, kade {to izbuvnalo vostanie predvodeno od martolozba{ijata Karpo{ so okolu 3.000 vostanici i bunt na Ivo [tipjanecot so okolu 500 vostanici. Vo po~etokot na 1690 g. avstriskata vojska bila porazena kaj Ka~anik i prisilena na povlekuvawe. Vo vremeto na vojnite (1716‡1718 i 1737‡1739), ohridskiot arhiepiskop Joasaf II vospostavil tajni vrski so Avstrija, no ne uspeal da ja pridobie Habzbur{kata monarhija za osloboduvawe na Makedonija i drugite hristijanski zemji na Balkanot pod vlasta na Osmanliskata dr`ava. Vo Avstro-osmanliskata vojna (1788‡1791) vo dobrovole~kite odredi (frajkori) se vklu~ile pove}emina Makedonci od Mavrovsko-rekanskiot kraj, Debar, Ohrid i drugi mesta na Makedonija. Nekoi se steknale so vi-

AVSTRISKO–MAKEDONSKI (AVSTROUNGARSKO–MAKEDONSKI) VRSKI I ODNOSI ‡ politi~ki, stopanski i kulturni vrski i odnosi niz minatoto. Pred krajot na XVI v. arhiepiskopite na Ohridskata arhiepiskopija vospostavile politi~ki vrski so Avstrija za da ja pridobijat za osloboduvawe na hristijanite od vlasta na Osmanliskata Imperija. So takva misija vo Avstrija patuval arhiepiskopot Gavril (1586), a i arhiepiskopot Atanasij I (1598/1599). Pred krajot na XVII v. (esenta 1689), koga avstriskata vojska navlegla vo severniot del od Makedonija, na stranata na avstriskata vojska se borele okolu 3.500 do 4.000 makedonski vostanici predvodeni od Karpo{. Imperatorot Leopold I izdal akt (IV 1690) za pokrovitelstvo i za za{tita na makedonskiot narod. Preselnicite od Makedonija vo Avstrija od XVII v. i ponatamu kontinuirano odr`uvale trgovski i kulturni vrski. Vo Avstrija `iveel i tvorel prviot makedonski heraldi~ar, golem umetnik i prerodbenik Hristofor @efarovi~, koj ja sozdal Stematografijata so makedonskiot zemski grb vo Viena (1741). Na Berlinskiot kongres (1878) Avstro-Ungarija bila protiv sozdavawe makedonska dr`ava, kako vo vremeto taka i po Ilindenskoto vostanie. Taa so Rusija (1903) podgotvila programa za reformi vo Makedonija i go kontrolirala Skopskiot vilaet (do 1908). Vo vremeto na Balkanskite vojni zazela neutralen stav i ja priznala okupacijata i podelbata na Makedonija me|u Grcija, Srbija i Bugarija. Vo Prvata svetska vojna na Balkanot Bugarija bila poddr`ana da go okupira i da go anektira pogolemiot del od Makedonija. Vo periodot me|u dvete svetski vojni Viena bila nadvore{en centar na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe; tamu (1925) bila osnovana VMRO (Ob.).
LIT.: Milka Zdraveva, Makedonsko-avstriski vrski od poslednite decenii na

Vo Solun (od 1768) postoi avstriski vicekonzulat (vo 1830 g. se spomnuva kako efektiven konzulat, a od 1846 g. kako konzulat), vo Bitola (od 1851), a konzularni agentstva ima vo Seres, Kavala i Volos. Posleden se otvora konzulatot vo Skopje. Avstrija ja priznava RM na 5. V 1993 g. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 23. XII 1994 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na Avstrija vo RM e Kurt Spalinger (Kurt Spalinger). Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RA e Ognen Maleski.
IZV.: Avstriski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, t. 1, 1905–1906, 1907–1908, Skopje, 1977, 81. LIT.: \or|i Stoj~evski, Reformite na Avstro-Ungarija vo Skopskiot sanxak i vo nekoi delovi na vilaetot Skopje od 1903-1904 godina, Zb. Evropa i makedonskoto pra{awe. Materijali od nau~niot simpozium, Del~evo, 29, 30 septemvri i 1 oktomvri 1994 godina, Del~evo, 1995; Ahil Tunte, Republika Makedonija - prva dekada (1990-1999), Skopje, 2005. T. Petr.

AVSTROUNGARSKO–RUSKA TAJNA KONVENCIJA (Budimpe{ta, 3/15. I 1877) – me|udr`aven dogovor za balkanskoto vladeewe na Osmanliskata Imperija. So nea bilo dogovoreno vo slu~aj na vojna na Rusija protiv Osmanliskata Imperija i teritorijalni promeni Avstro-Ungarija da ja okupira Bosna i Hercegovina, a Rusija da ja okupira Besarabija. Na Balkanot se isklu~uvalo sozdavawe slovenska ili druga golema dr`ava; Bugarija, Albanija i drugiot del od Rumelija (Makedonija) mo`ele da stanat nezavisni dr`avi, a Tesalija, del od Epir i ostrovot Krit da se soedinat so Grcija. Carigrad so bliskata teritorija, ~ii granici bi se opredelile, mo`el da stane sloboden grad.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1875-1919. Izbor, redakcija i komentar d-r Aleksandar Hristov i d-r Jovan Donev, Skopje, 1994. M. Min.

AVTOBUSKI PRETPRIJATIJA I AVTOBUSKI STANICI. Prvoto pretprijatie za javen prevoz go formirale bra}ata Popovi} od Skopje (1925), a podocna vo Bitola e formirano pretprijatieto „Jug“ (1932). Na 2. XII 1944 g. ATRO – „Proleter“ ja pu{ti prvata avtobuska linija na relacija Skopje – Bitola, a prvoto pretprijatie za prevoz na patnici – „FAP“ e formirano vo 1945 g. Denes ima vkupno 32 AP. Na 8.

9

A

AVTOMATIZACIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

IV 1953 g. e sozdadeno Zdru`enieto za javen avtobuski soobra}aj. Izgradeni se nad 190 avtobuski stojali{ta, kako i avtobuski stanici niz RM. Pri formiraweto na Delovnata zaednica (1973) egzistiraa okolu 14 AS, vo 1983 g. – 22 AS, a vo 2004 g. ima{e 31 AS.
LIT.: M. Stefanovski, Soobra}ajot vo Makedonija, Matica Makedonska, Skopje, 2001 g. R. D., Kr. B.

AVTOMATIZACIJA I MEHANIZACIJA NA TEHNOLO[KITE PROCESI VO DRVNATA INDUSTRIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA – integralen del na drvnoindustriskite tehnologii. So niv ~ovekoviot trud se zamenuva so rabota na visokoproizvodni ma{ini, uredi i sistemi za kontrola i upravuvawe. Kako rezultat na taa zamena se ovozmo`uva samostojno te~ewe na proizvodnite operacii i procesi (bez ili so delumno u~estvo na ~ovekot). Drvnata industrija ima svoi specifi~nosti koi imaat vlijanie vrz tipot na tehni~kite sredstva za avtomatizacija i mehanizacija. Specifi~ni karakteristiki ima i kaj razli~nite vidovi na drvnoindustriskite proizvodstva, koi isto taka imaat vlijanie pri izborot na tipot na tehni~kite sredstva i na tipot na sistemite so koi se realizira avtomatizacijata vo konkretnite proizvodstveni operacii i procesi. Vo drvnoindustriskite pretprijatija vo RM postojat poluavtomatizirani, avtomatizirani i mehanizirani tehnolo{ki procesi. Avtomatizacijata i mehanizacijata se prisutni podednakvo vo proizvodstvenite kapaciteti od primarnoto i finalnoto proizvodstvo. B. Il. AVTOMOBILSKA BRIGADA NA NOV I POJ ZA MAKEDONIJA (Skopje, XI 1944) – voena edinica na NOV i POJ za Makedonija. Vo formaciskiot sostav imala 70 kamioni. Gi opslu`uvala site edinici vo snabduvaweto so hrana, municija i dr. V. St.

interesi (br. 6-19), kako organ na politi~kite interesi na makedonskoto naselenie vo Turcija (br. 20-24) i pak kako prviot podnaslov. Prviot broj bil pe~aten vo pe~atnicata na Ivan P. Daskalov, a podocna smenil u{te osum pe~atnici. Odgovoren urednik prvin bil D. G. ^ohaxiev, a potoa St. Ivanov, A. S. Vasilev, Ivan Stojmenov, Ivan Nedev, Todor Arsov i A. K. ^akarov. Izleguval sekoja sabota. Objaveni se vkupno 54 broja. Objavuval napisi od politi~ki karakter i dopisi od site krai{ta na Makedonija za polo`bata na naselenieto. Vo prodol`enija e objavena i poemata na Rajko @inzifov „Krvava ko{ula#. Sodr`i i napisi na francuski jazik.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 179-181; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993. S. Ml.
Prvata stranica na v. †Avtonomna Makedonija# (1905)

Prviot broj na v. †Avtonomija# (1898)

„AVTONOMIœ# (Sofija, 10. V 1898 ‡ 23. X 1899 i 7. XII 1901 ‡ 30. III 1902) ‡ makedonski vesnik. Vo podnaslovot prvin se deklariral kako organ na politi~kite interesi na hristijanskoto naselenie vo Turcija (br. 1-5), potoa kako nezavisen organ na makedonskite

„AVTONOMIœ# (Sofija, 1‡16. VIII 1903, st. st.) ‡ zadgrani~en vesnik na Vnatre{nata makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija. Izleguval na bugarski i francuski jazik. Bil pe~aten vo pe~atnicata na Georgi A. No`arov, najaven deka }e izleguva sekoja sabota, no izlegle samo tri broja. Uvodnikot na prviot broj ima naslov „Pred revolucijata#, so napomena: „pred sudbonosnite nastani {to se odvivaat vo na{ata tatkovina nie nema da zboruvame. Ostavame na samite nastani da zboruvaat. Ako denes Organizacijata se re{ava da izleze so svoj zadgrani~en list, toa go pravi za da gi iznesuva pred svetot barawata na naselenieto {to se bori i da go za{titi negovoto delo od onie {to sakaat da go klevetat.# Vo istiot prv broj na francuski jazik e objavena i „Deklaracija na VMORO#, potpi{ana od zadgrani~nite pretstavnici vo Bugarija d-r Hristo Tatar~ev i Hristo Matov. Vtoriot broj od 5 avgust, (st. st.) soop{tuva: „@repkata e frlena, borbata po~na. Na 20 juli ve~erta vo tri ~asot po tursko, soglasno so re{enieto na Centralniot revolucioneren komitet, zapo~naa dejstvata vo celiot Bitolski vilaet... Pretsedatel na Bitolskiot vostani~ki {tab e Dame Gruev, a ~lenovi se: Pere To{ev, Boris Sarafov i A. Lozan~ev...# Tretiot i posleden broj od 16 avgust e ispolnet so svedo{tva za tekot na Ilindenskoto vostanie.
LIT.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 29-30. S. Ml.

„AVTONOMNA MAKEDONIJA (La Macédoine autonome)# (Belgrad, 12. H – 14. XII 1905) – nedelen neoficijalen organ na Makedonskiot klub vo Belgrad. Podnaslovno moto: „Balkanot na balkanskite narodi – Makedonija na Makedoncite# (Gledston). Glaven urednik Grigorie Haxita{kovi} (od Voden), sopstvenik i odgovoren urednik \or|e \er|ikovi} (od Gevgelija), a me|u sorabotnicite se i J. Veli}, A. Atanasov i E. Sprostranov. Vesnikot izleguva na srpski jazik (so uvodnicite i na francuski), so programska koncepcija vo prviot broj so podnaslovi: „I. Idejata za avtonomija na Makedonija pod garancija na golemite sili i na malite balkanski dr`avi. II. Makedonskoto pra{awe ne e nacionalisti~ko pra{awe; toa ne e nacionalno pra{awe na niedna od balkanskite dr`avi, sekoja od koi go smeta kako takvo za sebe i so toa go pravi nevozmo`no negovoto re{enie; toa e politi~ko pra{awe na site hristijanski narodi {to `iveat vo Makedonija. III. Idejata za Balkanska konfederacija so Makedonija kako nejzin ~len#. Koga izdava~ite formiraat jadra i vo Makedonija i vospostavuvaat li~en kontakt so rakovodstvoto na TMORO za u~estvo kako posebna makedonska grupa na pretstojniot Rilski kongres, vo Belgrad nastanuvaat uli~ni demonstracii i doa|a do smena na vladata. Po verbalnite i fizi~kite napadi i zastra{uvawa, po br. 12 vesnikot prestanuva, a redaktorite-izdava~i moraat da ja napu{tat Srbija. Taka e zadu{en i Makedonskiot klub i raznebitena organizacionata struktura vo zemjata i vo stranstvo.

10

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AGATIJ

A

LIT.: Bla`e Ristovski, Makedonskiot klub vo Belgrad i vesnikot „Avtonomna Makedonija# (1905), „Sovremenost#, XXXI, 4 i 5, 1969, 501-542 i 619-639. Bl. R.

Organot na makedonskata emigracija †Avtonomna Makedonija# (1920&1923)

„AVTONOMNA MAKEDONIœ# (Sofija, 1. XII 1920 ‡ 26. I 1923) ‡ vesnik, organ na makedonskata emigracija vo Bugarija, a od broj 53 (15. XII 1921) organ na Makedonskata federativna emigracija vo Bugarija. Izleguval edna{ nedelno, na bugarski jazik. Prviot broj bil pe~aten vo pe~atnicata na v. „Pravo#, vo tira` od 2.500 primeroci, a podocna vo drugi tri pe~atnici. Urednici bile Ivan Snegarov i Vladislav (Slav~o) Kova~ev. Objaveni se vkupno 97 broja. Imal cel da gi obedini Makedoncite-emigranti i da sozdade silna politi~ka organizacija koja povtorno }e go pokrene makedonskoto pra{awe i negovoto re{avawe po miren pat.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 309-312; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 30-31. S. Ml.

AVTOHTONI CVE]IWA (ENDEMI^NI, RELIKTNI, ZAGROZENI) – ukrasni, zeleni, grmu{esti i polugrmu{esti rastenija, koi se avtohtoni, odnosno poteknuvaat i prirodno se rasprostraneti na podra~jeto na Makedonija (Astragalus physocalyx, Astragalus cernjavskii, Colchicum macedonicum, Potentilla doerfleri, Ranunculus degeni, Osmunda regalis, Salvia jurisicii, Silene paeoniensis, Asplenium macedonicum, Crocus cvijici, Crocus pelistericus, Drosera rotundifolia, Thymus oehmianus, Tulipa mariannae, Viola arsenica, Viola allchariensis i dr.). ^esto se endemi~ni ili reliktni vidovi, nekoi se vklu~eni vo listite na zagrozeni vidovi. Tie se od posebno zna~ewe za biolo{kata raznovidnost, kako genofondovi za nau~ni istra`uvawa, vo selekcionite zafati i kako potencijalni vidovi za pejza`noto oblikuvawe i ureduvawe.
LIT.: Studija za za{tita na prirodata, Zavod za za{tita na prirodata, Skopje, 1988. S. H. P.

{ti se vo Bitola i del vo Bigorskiot manastir.
LIT.: Aleksandar Donski, Site svetiteli od Makedonija, [tip, 2006; Dobrila Milovska i Jovan Takovski, Makedonska `itijna literatura IX‡XVIII vek, Skopje, 1996; Mihajlo Georgievski, Makedonski svetci, Skopje, 1997. Rat. Gr.

Mitropolit Agatangel

Spored Skilica, semejstvoto na carot Samuil na svadbata na }erkata Miroslava

Avtopatot Skopje&Tetovo

AGATA (X–XI v.) – makedonska carica, `ena na carot Samuil. Poteknuvala od vizantiska blagorodni~ka familija od gradot Dra~. Nejziniot tatko Jovan Hrisilij bil proteuon na Dra~ i imal golemo vlijanie vo gradot i vo okolinata. Vo brakot so Samuil Agata imala ~etiri }erki i sinot Gavril Radomir.
LIT.: Ioannis Scylitzae Sinopsis historiarum, rec. I. Thurn, Berolini et Novi Eboraci, 1973; S. Pirivatri¢, Samuilova dr`ava, Beograd, 1997. K. Ax.

AVTOPAT – najvisoka soobra}ajna klasa na javni pati{ta, so dva razdvoeni kolovoza, gradeni za brzini od 80 do 120 km/~as. Prvata delnica {to e rekonstruirana i izgradena kako avtopat e Kumanovo – Miladinovci, so 21,8 km (1978). Kompletno nov avtopat e izgraden na delnicata Veles – Motel Makedonija (koridor 10), so dol`ina od 600 km (1985). Vkupno izgraden avtopat ima 196,80 km, a vo tek e izgradbata na u{te 45 km (v. patna mre`a).
IZV.: Dokumentacija na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta, Skopje. R. D.

AGATANGEL, mitropolit (Atanas Stankovski) (Skopje, 11. III 1955) – arhierej na Makedonskata pravoslavna crkva. Pred da primi mona{tvo bil sve{tenik na parohiska dol`nost. Zavr{il Makedonska pravoslavna bogoslovija (1975/76) i diplomiral na Bogoslovskiot fakultet vo Skopje (1995), rakopolo`en za |akon na 7. I, na 9. I 1979 g. za sve{tenik, a za protoerej bil proizveden vo 1988 g. Parohiski sve{tenik bil vo hramot „Sv. vm~. \or|i# vo ^air, a vo Avstralija vo „Sv. Bogorodica# vo Brizbejn, vo „Sv. vm~. Dimitrij# vo Springvel i vo „Sv. Nikola# vo Preston, izvesno vreme bil i arhierejski zamenik za Avstralija. Po vra}aweto vo Makedonija bil parohiski sve{tenik vo crkvite „Sv. vm~. Dimitrij# i „Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje. Rabotel i kako referent na AUO, na Bogoslovskiot fakultet i vo Sinodot. Se zamona{il na 5. II 1998 g., na 24 juni bil izbran, a na 12 juli ist. godina hirotonisan za vikaren episkop na Skopskata mitropolija, so titula Episkop veli~ki. Na 13. II 2000 bil izbran i vostoli~en za Mitropolit povardarski. Od 2002 do 2006 bil Bregalni~ki mitropolit, a od 1. X 2006 povtorno Mitropolit povardarski. Nekolku godini ja rakovodi i Makedonskata pravoslavna bogoslovija vo Dra~evo (Skopsko) i HO „\akonija#.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000. Rat. Gr.

AGATANGEL BITOLSKI, sv. (? – Bitola, 11. III 1727) – novoma~enik, Makedonec – nastradal kako `rtva na prisilnoto islamizirawe (so me~ mu bila otse~ena glavata). Za negovite stradawa i pravedniot `ivot se {irelo usno predanie vo Bitola i niz Makedonija. Prvoto `itie go napi{al jeromonahot Atanasij od manastirot „Simonopetra# na Sveta Gora. Del od negovite sveti mo-

AGATIJ (]Agaq%az)?? (ok. 536–582) – vizantiski istori~ar i poet, rodum od Mala Azija. Po zavr{uvaweto na studiite po kni`evnost vo Aleksandrija i pravo vo Bejrut, se zanimava so advokatura vo Carigrad. Avtor e i na istoriskoto delo vo pet knigi Za Justinijanovoto vladeewe, koe{to so11

A

AGENT

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

dr`i edinstveni vesti za nastanite od 552–558 g.
IZV.: Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, I, Beograd, 1955. LIT.: Volfgang Buhvald, Armin Holveg, Oto Princ, Re~nik gr~kih i latinskih pisaca antike i sredweg veka, Beograd, 1984. B. R.-J.

AGENT NA RM PRED EVROPSKIOT SUD ZA ^OVEKOVI PRAVA – lice {to RM go opolnomo{tuva da ja zastapuva pred Evropskiot sud za ~ovekovi prava (Strazbur, RF). Prv vladin agent na RM pred ovoj sud e d-r Cvetan Cvetkovski (19. X 1998 – 20. X 2001).
IZV.: Arhiva na Ministerstvo za pravda na RM, Skopje, 2006. T. Petr.

AGENCIJA ZA VRABOTUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA – slu`ba osnovana od strana na Vladata na SFRJ (1952) {to go pomaga vrabotuvaweto. Od 1960 g. prerasnuva vo Dr`aven zavod za vrabotuvawe na NRM, po {to nejzinoto ime e menuvano vo pove}e navrati. Od 2004 g. se transformira vo Agencija za vrabotuvawe na Republika Makedonija. Organizaciono, Agencijata e etablirana na tri nivoa: Centralna slu`ba na Agencijata vo Skopje, Centar za vrabotuvawe na gradot Skopje i 29 centri za vrabotuvawe za podra~jata na edna ili pove}e op{tini. Nejzinata dejnost e od javen interes, naso~ena da im dava uslugi na nevrabotenite lica, rabotodava~ite i na dr`avata, vo soglasnost so odredbite od Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost i so odredbite od Statutot na Agencijata. Agencijata, kako {to e toa slu~aj vpro~em so ovoj tip institucii i vo drugite pazarni ekonomii, izvr{uva vonredno zna~ajni ulogi vrzani za funkcioniraweto na pazarot na trudot. Vo ovoj kontekst, posebno treba da se potenciraat slednive: istra`uvawe i analiza na pazarot na trudot (analiza na sostojbite i promenite vo domenot na vrabotenosta i nevrabotenosta, t.e. ponudata i pobaruva~kata na trudot, strukturata na rabotnata sila, posebno na licata {to baraat vrabotuvawe, izgotvuvawe na razni programi i proekti za implementacija na aktivni pristapi vo vrabotuvaweto i za zgolemuvawe na fleksibilnosta na pazarot na trudot i sl.); osiguruvawe na pravata vo slu~aj na nevrabotenost (ovozmo`uvawe pravna i materijalna pomo{ vo slu~aj na nevrabotenost, kako i na pravna i materijalna za{tita vrzana za penziskoto i invalidskoto i za zdravstvenosto osiguruvawe na nevrabotenite lica,
12

a vo soglasnost so doma{nite zakoni i me|unarodnite dogovori i konvencii); registracija i evidencija (vklu~uvaj}i i sreduvawe, „~istewe# na evidencijata na nevrabotenite lica) i sl. Vo ponovo vreme, Agencijata posebno e fokusirana na promoviraweto i implementacijata na aktivnite politiki za vrabotuvawe: obuka, dokvalifikacii i prekvalifikacii na nevrabotenite, profesionalna orientacija na u~enici, studenti i nevraboteni lica, soveti i pomo{ za samovrabotuvawe, organizirawe na javni raboti, pottici i povolnosti za vrabotuvawe na invalidi, stimuli za rabotodava~ite za vrabotuvawa na licata evidentirani vo Agencijata, profesionalna selekcija na nevraboteni lica spored potrebite i barawata na rabotodava~ite itn.
IZV.: Interni materijali na Agencijata za vrabotuvawe na Republika Makedonija. P. T.

tekite i inicirawe postapki za likvidacija i ste~aj. Organi na upravuvawe na Agencijata, imenuvani od strana na Vladata, se Upraven odbor, sostaven od sedum ~lena, i Direktor. Od 2001 g., imeto na Agencijata e promeneto vo Agencija na Republika Makedonija za upravuvawe so sredstva. Vo tekot na 2003 g. Agencijata prestana so svojata rabota.
LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo, Economy Press, Skopje, 2003, 560-563; Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006, 141–145. G. P.

AGENCIJA ZA SANACIJA NA BANKA – specijalizirana institucija osnovana za sproveduvawe na procesot na sanacija na bankarskiot sistem na RM. Formirana e vo po~etokot na 1994 g. od strana na makedonskata vlada, so po~eten kapital obezbeden od buxetot. Osnovna zada~a na Agencijata e da upravuva so lo{ite plasmani otstraneti od bilansite na bankite. Nejzinoto portfolio vklu~uva dva vida pobaruvawa od nad 300 trgovski dru{tva i javni pretprijatija: pobaruvawa vo iznos od 336 milioni dolari po osnova na koristeni stranski krediti od nekoi me|unarodni doveriteli (Pariskiot klub na doveriteli, Londonskiot klub na doveriteli, Svetskata banka itn.) i nenaplatlivi denarski pobaruvawa vo iznos od 12,7 milijardi denari (317,5 milioni dolari). Za iznosot na nenaplatlivite pobaruvawa prezemeni od Stopanska banka AD Skopje, od 1995 g., Agencijata izdava obvrznici za sanacija i rekonstrukcija na bankata. Obvrznicite glasat na donositel, tie se emitirani so rok na otplata od 15 godini, so mese~na isplata na kamatata i so godi{na isplata na glavnicata. Za naplata na pobaruvawata od krajnite korisnici na kreditite Agencijata primenuva razli~ni formi na regulirawe na pobaruvawata, kako: naplata na kreditite spored sklu~enite dogovori, predvremena naplata na kreditite so diskont, reprogramirawe na kreditite, proda`ba na pobaruvawata na treti lica, pretvorawe na pobaruvawata vo vlogovi vo pretprijatijata, aktivirawe na hipo-

AGIS (? – 359 g. pr.n. e.) – pajonski kral, sovremenik na Filip II, pretendent na makedonskiot carski prestol vo periodot na politi~ka nestabilnost vo Makedonija. Bil vo sojuz so Atina protiv makedonskiot car Filip II. Zagovorot propadnal. Po smrtta na stariot pajonski kral, Filip II gi pokoril Pajoncite.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999. A. [uk.

S. H. V. Agjej

AGJEJ, Sa~idanand Hiranand Vatsjajan (Sachidanand Hyranand Vatsyaynan Agey) (Lakno, Indija, 7. V 1911 – Wu Delhi, 8. III 1989) – najzna~aen indiski poet na hindski jazik; vo literaturata vleguva so prekarot Agjej (neznajniot ili onoj {to ne mo`e da se dolovi). Avtor e na 15 knigi poezija, tri romani i pove}e zbirki esei. Bil urednik na spisanija i avtor na antologii. Negovata lirika se odlikuva so dlabok intimizam i filozofski problesoci. Vo 1983 godina go dobil Zlatniot venec na Stru{kite ve~eri na poezijata.
BIBL.: Trepet, Ostrovi vo strujata, Mig na zelenata treva, Glasnik na porazot, Ludiot lovec, Znaci i mol~ewa. LIT.: Ante Popovski, Kon poetskiot opus na Agjej, Pesni, SVP, Struga, 1983. P. Gil.

AGO, Arif (Arif Ago) (Ohrid, 1935) – univerzitetski profesor od turskata nacionalnost vo RM. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Belgrad, doktoriral na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Rabotel kako profesor na Pedago-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AGRARNA POLITIKA

A

stanal sorabotnik na v. „Socijalisti~ka zora# (Skopje, 1919‡ 1921). So grupa istomislenici ja podr`uval III komunisti~ka internacionala. Kako emigrant i publicist vo Sofija (1921‡ 1925) po~nal da go izdava v. „SÍvetska MakedoniÔ# (8. III 1923) i se zalagal za makedonskite nacionalni prava, poradi {to bil uapsen i ubien.
Arif Ago

{kata akademija †Kliment Ohridski# vo Skopje. Bil glaven i odgovoren urednik na redakcijata †Birlik#. Od 1979 g. do penzioniraweto e vo nastavni~ki zvawa predava~, vi{ predava~, vonreden i redoven profesor na Katedrata za turski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje, tri mandata bil prodekan na istiot fakultet i viziting-profesor na Univerzitetot Lung vo [vedska. Ima objaveno brojni stru~ni i nau~ni trudovi od oblasta na literaturata na turskata nacionalnost vo RM, sostavuva~ e na bukvarot na turski jazik, turskata gramatika, rakovoditel na pove}e nau~ni proekti od dijalektologijata na turskiot jazik i turskata literatura. U~esnik na pove}e me|unarodni kongresi i nau~ni sobiri, simpoziumi vo zemjava i vo stranstvo.
IZV.: Univerzitet Kiril i Metodij, Bilten, 1996. A. Ago

LIT.: Bane ^adikovski, Prilog kon biografijata i dejnosta na makedonskiot socijalist, revolucioner i publicist Ivan Serafimov Agovski, „Glasnik# na INI, XI, 1, Skopje, 1967, 77-116; Dan~o Zografski, Koncepcii, programi i proekti za dr`avno konstituirawe na Makedonija, Zb. ASNOM. Pedeset godini makedonska dr`ava 1944-1994. Prilozi od nau~niot sobir odr`an na 17-18 noemvri 1994, MANU, Skopje, 1995, 48. S. Ml.

{iptarska brigada (1944). Bil izbran za delegat od Makedonija za Vtoroto zasedanie na AVNOJ, a podocna bil kooptiran za ~len na ASNOM (27. X 1944) i izbran za vtor potpretsedatel na Prezidiumot na ASNOM (30. XII 1944). Vo prvata Vlada na DFM bil imenuvan za minister za socijalna politika (16. IV 1945), a potoa i reizbran (31. XII 1946). Po prifa}aweto na Rezolucijata na Informbiroto (1948), bil uapsen i osuden na robija, kade {to i po~inal.
LIT.: Makedonski vladi. 60 godini, DARM, Skopje, 2005, 23 i 29. S. Ml.

AGOLI, Kemal (Debar, 1918 ‡ Goli Otok, po 1948) ‡ komunisti~ki deec od albansko poteklo. Kako apsolvent po filozofija i pedagogija, stanal ~len na diverzantska grupa (oktomvri 1941), ~len na KPA i borec na partizanski odred vo Albanija (1942). Kako zadninski aktivist vo Debar (od krajot na 1942) bil uapsen i sproveden vo zatvorot vo Tirana. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943) stapil vo partizanskiot odred na Haxi Le{i, bil politi~ki komesar na Prviot NOPO, politi~ki komesar na bataljon na Prvata makedonskokosovska NOU brigada (11. XI 1943) i politi~ki komesar na ^etvrtata mladinska NO {iptarska brigada (1944). Bil izbran za delegat od Makedonija za Vtoroto zasedanie na AVNOJ i delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil ~len na Glavniot odbor na NOFM (1945) i dr., po {to bil osuden za neprijatelska dejnost protiv FNRJ (1948).
LIT.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945. Dokumenti, Ki~evo, 1985, 207, 324 i 395; Tetovo i Tetovsko vo NOV 19411945. (Materijali od nau~niot sobir odr`an na 20, 21 i 22 noemvri 1985 godina vo Tetovo i na Popova [apka), prva kniga, Tetovo, 1991; Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva. Posledici, zbornik, III, Skopje, 2006, 27. S. Ml.

„AGONISTIS# („AGONISTIS#) (^ehoslova~ka, 1949) – vesnik, godi{nik, organ na politi~kata emigracija od Grcija vo ^ehoslova~ka. Sodr`el i makedonska stranica „Borec#. Ja ureduvale Dimitar Veli~kov (Velaki) i Dinko Kozinakov. S. Ml. AGRAREN MAKSIMUM VO DFM/NRM/SRM ‡ voveden so Zakonot za agrarna reforma i kolonizacija od 23. VIII 1945 g. Vrz osnova na ovoj zakon, zemji{niot posed na zemjodelskite semejstva be{e ograni~en od 20 do 35 ha, a na crkvata do 10 ha obrabotlivo zemji{te. Za nezemjodelcite zemji{niot maksimum iznesuva{e tri ha. So Zakonot za zemji{niot fond od 1953 g. zemji{niot maksimum be{e opredelen na 10 ha obrabotlivo zemji{te za edno zemjodelsko semejstvo. Zemji{niot maksimum be{e ukinat so ustavnite amandmani od 1988 g., bidej}i go smetaa za pre~ka vo razvojot na privatnata sopstvenost vo oblasta na zemjodelstvoto.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo, kniga prva, Skopje, 1991. Sv. [.

Ivan Serafimov Agovski

AGOVSKI, Ivan Serafimov (Debar, 24. VI 1887 ‡ Sofija, prva polovina na 1925) ‡ revolucioner, prosveten deec i publicist. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad. Poradi ~lenstvo vo socijalisti~ki kru`ok, bil isklu~en od Pedago{koto u~ili{te vo Skopje (1905). Po zavr{uvaweto na vi{oto obrazovanie, u~itelstvuval vo Ki~evo i u~estvuval vo tamo{niot u~itelski bunt (1908). Bil aktivist na Skopskata socijaldemokratska grupa (1910‡1911). Podocna se vklu~il vo komunisti~koto dvi`ewe i

AGOLI, Nexat (Debar, 1914 ‡ Goli Otok, 1949) ‡ pravnik, komunisti~ki deec od albansko poteklo. Zavr{il pravo vo Rim i bil sudija vo Tirana, no poradi komunisti~ka dejnost bil premesten na slu`ba vo \akovica (Kosovo), kade {to stanal borec na partizanski odred (1942). Naskoro se vratil vo Debarsko i bil na~alnik na [tabot na Prvata operativna zona na NOV i POM (1943), a potoa politi~ki komesar na ^etvrtata mladinska

AGRARNA POLITIKA – del od ekonomskata politika {to se primenuva vo zemjodelskoto proizvodstvo od odredena dr`ava ili zaednica. Vo Republika Makedonija, s¢ do nejzinoto osamostojuvawe kako dr`ava, se vode{e agrarna politika {to se odnesuva{e za cela Jugoslavija. Od 1991 g. RM vodi sopstvena agrarna politika. So potpi{uvaweto na bilateralnite dogovori za slobodna trgovija so: Slovenija i Srbija i Crna Gora (1996); Hrvatska (1997); Bugarija i Turcija (1999); Ukraina i zemjite na Evropskata asocijacija za slobodna trgovija (2001); Albanija i Bosna i Hercegovina (2002); Romanija (2003); i Moldavija (2004); potoa so vklu~uvaweto vo Svetskata trgovska organizacija (2003) i so aplikacijata za ~lenstvo vo EU (2004), agrarnata politika na RM zapo~13

A

AGRARNA REFORMA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

na so prisposobuvawe kon zaedni~kata agrarna politika na zemjite-~lenki na EU (CAP). Dr. \o{. AGRARNA REFORMA – promena vo zemji{nite imotni odnosi i na imotnata struktura so intervencija na dr`avata. Edna od najzna~ajnite merki na agrarnata politika, zatoa {to gi re{ava klu~nite pra{awa na agrarnata struktura. Se javuva vo uslovi na stopanska nerazvienost i agrarna prenaselenost. So Zakonot za agrarna reforma i kolonizacija (1945) se izvr{i likvidirawe i eksproprijacija na kapitalisti~kite stopanstva pri {to imotot be{e ograni~en na 35 ha vkupna povr{ina kaj zemjodelcite i na 3 ha kaj nezemjodelcite. So Zakonot za zemjodelskiot zemji{ten fond (1953) be{e ograni~en agrarniot maksimum na 10 ha kaj zemjodelcite i na 3 ha kaj nezemjodelcite. Zemji{niot maksimum e ukinat vo 1988 g. Dr. \o{. AGRARNA STRUKTURA – sostaven del na ekonomskata struktura so koja zemjodelstvoto e povrzano vo procesot na reprodukcijata. Taa e zbir na proizvodnite odnosi vo zemjodelstvoto na odreden stepen na razvoj na proizvodnite sili. Do 1990 g. vo Republika Makedonija ima{e 211 zemjodelski stopanstva vo op{testvena sopstvenost, 147 agrokombinati i 64 zemjodelski zadrugi, vo koi rabotea okolu 30.000 lica. Vo 1993 g. zapo~na proces na privatizacija na pretprijatijata {to stopanisuvaat so zemjodelsko zemji{te. Individualnite zemjodelski stopanstva, ~ij broj iznesuva 180.000, poseduvaat okolu 450.000 ha, so prose~na golemina na posedot od 2.5 ha, a vo struktura u~estvuvaat: so 82% vo obrabotlivoto zemji{te, so 63% od dolgogodi{nite nasadi, so 93% od livadite, so 14% od pasi{tata, so 60% od kapacitetite vo ribarstvoto, so 95% od vkupniot broj goveda, so 62% od brojot na sviwite, so 92% od ovcite i so 60% od `ivinarstvoto. Dr. \o{. AGRESIJA VRZ RM VO 2001 G. – primena na vooru`ena sila preku upatuvawe vooru`eni bandi, grupi, neregularni ili iznajmeni vojnici od Kosovo kako del od RS (po 1999 g. pod protektorat na OON), protiv suverenitetot i teritorijalniot integritet na RM, zabraneta so Povelbata na OON. Ovoj fakt e konstatiran vo Rezolucijata 1345 (21. III 2001) na Sovetot za bezbednost na OON so formulacijata „izvr{iteli na nasilstvoto vo RM se albanski ekstremisti od Kosovo#. Pret14

Makedonskite braniteli vo akcija (2001)

hodno e izvr{ena agresija vrz SRJ od strana na 19 dr`avi-~lenki na NATO (bez odobrenie od Sovetot za bezbednost na OON) pri {to se izvr{eni te{ki povredi na pove}e granki na me|unarodnoto pravo, osobeno humanitarnoto, so posledici vo odnos na celokupniot me|unarodno-praven poredok i ekolo{ka katastrofa so regionalni razmeri. Vo tekot na traeweto na agresijata (22. III – 10. VI 1999), vo RM se stacioniraat NATO trupi so razli~en sostav, mandat i traewe.
LIT.: Mitre Arsovski - Stojan Kuzev Risto Damjanovski, Vojnata vo Makedonija vo 2001 godina, Skopje, 2001; Tatjana Petru{evska, Napadot na NATO vrz SRJ - presedan vo funkcioniraweto na me|unarodnata zaednica, †Makedonsko vreme#, Skopje, 1999. T. Petr.

AGRIJANI (Grai) – pajonsko pleme, koe gi naseluva teritoriite vo gorniot tek na rekata Strimon (spored Tukidid). Herodot gi spomnuva me|u plemiwata {to ne gi pokoril persiskiot vojskovodec Megabaz (V v. pr.n.e.). Vo vremeto na Filip II bile makedonski sojuznici. Nivniot vladetel Langar so najdobrite vojnici mu se pridru`il na Aleksandar Makedonski protiv ilirskoto pleme Avtarijati. Vo Aleksandroviot pohod u~estvuval pod zapovedni{tvo na Atal. Kako naemnici se spomnuvaat vo vojskite na dijadosite (kraj na III v. pr.n.e.) vo Egipet, kaj Antigon Doson, Antioh III, no i vo vojskite na poslednite makedonski carevi Filip V i Persej (po~. vo II v. pr.n.e.). Posleden pat se spomnuvaat vo 169 god. n.e. kako vojnici {to se borat za gradot Kasandreja.
LIT.: Thucidides, II, 96, Harvard Univessity Press, 1958; Herodotus, V, 16.1, Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1961; E. Petrova, Pajonija,Skopje, 1999. A. [uk.

nastavna disciplina {to gi izu~uva me|usebnite odnosi na `ivite organizmi (rastitelni i `ivotinski), od edna strana, i ambientot (`ivotnata sredina) vo zemjodelstvoto, od druga. Posoodvetna definicija iznesuva Molnar (1995): „Agroekologijata gi prou~uva zakonitostite vrz koi vo zemjodelskoto proizvodstvo se zasnovuva zaedni~kiot `ivot, odr`uvaweto i proizvodnata dejnost na kulturnite rastenija i doma{nite `ivotni.# Agroekologijata, kako i ekologijata vo celina, opfa}a dve osnovni komponenti: agrobiotopi i agrobiocenozi, koi se povrzani vo eden sistem: agroekosistem. Agrobiotopite se karakterizirat so pove}e ili pomalku izedna~eni fizi~ki i hemiski komponenti (klima, reljef, petrografija, hidrografija, po~vi i sl.) vo opredeleni teritorijalni edinici, vo koi se odvivaat `ivotnite funkcii na oddelni asortimani zemjodelsko proizvodstvo. Agrobiocenozite gi pretstavuvaat

AGROEKOLOGIJA (st.gr~. `grÁz – niva; o«kÁz – okolina, sredina; lÁgoz – nauka) – nau~na i

Agroekolo{ki nasadi za proizvodstvo na biodizel

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AGROTEHNIKA

A

asortimanite na `ivite organizmi (vidovi, sorti, hibridi, rasi) koi, zaedno so spontanite organizmi (pleveli, {tetnici, bolesti), se odgleduvaat vo oddelni agrobiotopi. Me|u dvete komponenti integralno se odvivaat procesite na razmena na materiite i protok na energijata, taka {to povrzanosta na agrobiotopite so agrobiotopite funkcionira kako edinstven sistem – agroekosistem (vo slobodnata priroda – ekosistem). RM so svojata geografska polo`ba, klimatski uslovi, reljef, hidrografija, hidrologija, petrografija, po~vi, i dr., se odlikuva so golem broj agrobiotopi, koi ovozmo`uvaat produktivno funkcionirawe na raznovidni agrobiocenozi. Vo ovaa nasoka golemo nau~no i aplikativno zna~ewe ima agroekolo{koto reonirawe. R. L. AGROINDUSTRIJA – zaemna povrzanost na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo i prerabotuva~kata industrija na zemjodelski proizvodi. Zemjodelskoto proizvodstvo (rastitelnoto proizvodstvo i sto~arstvoto) e osnova za razvoj na nekolku prerabotuva~ki industrii, koi go ~inat t.n. agroindustriski kompleks. Tuka spa|aat: prehranbenata industrija, proizvodstvoto na pijalaci, proizvodstvoto na dobito~na hrana i industrijata za tutun i cigari. Ovie industrii imaat silno vlijanie vrz razvojot na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo. Istoriski gledano, prehranbenata industrija vo Makedonija svoite koreni gi vle~e u{te pred Vtorata svetska vojna, koga najgolem del od prerabotkite na zemjodelskite proizvodi se vr{ea vo samite selski doma}instva. Po Vtorata svetska vojna ovie dejnosti sukcesivno gi prezedoa novoizgradenite indu-

striski kapaciteti. Denes asortimanot na prehranbenata industrija broi okolu 120 proizvodi. Vo proizvodstvoto na pijalaci, od pred Vtorata svetska vojna, be{e nasledeno samo proizvodstvoto na pivo, dodeka vo ponovo vreme ovaa industriska granka celosno go prezede i proizvodstvoto na drugite vidovi alkoholni i bezalkoholni pijalaci. Proizvodstvoto na `estoki alkoholni pijalaci od 5.090 hl vo tekot na 1947 g. porasna na 10.548 hl 2005 g., dodeka proizvodstvoto na pivo, vo istiot period, porasna od 50.000 hl na okolu 720.000 hl. Industriskoto proizvodstvo na dobito~na hrana nema{e nekoja pogolema razvojna tendencija, {to ne mo`e da se re~e i za prerabotkata na tutunot. Pred Vtorata svetska vojna, prerabotkata na tutunot se vr{e{e vo industriskite skladi{ta, kako obi~na manipulacija. Po Vtorata svetska vojna taa tehnolo{ki be{e usovr{ena so celosna fermentacija. Proizvodstvoto na fermentiran tutun porasna od 10.742 t vo tekot na 1947 g., na 31.962 t 1983 g., za 2005 g. da se namali na 15.904 toni. Fabri~ko proizvodstvo na cigari pred Vtorata svetska vojna nema{e. Proizvodstvoto na cigari od 890 milioni par~iwa vo tekot na 1947 g. porasna na 14.030 milioni par~iwa vo 1983 g., a vo 2005 g. se namali na 5.793 milioni par~iwa. Republika Makedonija raspolaga so relativno golem broj kapaciteti na prerabotuva~kata industrija. Pove}eto od niv bea izgradeni pred osamostojuvaweto na dr`avata i vo osnova bea nameneti za pazarot na porane{na SFRJ. Golem del od niv denes go nadminuvaat doma{noto proizvodstvo na surovinska baza (maslo, {e}er, tutun i drugo). Po osamostojuvaweto na zemjata,

stesnuvaweto na pazarot, niskata investiciona aktivnost i visokata amortiziranost na postojniot fizi~ki kapital, pridonesoa za dopolnitelno namaluvawe na nivnata iskoristenost.
LIT.: Strategija za razvoj na zemjodelstvoto vo Republika Makedonija do 2005 godina, MANU, Skopje, 117–119; N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija, 1945–1990, MANU, Skopje, 2001, 333-340; Dr`aven zavod za statistika, Statisti~ki godi{nici na Republika Makedonija, 1955-2006. D. E.

AGRONOM (st.gr~. `gronÁmoV ‡ nadgleduva~ na nivite) – zemjodelski stru~wak. Vo Republika Makedonija i vo drugi zemji terminot agronom e voobi~aen naziv za zemjodelski stru~wak so zavr{en zemjodelski fakultet, a vo nekoi zemji i so zavr{ena vi{a zemjodelska {kola od koja bilo zemjodelska nasoka. R. L.

Prou~uvawe na po~vata

AGRONOMIJA (st.gr~. `grÁV ‡ niva i nÁmoV ‡ zakon) – kompleks od nau~ni i stru~ni disciplini od site specijalnosti na zemjodelstvoto. Vo potesna smisla, ovoj termin se odnesuva na prou~uvaweto i primenata na zakonitostite vo op{toto i posebnoto poljodelsko proizvodstvo, a kako posebno priznata granka na zemjodelskite nauki, spored Martin et al. (1969), postoi od 1900 g. R. L. AGROTEHNIKA (st.gr~. `grÁV – niva i t…cnh – umeewe, ve{tina). Obemna, nau~na i stru~no-aplikativna materija od kompleksot na zemjodelskite nauki. Prou~uva i iznao|a tehni~ki i tehnolo{ki re{enija za intervencii vo agrobiotopite i vo agrobiocenozite vo oddelni agroekosistemi, so koi se ovozmo`uva dobivawe na {to postabilni, poekonomi~ni i pokvalitetni proizvodi od oddelni asortimani na zemjodelskoto proizvodstvo. Agrotehnikata opfa}a kompleks od tehni~ki i tehnolo{ki merki koi mo`at da se grupiraat vo dve osnovni grupi: 1. Merki so koi se vr{at promeni vo po~vite od oddelni agrobiotopi; i 2. Merki so koi se vli15

Fabrikata †@ito Luks# vo Skopje

A

ADAJ

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Instalacija za sovremeno navodnuvawe

jae vrz oddelni agrobiocenozi (vidovi posevi ili vidovi nasadi) poradi vospostavuvawe na {to pousoglaseni odnosi me|u oddelnite agrobiocenozi i oddelnite svojstva na agrobiotopite. Najzna~ajni merki od prvata grupa se po~venite agromelioracii i obrabotkata na po~vata. Po~venite agromelioracii, spored potrebata, opfa}aat pogolem broj merki, kako {to se: nivelirawe na neramni povr{ini; regulirawe na vodniot re`im na prevla`ni povr{ini po pat na soodvetni zafati – odvodnuvawe so kanalska mre`a, so poseben drena`en sistem, meliorativno prodlabo~uvawe na po~veniot sloj i dr.; ~istewe na povr{inata od prethodnata drvenesta i zeljesta vegetacija; nivelirawe na povr{inite i parcelizacija spored uslovite na terenot i spored nasokite (asortimanot) na zemjodelskoto proizvodstvo i sl. Obrabotkata na po~vata pretstavuva intervencija vo gorniot po~ven sloj so opredeleni ma{ini i orudija, so ~ija funkcija nastanuvaat nekolku, mnogu zna~ajni, tehnolo{ki procesi, kako {to se: drobewe i razrovkuvawe na po~venata masa, prevrtuvawe na izoraniot plast, me{awe na oddelnite sloevi me|u sebe, ramnewe na povr{ina na po~vata, a po potreba nabivawe na po~vata. Sekoj od navedenite procesi pridonesuva za sozdavawe i odvivawe na opredeleni fizi~ki, hemiski i biolo{ki fukcii vo po~vata, koi pridonesuvat za {to pouspe{en rast i razvitok na odgleduvanite agrobiocenozi (zemjodelski kulturi) vo dadeniot agrobiotop (zemjodelski lokalitet). Obrabotkata na po~vata za odgleduvawe na nivski i gradinarski kulturi naj~esto se sostoi od dva osnovni dela: del na osnovna obra16

botka i del na dopolnitelna obrabotka. Naj~est vid na osnovna obrabotka e orawe na po~vata so plug so {tica za odmetuvawe. Pri oraweto na po~vata so vakov plug se vr{i prevrtuvawe i drobewe na po~vata na pomali grutki i positni agregati i me{awe na po~vata do dlabo~inata na oraweto (naj~esto 20-30 cm). Dopolnitelnata obrabotka na po~vata opfa}a pove}e operacii so koi se osposobuva gorniot po~ven sloj za uspe{no izveduvawe na seidbata i za obezbeduvawe povolni vodno-vozdu{ni uslovi za nepre~eno niknewe i razvoj na prestojnata kultura. Vo grupata agrotehni~ki merki so koi se vr{i vlijanie vrz odgleduvanite agrobiocenozi (oddelnite kulturi) spa|aat: plodoredot, semeto, seidbata, neguvaweto na kulturite. Plodoredot e plan za poefikasno iskoristuvawe na uslovite vo agrobiotopite preku plansko menuvawe na agrobiocenozite (oddelnite kulturi) po prostor i vreme. Mnogu vidovi nivski i gradinarski kulturi, ako pove}ekratno se odgleduvaat na isto mesto, ne nao|aat povolni uslovi za normalen rast i razvitok. Plodoredot opfa}a dve komponenti: polesmena i plodosmena. Plodosmenata pretstavuva menuvaweto na kulturite po vreme, t.e. na isto mesto sekoja vegetaciska sezona se odgleduva druga kultura; polesmenata zna~i deka ako zemjodelskiot objekt ima pove}e parceli, vo ista vegetaciona sezona, planski, na sekoja parcela se odgleduva posebna kultura (agrobiocenoza). Semeto i seidbata kako agrotehni~ki merki gi so~inuvaat metodite za izbor i primena na kvaliteten semenski materijal i, zavisno od nasokata na proizvods-

tvoto, primena na soodveten metod i tehnika na seidbata. Podgotovkata na seidbeniot materijal opfa}a obezarazuvawe, ~istewe na semeto od mehani~ki ne~istotii, ~istewe od plevelni semiwa i od seme na drugi sorti od istata kultura i sl. Seidbata, zavisno od vidot i nasokata na proizvodstvoto, naj~esto se izveduva so soodvetni redosealki. Neguvaweto na kulturite podrazbira sproveduvawe na opredeleni agrotehni~ki merki od seidbata do pribiraweto na kulturite. Po~esti merki se: valawe na po~vata, razdrobuvawe na povr{inskata korka na po~vata, me|uredno kultivirawe i okopuvawe kaj okopnite kulturi, proreduvawe na posevite poradi obezbeduvawe pooptimalen sklop (broj na individui po edinica povr{ina) na posevite, zagrnuvawe na rasteniR. L. jata kaj nekoi posevi i dr. ADAJ (V v. pr.n.e.) – makedonski poet. Za vreme na makedonskiot vladetel Arhelaj (413-399) Adaj go sostavil epitafot za nadgrobniot spomenik na tragi~arot Evripid, koj umira vo Makedonija i tuka bil zakopan. Za epitafot kako i za poezijata na Adaj nema soznanija.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. A. [uk.

Neolitski naod †Adam od Govrlevo# (ok. 4500 g. pr. n.e.)

ADAM OD GOVRLEVO ‡ kerami~ko torzo na ma`, arheolo{ki naod od neolitskata naselba Govrlevo, otkrien vo istra`uvawata vo 2000 g. Edinstven primer od neolitskata epoha, so modelirawe na ma{ka statueta i sosema realen prikaz na ~ove~ko telo, so prika`uvawe na grbot so ’rbetot i trtnata koska, rebrata stomakot, kolkovite i bedrata, so naglasuvawe na muskulaturata i realno pretstavuvawe na poloviot organ. Figurata e fragmentirano so~uvana (vis. 12 cm). Nejziniot vremenski kontekst e 4-ti horizont vo ramkite na zrelata faza od sredniot neolit, okolu 4500 pr.n.e.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ADVOKATSKA KOMORA

A

LIT.: M. Bilbija, Adam od Makedonija, Biznis Katalog ‡ 2006, Agencija za marketing i izdava~ka dejnost ‡ Marili, 2006, 20‡23. M. Bilb.

ADAMOVI], Lujo (Roviw, Hrvatska 1886 – Dubrovnik, 1935) – poznat fitogeograf od po~etokot na XIX v., koj ja prou~uval florata i vegetacijata na Balkanskiot Poluostrov. Negovata monografija „Die Vegetationsverhaltnisch der Balkanländern# (1909) ima golemo zna~ewe za florata i vegetacijata na balkanskite zemji, me|u niv i za Makedonija. Pravi obid za horizontalno i vertikalno zonirawe na rastitelnosta na Balkanskiot Poluostrov i voveduva nekoi novi vegetaciski poimi (psevdomakija). Vl. M.

sto~noevropskata unija i e podredena na transverzalnoto oddelenie na Generalnata konferencija. Vo istata godina doa|a do rascep i ottoga{ vo Makedonija dejstvuvaat dve hristijansko-adventisti~ki crkvi.
LIT.: V. Timovski, Obrazovanieto i religijata, Skopje, 2005. V. G.-P.

Sne`ana Adam~eska

na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij#.
BIBL.: Tandemskata rabota na u~enicite, 1991; Metodski prira~nik za u~eni~ka lektira, 1994; Aktivna nastava, 1996; Po~etno ~itawe i pi{uvawe, 1997 i dr. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006, Skopje, 2006, 205. K. Kamb.

Mir~e Adam~evski

ADANA ‡ makedonsko ma{ko narodno oro {to se izveduva vo polukrug, so po~etno dr`ewe na racete za ramo, a kon krajot tie se slobodno spu{teni i se dr`at za kitkite. Se igra vo 2/4 metar vo umereno brzo tempo. Oroto zapo~nuva so balansirawe, a potoa so potskoknuvawa, vrtewa i potkleknuvawa. Naj~esto se igra vo Vele{ko.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski narodni ora, Skopje 1977, 91. \. M. \.

Hristijanskata adventisti~ka crkva vo Skopje

ADAM^EVSKI, Mir~e (Skopje, 25. XI 1949) – novinar. Diplomiral na Tehnolo{kiot fakultet vo Skopje. Najgolem del od rabotniot vek (1979-2004) go minal vo „Nova Makedonija#. Go ureduval prilogot „Ekonomija i pazar#. Vo periodot 1993-1999 g. e dopisnik od Moskva. Po vra}aweto e urednik-komentator vo Nadvore{nopoliti~kata i Stopanskata rubrika. Vo poslednite godini na „Nova Makedonija# glaven i odgovoren urednik. Avtor e na publikacijata „Makedonsko-ruska sorabotka# (januari 2003). Eden od osnova~ite i prv glaven urednik na spisanieto za grade`ni{tvo, arhitektura, ekologija i investicii „Porta 3#. Od april 2006 g. pretsedatel na Sovetot za radiodifuzija na RM. B. P. \. ADAM^ESKA, Sne`ana Mirkova (Del~evo, 8. V 1950) – pedagog, univerzitetski profesor. Diplomirala (1973), magistrirala (1983) i doktorirala (1988) na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Nau~en interes $ e didakti~ko-metodi~kata problematika, posebno inovativnite tehniki i metodi na nastavata. Avtor e na nad 80 stru~ni i nau~ni trudovi i na nekolku u~ebnici za osnovno obrazovanie. Bila prodekan i v.d. dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje i ~len na Senatot

ADVENTISTI (lat. adventus = doa|awe) – pripadnici na adventisti~kite religiski zaednici so protestantska nasoka, koi veruvaat vo advent, t.e. skoro povtorno doa|awe na Hristos. Adventizmot se pojavil vo ranite godini na XIX v. me|u pripadnicite na sredniot i na siroma{niot sloj na farmerite, trgovcite i na najniskiot sloj na gradskoto naselenie vo Severna Amerika. Posebno mesto za {ireweto na adventizmot ima propovednikot Vilijam Miler (1782–1849), porane{en oficer vo amerikanskata armija. Vo Makedonija adventizmot se pojavil pri krajot na XIX i po~etokot na XX v. Prvite sobranija na adventistite se konstituiraat vo 1880 g. vo Skopje, a potoa se {irat vo Strumica i vo Radovi{. Po~etocite na {ireweto na adventizmot vo Makedonija se povrzani so dejnosta na Andreas Sifrajd i lekarot i misioner Garabet Jeram. Po raspadot na SFRJ doa|a do reorganizacija na ovaa verska zaednica. Vo 1992 g. od Jugoslovenskata unija se sozdadeni dve posebni edinici: Jugoisto~noevropska unija (kade {to vleguvaat i adventistite od Makedonija) so sedi{te vo Belgrad i Hrvatsko-slovene~ka konferencija. Vo 1993 g. misijata vo Makedonija e izzemena od Jugoi-

ADVENTISTI^KA CRKVA vo Makedonija ‡ hristijanska sekta {to propoveda brzo doa|awe na Hristos na zemjata. Adventizmot e prenesen vo Makedonija vo 1920 g. ^lenstvoto se pridr`uva kon strogi pravila na `ivot, koi vklu~uvaat vozdr`uvawe od alkohol i tutun i celosno posvetuvawe na Boga vo sedmiot den od sedmicata (sabotata). Postojat dve adventisti~ki crkvi: Hristijanska adventisti~ka crkva (Crkva na adventistite na sedmiot den) so okolu 1.000 vernici, i Hristijanska adventisti~ka crkva so okolu 4.000 vernici, dvete so sedi{te vo Skopje.
LIT.: Stark Rodney, Religious Movements: Genesis, Exodus and Numbers, New York, 1985; Adresar na verskite zaednici vo Republika Makedonija, Skopje, 2006. M. Ta{.

ADVOKATSKA KOMORA NA MAKEDONIJA ‡ osnovana so Re{enie na Vladata na DFM od 13. VI 1945 g. So Zakonot za advokaturata od 2002 g., AKRM se opredeluva kako samostojna i nezavisna ustanova. Najvisok organ na Komorata e Sobranieto, a rakovoden organ e Upravniot odbor. Akti na Komorata se: Statutot na AKRM, Pravilnikot za disciplinska odgovornost na advokatite i Kodeksot za profesionalna etika na advokatite. Od 1995 g., Advokatskata komora e polnopraven ~len na Internacionalnata unija na advokatite, od 2001 g. e primena za ~len-nabquduva~ vo Sovetot na advokatskite komori i pravni dru{tva pri Evropskata unija, a od 2002 g. e polnopraven ~len na Asocijacijata na advokatskite komori od dr`avite na Crnomorskiot region. Prv pretsedatel na Advokatskata komora e Georgi Haxi Ma17

A

ADVOKATURATA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

nev, advokat od Veles (1951‡ 1955), a sega{en pretsedatel e Nenad Jani}ievi}, advokat od Skopje (od 2000).
IZV.: Advokaturata vo Republika Makedonija (1945‡2005), AKRM, Skopje, 2005. Sv. [. i Gor. L.-B.

ADVOKATURATA VO MAKEDONIJA ‡ organizacija na licata {to izvr{uvaat advokatska dejnost. Osnovite na advokaturata vo Makedonija se postaveni vo Pravilata (Ustavot) na Makedonskiot vostani~ki komitet od 1878 g. So ovoj akt za prv pat se garantiraat pravoto na obvinetiot na odbrana i pravoto na branitel pred sudot. Vo periodot me|u dvete svetski vojni vo Vardarskiot del na Makedonija rabotele pove}e od 160 advokati. Me|u niv se istaknuvale: Jovan Altiparmakov od Bitola, Ilija Kocarev od Ohrid, Janko Caca od Prilep, Ilija ^elimanov od Strumica, Vasilie Stefanovski od Skopje i Kadri Salih od Tetovo. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna rabotele pove}e advokati, me|u koi i: Grigor Anastasov, Kiril Drangov, Blagoj Pop-Pankov, Borislav Blagoev, Kiro Gligorov i Krum Organxiev. Na tretata sednica odr`ana na 2-3. IX 1944 g., Prezidiumot na ASNOM donese odluka da se vovede advokaturata kako slobodna profesija i kako del od pravosudstvoto na DFM. Ustavot na RM od 1991 g. ja opredeluva advokaturata kako samostojna i nezavisna javna slu`ba {to obezbeduva pravna pomo{ i vr{i javni ovlastuvawa vo soglasnost so zakon. Vo periodot od 1. I 1953 do 1. XII 2006 g. vo Imenikot na advokatite se zapi{ani 2.249 lica.
IZV.: Advokaturata vo Republika Makedonija (1945‡2005), Skopje, 2005. Sv. [. i Gor. L.-B.

delenieto za prosveta na Sobranieto na Op{tinata vo Gostivar (1947‡1958). Kako ~len na SKM (1951), vr{el razni op{testveni i politi~ki funkcii: pretsedatel na Op{tinskiot komitet na mladinata i ~len na Sekretarijatot na Okoliskiot komitet na mladinata vo Gostivar, ~len na CK na mladinata na Makedonija, ~len na Glavniot odbor i pretsedatel na Op{tinskata konferencija na SSRNM (1960‡1962), ~len na Glavniot odbor na SSRNM i sekretar na Okoliskiot komitet na SKM vo Gostivar. Ja zavr{il Visokata {kola za politi~ki nauki vo Belgrad i potoa bil na~alnik na Oddelenieto za op{testveni slu`bi pri Sobranieto na Op{tinata Gostivar, politi~ki sekretar na Op{tinskiot i na Okoliskiot komitet na SKM vo Gostivar, ~len na CK na SKM, vo dva mandati potpretsedatel na Republi~kiot sovet na SSM, pratenik vo Sobranieto na SRM i SFRJ, pretsedatel na Komisijata za sledewe i ostvaruvawe na Zakonot za zdru`en trud, na Komisijata za delovni~ki pra{awa i na Administrativnata komisija na Sobranieto na SRM i vo dva mandati potpretsedatel na Sobranieto na SRM, sekretar i pretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM. Bil u~esnik na pove}e kongresi na SKM i na XII kongres na SKJ.
LIT.: Biografija na Burhan Ademi, „Nova Makedonija#, XXXVIII, 12714, Skopje, 16. VI 1982, 3; (Burhan Ademi), „Nova Makedonija#, 14. VI 1985. S. Ml.

Fabrikata †ADING# & Skopje

tivi in`inering# (ADING) gi pro{iruva kapacitetite i asortimanot. Vo 1987 g. proizvodniot pogon e celosno razru{en vo eksplozija. Pro{irena moderna fabrika e izgradena na nova lokacija {to proizveduva, primenuva, plasira i intenzivno izvezuva: aditivi za cement i malter, hidroizolatori, plastifikatori, kitovi, epoksidni i silikonski sistemi, lepila, sredstva za za{tita od korozija i od po`ar i dr.
LIT.: 35 godini ADING, monografija, Skopje, 2004. Sv. H. J.

„ADING# – Skopje – fabrika za proizvodstvo na hemiski proizvodi za grade`ni{tvoto. Osnovana e vo 1969 g., a od 1978 g. raboti samostojno. Od 1980 g. kako „Adi-

ADMINISTRATIVNO-TERITORIJALNA PODELBA NA DFM/NRM/SRM/RM. Dr`avnata teritorija na DFM po Vtorata svetska vojna be{e podelena na narodni odbori, okolii i op{tini, kako oblici na lokalna uprava i samouprava. So Op{tiot zakon za narodnite odbori od 1946 g. ovie odbori bea opredeleni kako lokalni organi na dr`avnata vlast na svoeto podra~je. So ovoj zakon bea vovedeni tri stepeni na lokalnite organi na narodnata vlast: mesni, okoliski i okru`ni narodni odbori. Okolijata i op{tinata, kako lokalni teritorijalni edinici, prvpat bea vovedeni so Zakonot za podelba na NRM na okolii, gradski op{tini i op-

Burhan Ademi

ADEMI, Burhan (Gostivar, 4. I 1930) ‡ u~itel i politi~ar. Po Osloboduvaweto ja zavr{il gimnazijata vo Gostivar (1947) i bil primen za ~len na SKOJ (1946/ 47). Vedna{ potoa se vrabotil kako u~itel, potoa kako nastavnik vo gimnazijata i na~alnik na Od18

Administrativno-teritorijalna podelba na Republika Makedonija

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ADMINISTRATIVNO

A

{tini od 1952 g. Vo istata godina NRM be{e podelena na 18 okolii, 27 gradski op{tini i 205 op{tini. Spored Zakonot za podra~jata na okoliite i op{tinite od 1955 g., vo NRM ima{e 7 okolii i 73 op{tini. Vo tekot na 1962 g. brojot na op{tinite be{e namalen na 61. Okoliite bea ukinati vo 1966 g. Vo tekot na 1982 g. nastana nova podelba, pa vo SRM ima{e 34 op{tini, so prose~na golemina od 756 km2, so po 52 naseleni mesta i po 54.000 `iteli. So Zakonot za teritorijalna podelba na RM i opredeluvaweto na podra~jata na edinicite na lokalnata samouprava od 1996 g. bea vovedeni 123 op{tini. So Zakonot za teritorijalna organizacija na lokalnata samouprava vo RM od 2004 g. bea vovedeni 84 op{tini. Op{tinite Vrane{tica, Drugovo i Oslomej ostanuvaat i natamu posebni op{tini do lokalnite izbori vo 2009 godina. Nezavisno od izbornite rezultati, ovie op{tini, po sila na Zakonot, treba{e vo 2008 g. da se priklu~at kon Op{tinata Ki~evo.
LIT.: Gordana Siljanovska-Davkova i Vladimir Mitkov, Lokalna samouprava, Skopje, 2000; Svetomir [kari}, Ustavno pravo, Skopje, 2006. Sv. [.

Administrativno-teritorijalna podelba na Egejskiot del na Makedonija (po 1913)

ADMINISTRATIVNO-TERITORIJALNA PODELBA NA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (po 1913). Po Vtorata balkanska vojna i po silata na Bukure{kiot miroven dogovor (10. VIII 1913) gr~kata dr`ava anektirala 34.000 km2 ili 51% od makedonskata teritorija. Teritorijata na Egejska Makedonija bila podelena na tri generalni

direkcii: Centralna Egejska Makedonija so centar vo Solun (so okruzite Solunski, Halkidi~ki, Kuku{ki, Vodenski i Berski), Isto~na Egejska Makedonija so centar vo Kavala (so okruzite Serski, Dramski, Kavalski) i Zapadna Egejska Makedonija so centar vo Ko`ani (so okruzite Ko`anski, Kosturski i Lerinski). Na ~elo na provincijata bil naimenuvan guverner so funkcija minister za Severna Grcija.
LIT.: Istorija na Makedonskiot narod, IV, Skopje, 2000. St. Kis.

ADMINISTRATIVNO-TERITORIJALNA PODELBA NA MAKEDONIJA VO ANTIKATA. Vo vremeto koga postoela makedonskata dr`ava (VII‡II v. pr. n.e.) anti~kite avtori razlikuvale glavno Gorna i Dolna Makedonija. Dolna Makedonija (Pierija,

Botiaja, Eordaja, Almopija, Migdonija, Krestonija, Bisaltija i dr.) gi opfa}ala ju`nite, prete`no ramni~arski predeli, so prestolnina prvin vo Ajga, a podocna vo Pela. Gorna Makedonija opfa}ala prete`no planinski predeli (Orestida, Linkestida, Pajonija, Pelagonija, Dasaretija i dr.) i vo golem del se sovpa|ala so teritorijata na dene{na RM. Prirodnite granici {to ja razdvojuvale makedonskata dr`ava od sosednite teritorii, naj~esto se prostirale po visokite planinski venci, no i niz pogolemite re~ni dolini (na jug ‡ pl. Olimp, Kambunskite Planini i r. Penej; na jugozapad ‡ pl. Pind; na zapad pl. od [arplaninskiot masiv; na sever ‡ pl. Jakupica, r. P~iwa, Osogovskite Planini do pl. Rila i na istok ‡ isto~nite padini na pl. Pirin i r. Mesta). Ovie gra-

Administrativno-teritorijalna podelba na anti~ka Makedonija oblastite zapadno od rekata Aksij

Administrativno-teritorijalna podelba na anti~ka Makedonija - oblastite isto~no od rekata Aksij

19

A

ADMINISTRATIVNO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

nici na makedonskata dr`ava re~isi vo potpolnost se sovpa|aat so istorisko-geografskite granici na Makedonija, a edinstveno pozna~itelni otstapuvawa ima na sever. Vo vtorata polovina na IV v. pr. n.e., vo vremeto na kralevite Filip II i Aleksandar III Makedonski granicite na makedonskata dr`ava bile enormno pro{ireni. Vo vremeto na Filip II dr`avata na zapad dopirala do Jonskoto More, na istok do Crnoto More, a na sever, so pomali pro{iruvawa, ostanala starata nejzina granica, dodeka na jug se protegala do gr~kite oblasti Etolija i Fokida. Aleksandar III Makedonski, po pro{iruvaweto na severnite granici, celosno se naso~il kon osvojuvawata vo Azija, po {to isto~nata granica bila pomestena do r. Ind. Po negovata smrt ogromnata dr`ava ne se raspadnala vedna{ i nekoe vreme formalno bila odr`uvana. Vo prvata ~etvrtina na III v. pr.n.e. zavr{il procesot na nejzinata dezintegracija, a delovite od makedonskata dr`ava prerasnale vo posebni dr`avi, vladeani od posebni dinastii: Egipet (dinastijata na Ptolemeidite), Sirija i glavninata od porane{nite persiski teritorii (dinastijata na Selevkidite) i Makedonija so pogolem del od Grcija (dinastija-

ta na Antigonidite). So pa|aweto na makedonskata dr`ava pod rimska vlast (168 g. pr. n.e.), nejzinata teritorija bila podelena na ~etiri meridi, sekoja so svoe sedi{te: Amfipol, Tesalonika, Pela i Pelagonija. Takvoto ureduvawe bilo promeneto koga bila formirana provincijata Makedonija (148 g. pr. n.e.), koja bila upravuvana od pretor. Vo dva navrati provincijata Makedonija bila privremeno delena. Pri prvata podelba (kon krajot na IV v.) taa bila podelena na Makedonija Prima (so sedi{te Tesalonika) i na Makedonija Salutaris (so sedi{te Stobi). Pri vtorata podelba (sredinata na V v.) bile formirani Makedonija Prima (so sedi{te Tesalonika) i Makedonija Sekunda (so sedi{te Stobi).
LIT.: Nade Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. T. Fil.

ADMINISTRATIVNO-TERITORIJALNA PODELBA NA MAKEDONIJA VO OSMANLISKATA IMPERIJA (XIV– XX VEK) – podelena na: vilaeti (ejaleti), sanxaci, kazi i nahii. Vo tekot na XV i XVI v. re~isi celata teritorija na Makedonija bila podelena vo pet sanxaci: Pa{a (Odrinski) sanxak, ]ustendilski, Ohridski, Solunski i Skopski sanxak, a site tie vlegu-

vale vo Rumeliskiot beglerbegluk ili ejalet. Taa administrativna podelba na teritorijata na Makedonija, bez nekoi pokrupni promeni, traela do 30-tite godini na XIX v. So administrativnata reforma vo Osmanliskata Imperija od 1834 g. teritorijata na Makedonija vlegla vo ramkite na tri ejaleti: Rumeliski, Skopski i Solunski ejalet. Rumeliskiot ejalet vo najgolem del od vremeto (1838, 1846, 1859/ 60) se sostoel od: Bitolskiot (Pa{a) sanxak, Kosturskiot, Ohridskiot i Skadarskiot sanxak. Vo Skopskiot ejalet (1846; 1853) vleguvale: Skopskiot, Pri{tinskiot i Prizrenskiot sanxak, a vo Solunskiot ejalet (1846; 1853): Solunskiot, Serskiot, Dramskiot i sanxakot Tirhala. Vo soglasnost so Zakonot za administrativna podelba na Osmanskata Imperija (1864), vo 1867 g. bil formiran Solunskiot vilaet so sedi{te vo Solun, vo ~ij sostav vleguvale sanxacite: Bitolski, Skopski, Solunski, Serski i Dramski. Vo 1873 g. so odvojuvawe na eden del od teritorijata na Solunskiot vilaet bil formiran Bitolskiot vilaet so centar vo Bitola. Vo negoviot sostav vleguvale: Bitolskiot, Prizrenskiot, Skadarskiot, Skopskiot i Debarskiot sanxak. Tretiot vilaet {to ja opfa}al teri-

Administrativna podelba na Makedonija vo XV–XVII vek

20

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ADMINISTRATIVNO

A

torija na Makedonija bil Kosovskiot vilaet, formiran vo 1877 g. so odzemawe teritorii od Bitolskiot vilaet, so centar vo Pri{tina, a od 1888 g. vo Skopje. Vo nego vleguvale sanxacite: Skopje, Pri{tina, Novi Pazar, Ta{lixa (Plevle) i Pe}.
LIT.: A. Stojanovski, Administrativno-teritorijalnata podelba na Makedonija pod osmanliskata vlast do krajot na XVII vek, GINI, XVII/2, Skopje, 1973; Turkiye’de idare te[kilatý, Hazýrlýyan: Vecihi Tonuk, Ankara, 1945; 18. yüzyýlýn ilk yarýsýnda osmanli devletinin idari taksimati. Eyalet ve sancak tevcihatý, dr. Orhan Kýlýç, Elazig, 1997; Die Provinzen des Osmanischen Reiches von Andreas Birken, Wiesbaden, 1976. Dr. \.

ADMINISTRATIVNO-TERITORIJALNA PODELBA NA MAKEDONIJA VO SREDNIOT VEK. Vo vremeto na vizantiskata vlast vo Makedonija postoele temi kako administrativni edinici: Solun, Strimon, Nov Strimon, Draguvitija i Verija. Bugarskata administrativna struktura se sostoela od komitati: Bregalni~ki, Devolski, Kutmi~evica i dr. Vo vremeto na Samuila Makedonija bila podelena na pove}e pomali ili pogolemi voeno-administrativni oblasti: Strumi~ka, Meglenska, Vodenska, Kolidron, Servija i dr. Mo{ne zna~ajni promeni vo statusot na makedonskite teritorii se slu~ile vo vtorata polovina od X v., koga sinovite na komitot Nikola, komitopulite David, Mojsej, Aron i Samuil, kako porane{ni pretstavnici na bugarskiot voeno-administrativen aparat, formirale posebna i napolno nezavisna dr`avna formacija, {to e poznata kako Samuilovo Carstvo (prva pretstolnina Prespa, potoa Ohrid). Jadroto na novata dr`ava vo golem del se sovpa|alo so teritoriite od porane{niot Devolski komitat. Kon prostranite mati~ni makedonski teritorii, bez Solun, Samuil (976‡1014), so osvojuvawa, kon svojata dr`ava gi vklu~il slednive teritorii: Tesalija, Epir, Albanija, Dukqa, Dalmacija, Bosna, Ra{ka i pogolem del od dene{nata Bugarija. Teritorijata na Makedonija i po{iroko verojatno bila podelena na pove}e pomali ili pogolemi voeno-administrativni oblasti, a sekoja od niv za svoj centar imala nekoj pogolem i dobro utvrden grad. Na ~elo na sekoja oblast se nao|al upravnik (naj~esto vo vizantiskite izvori imenuvan kako arhont), pod ~ija neposredna vlast se nao|ale i okolnite tvrdini. Po 1018 g., koga bilo uni{teno Samuilovoto Carstvo, Makedonija bila odnovo vklu~ena vo vizantiskiot tematski voeno-administrativen sistem. Od krajot na IX do XIII v., poznati se slednive temi:

Solunska, Strumi~ka, Berska, Kosturska, Meglenska, Pelagoniska, Ohridska, Vardarska, Skopska i dr. Vo periodot koga vo Vizantija vladeela dinastijata na Paleolozite, najrasprostraneta administrativna edinica e katepanatot. Od vtorata pol. na XIII v. poznati se slednive katepanati: Kalamarija, Ermilija, Jeris, Kasandrija, Apros, Strimon, Rendina, Stefanijana, Zavaltija, Popolija, Zihna, Ser, Langada, Vardar, Hristopol, Valavi{te i verojatno Meglen, Melnik, Verija, Slanica, Anaklusiron i Pelagonija. Kako del od centraliziranata Du{anova dr`ava, Makedonija bila razdelena na pove}e oblasti, a od niv nekoi bile imenuvani kako `upi. Po smrtta na Du{an bile formirani nekolku nezavisni feudalni oblasti so visok suverenitet.
LIT.: Branko Panov, Makedonska srednovekovna dr`ava, Skopje, 1999. T. Fil.

Administrativno-teritorijalna podelba na oblasti na Vardarskiot del na Makedonija

ADMINISTRATIVNO-TERITORIJALNA PODELBA na Vardarskiot dal na Makedonija pod vlasta na Srbija, Bugarija i Kralstvoto na SHS/Jugoslavija (1912–1915; 1915–1918; 1919–april 1941). Od 1912 do 1915 g. Vardarskiot del na Makedonija bil okupiran od Srbija. Administrativno-teritorijalno bila podelena na 7 okruzi, a ovie na okolii i op{tini. Od esenta na 1915 do esenta 1918 g. Vardarskiot del na Makedonija bil okupiran od Bugarija, proglasen za edinstvena voeno-administrativna upravna oblast pod ime „Makedonska voeno inspekciska oblast# (MVIO). Taa bila podelena na 9 okruzi, od koi 7 bile celosno na makedonska teritorija. Od 1918 do april 1941 g. Vardarskiot del na Makedonija bil vo sostavot na Kralstvoto na SHS/ Jugoslavija. Vo po~etokot bil podelen na 7 okruga, okolii i op{tini. So Ustavot od 28. VI 1921 ovoj del na Makedonija bil

podelen na 3 oblasti: Bitolska, Bregalni~ka i Skopska, a ovie na okolii (31) i op{tini. So Zakonot za „imeto i podelbata na Kralstvoto na upravni podra~ja# od 3. X 1929 g. Vardarskiot del na Makedonija e vo sostavot na Vardarska banovina i bil podelen na 29 okolii i op{tini.
LIT.: Nade`da Cvetkovska, Lokalnata uprava vo Vardarskiot del na Makedonija me|u dvete svetski vojni (1919–1941), †Istorija#, br. 1-4, Skopje, 1988/1989. N. Cv.

Administrativno-teritorijalna podelba na Pirinskiot del na Makedonija (po 1912)

Administrativno-teritorijalnata podelba na okruzi vo Vardarskiot del na Makedonija (1918-1922)

ADMINISTRATIVNO-TERITORIJALNA PODELBA na Pirinskiot del na Makedonija pod vlasta na Bugarija (1912 –). Ovoj del na Makedonija stanal okrug na Carstvoto Bugarija (okt. 1912 – 20. II 1920), imenuvan kako Strumi~ki okrug, so administrativen centar gradot Strumica. Administrativno bil podelen na okolii, so okoliski centri: Gorna Xumaja (Blagoevgrad), Mehomija (Razlog), Petri~, Nevrokop (Goce Del~ev) i Melnik. So odluka na Versajskata mirovna konferencija Strumica so del od nejzinata dotoga{na okolija $ bila odzemena na Bugarija i bila dodelena na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Okrugot bil preimenuvan vo Petri~ki okrug (II 1920 – 1934) so okru`en centar gradot Petri~, potoa bil ukinat (1934–1943) i
21

A

ADMINISTRATIVNO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Gornoxumajskata, Petri~kata i Svetivra~kata okolija bile prisoedineti na Sofiskata, a Nevrokopskata i Razlo{kata okolija na Plovdiskata oblast. Po Vtorata svetska vojna nekolku pati bile praveni administrativno-teritorijalni promeni. Pirinskiot del na Makedonija pretstavuval Gornoxumajski okrug (1950–1987), potoa bil ukinat i prisoedinet na Sofiskata oblast.
LIT.: Desanka Todorovi}, Okupacijata na Strumica 1919 godina, „Glasnik#, X/1, Skopje, 1966; EnciklopediÔ BÍlgariÔ, 1, BAN, SofiÔ, 1978. V. Jot.

ADMINISTRATIVNO-CENTRALISTI^KI EKONOMSKI SISTEM VO DFM/NRM (1945– 1950) – ekonomski sistem vo koj razre{uvaweto na centralniot ekonomski problem ({to da se proizveduva, kako da se proizveduva i za kogo da se proizveduva), t.e. razmestuvaweto na postojnite resursi vo ekonomijata, kompletno e prepu{teno na dr`avata (vladata) preku centralno i direktivno planirawe. Sistemot na administrativno-centralisti~koto upravuvawe na stopanstvoto vo NRM trae relativno kratko (1945–1950). Toj e fundiran vrz dr`avna (socijalisti~ka) sopstvenost nad sredstvata za proizvodstvo, nastanata so nacionalizacija i konfiskacija na imotite na porane{nite sopstvenici. Negovite bitni karakteristiki se identi~ni so onie na stopanskiot sistem na SSSR i na drugite toga{ni komunisti~ki zemji. Alokacijata na resursite e tipi~no nepazarna. Detalnite dr`avni planovi se zadol`itelni i vo osnova se sveduvaat na direktivi za pretprijatijata. NRM po~nuva da go realizira prviot petgodi{en plan od 1947 g., otkako vo prethodnite dve godini brojot na vrabotenite i nivoto na industriskoto proizvodstvo go nadminuvaat predvoenoto nivo. Od 1945 do 1950 g. brojot na vrabotenite vo NRM porasnuva od 26.437 na 105.237, no so mnogu niska produktivnost, a industriskoto proizvodstvo se zgolemuva za 2,6 pati, no presmetano vrz mnogu niska osnova. Centralniot plan im go opredeluva na pretprijatijata, po administrativna logika, koli~estvoto na dobra i uslugi {to treba da se proizvede i site drugi uslovi povrzani so proizvodstvoto – od kade da gi nabavat inputite (surovini, poluproizvodi i sl.) i po koja cena, na kogo da gi prodadat finalnite proizvodi i po koja cena. Platite na vrabotenite, isto taka, se odnapred opredeleni i fiksirani. Krajniot rezultat od vakvata alokacija na resursite se sveduva na nedovolno iskoristuvawe na postojnite kapa22

citeti i na niska ekonomska efikasnost. Nadvore{na manifestacija na ovoj problem e maloto proizvodstvo i evidentniot nedostig na dobra i uslugi. Deficitarnosta na dobra i uslugi e determinirana od dejstvoto na pove}e faktori: nerealno planirawe (centralnite planski organi predviduvaat pomali koli~ini dobra i uslugi od fakti~kite potrebi); od {iroko rasprostranetata praktika pretprijatijata da izdejstvuvaat poniski planski zada~i od nivniot realen proizvodstven kapacitet, bidej}i neispolnuvaweto na planovite se sankcionira; od nisko postavenite ceni na dobrata i uslugite, vo ovaa situacija se slu~uva planskite organi dobro da isplaniraat, pretprijatijata da gi ispolnat planovite, no poradi niskite ceni potro{uva~ite da pobaruvaat pogolemi koli~ini dobra i uslugi i sl.
IZV.: Republi~ki zavod za statistika. Razvojot na SR Makedonija 1945–1984, Skopje 1986. LIT.: N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990, MANU, Skopje, 2001; K. Gligorov, Site jugoslovenski (stopanski) reformi, Skopje, 2006. T. F.

we na industrijata so zemjodelski proizvodi; plansko odvivawe na seidbata; racionirawe i planska raspredelba na postojnite koli~estva zemjodelski proizvodi; opredeluvawe stokovi kontigenti na zemjodelski proizvodi za oddelni delovi na zemjata i dr. Dr`avata be{e prisilena ovie pra{awa da gi regulira so svoi propisi, bidej}i se zakanuva{e opasnost od glad na naselenieto. Kon ukinuvawe na racioniranoto snabduvawe so prehranbeni proizvodi se pristapi vo tekot na 1949 g., a kon ukinuvawe na zadol`itelniot otkup na zemjodelskite proizvodi vo 1951 g. Od 1953 g. e vovedeno samoupravuvaweto.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo na SFRJ, prva kniga, Skopje, 1986. Sv. [.

Admiral, dnevna peperuga

ADMINISTRATIVNO-CENTRALISTI^KI SISTEM NA UPRAVUVAWE VO MAKEDONIJA (1945‡1953). Se karakterizira so dr`avno upravuvawe na stopanstvoto i so administrativno regulirawe na zemjodelstvoto od strana na dr`avnata vlast. Dr`avnoto upravuvawe so stopanstvoto nastana kako rezultat na dr`avnata sopstvenost vrz sredstvata za proizvodstvo i te{kite uslovi za obnova i izgradba na zemjata. Vrz osnova na dr`avniot monopol vrz sredstvata za proizvodstvo, dr`avata stana osnovna sila vo op{testvoto. Vo simbioza so KPM, taa upravuva{e so stopanstvoto i so op{testvoto vo celina na centralisti~ki na~in i vrz osnova na seopfaten dr`aven plan. Vo takov sistem na rakovodewe so stopanstvoto sekoe pretprijatie se tretira{e kako dr`aven organ vo stopanstvoto i be{e napolno podredeno na nekoja od generalnite direkcii, kako oblici na administrativno rakovodewe so grupa istorodni pretprijatija (AOR). Rakovodna uloga vo upravuvaweto so stopanstvoto imaa sojuznite centralni organi. Administrativnoto regulirawe na zemjodelstvoto se javi kako prodol`ena raka na dr`avnoto upravuvawe so stopanstvoto. Dr`avniot aparat so mnogubrojni propisi regulira{e golem broj pra{awa: zadol`itelen otkup na zemjodelskite proizvodi za prehrana na gradskoto naselenie i na vojskata i snabduva-

ADMIRAL (Vanessa atalanta L.) – dnevna peperuga. Sredno golema, so usten aparat za li`ewe. Se hrani so nektar i rastitelni sokovi. Leta mnogu `ivo, po son~evi i cvetni livadi. Se pojavuva od maj do oktomvri. Rasprostraneta e niz cela Evropa. Vo Makedonija e zabele`ana kako leta poedine~no.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno izdanie, Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G. Higgins and Norman D. Riley, A field guide to the Butterflies of Britain and Europe, London and Glasgow, 1970; Paul Scheider – Predrag Jakšic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), München, 1990. V. T. K. – M. Kr.

Ali Ahmad Said Esber Adonis

ADONIS, Ali Ahmad Said Esber (Ali Ahmad Said Esber Adonis) (Kasabina, 1. I 1930) – poet i eseist, roden e vo Sirija, a podocna stanuva libanski dr`avjanin. Toj e najgolem sovremen arapski poet. Negovoto tvore{tvo pretstavuva sjajna lirska sinteza na

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AEROP II

A

Istok i Zapad, edno novo literaturno izrazuvawe i tolkuvawe. Vo 1997 godina go dobil Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Pesni na Mijar Damaskinecot, 1961; Kniga na metamorfozite i selidbata vo predelite na denot i no}ta, 1965; Teatarot i ogledalata, 1968; Vreme me|u pepli{tata i rozite, 1970; Ednina vo forma na mno`ina, 1977; Kniga na opkru`uvaweto, 1985; Pohota {to napira vo mapite na materijata, 1987; Svetlosni sve~enosti, 1988; Vtor alfabet, 1994. Avtor e i na pove}e eseisti~ki knigi. LIT.: Yves Bonnefoy, Violance et paix, Institut du monde arabe, Paris, 2000. P. Gil.

vina milion patnici i se izvr{uvaaat okolu deset iljadi poletuvawa i sletuvawa so avioni na desettina avioprevoznici, povrzuvaj}i go ovoj aerodrom so svetot.
LIT.: 1. Vojna enciklopedija, Beograd, 1970; Microsoft® Encarta® Encyclopedia 2003; T. Tuntev, Istorija na vozduhoplovstvoto, Letra, Ohrid, 2003. St. D. i R. D.

PSP), Mezdra, Lakavica, Brod, Kle~ovci i Vita~evo (trevnata PSP), Petrovec, Ebeplija (Pla~kovica), Ponikva (Osogovija), Gali~nik i Jasenovo (pro{iruvawe na patot), kako i voeni aerodromi vo Godivje, Gorno Pole, Vitoli{te, Gatenovo, Orel i Karatmanovo. Mo`ni (registrirani) aerodromi se i vo Strumica, Bitola, Ov~e Pole, Umin Dol i Romanovce, a heliodromi se Solunska Glava, Jarebino, Voenata bolnica vo Skopje i site kasarni V. St. na ARM. AER (gr~. vozduh) (crkva „Sv. Sofija# vo Ohrid ok. 1216) ‡ bogoslu`ben vez na crvena svila izraboten vo Konstantinopol so pretstava na Bogorodica Oranta, podaren od epirskiot despot Teodor Komnen i negovata sopruga Marija Duka Komnena. Denes se ~uva vo Nacionalniot istoriski muzej vo Sofija.
LIT.: R. Lozanova, Icones et manuscrits bulgares, Bruxelles, 2002, 86. J. ^.-F.

ADRIJANOV, Georgi (Belica, Razlo{ko, 14. XII 1897 – Bansko, dek. 1931) – revolucioner, komunist. Bil ~len na BKP vo Pirinskiot del od Makedonija i deec na VMRO(Ob). Vo Septemvriskoto vostanie (1923) bil komandir na ~eta. Bil na studii vo Francija i vo Belgija (1925–1928). Vo Viena (1928) imal sredba so Vladimir Poptomov i so Dimitar Vlahov i od niv gi dobil instrukciite za ponatamo{nata aktivnost vo VMRO(Ob). Bil kidnapiran od teroristi na VMRO na Ivan Mihajlov (16. XII 1931), odveden vo Bansko i tamu bil ubien.
LIT.: Georgi GradinaŸn, @ertva na mihaŸlovizma. Belica krepost na komunizma v PirinskiÔ kraŸ, Sbornik ot statii, spomeni i o~erci, SofiÔ, 1967; Jordan GradinaŸn, Georgi AdriÔnov. Zb. Pirinski sokoli, BKP, SofiÔ, 1970. V. Jot.

Aerodromot †Sveti Apostol Pavle#, Ohrid

AERODROM „SVETI APOSTOL PAVLE“, OHRID – zapo~nal so rabota na 5. VII 1953 g. so sletuvaweto na JAT-oviot avion „DC-3“ na relacijata Belgrad – Skopje – Ohrid, na trevna poletno-sletna pateka so dol`ina od 1.200 m. Godi{no se prevozuvaat okolu {eeset iljadi patnici i se izvr{uvaaat okolu iljada poletuvawa i sletuvawa so avionite na 4-5 avioprevoznici, povrzuvaj}i go ovoj aerodrom direktno so razni evropski destinacii.
LIT.: 1. Vojna enciklopedija, Beograd, 1970; Microsoft® Encarta® Encyclopedia 2003; T. Tuntev, Istorija na vozduhoplovstvoto, Letra, Ohrid, 2003. St. D. i R. D.

AERODROM „ALEKSANDAR VELIKI“, SKOPJE – izgraden e vo 1928 g. vo dene{nata skopska naselba „Jane Sandanski“. Prviot patni~ki avion {to sletal na ovoj aerodrom na 15. VI 1928 g. bil avionot „Potez-29“ (od francusko proizvodstvo) na avioprevoznikot „Aeroput“, koj letal na prvata redovna vozdu{na linija Belgrad – Skopje – Podgorica – Mostar – Saraevo – Belgrad. Godi{no se prevozuvaat okolu polo-

AERODROMI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA. Vo RM funkcioniraat me|unarodnite aerodromi vo Skopje („Aleksandar Veliki#) i vo Ohrid („Sv. Pavle#), sportskite aerodomi Stenkovec, Axitepe, Kowari, Logovardi i Su{evo, zemjodelskite aerodromi Pe{irovo, Karatmanovo, Vrsakovo, Gradsko, Crveni Bregovi, Sarandinovo, „Dame Gruev# i Logovardi (so betonska

AEROP (707/8 – 659 pr.n.e.) – brat na prviot makedonski kral Perdika, osnova~ot na makedonskata dinastija Argeadi. Spored legendata (raska`ana od Herodot) trite bra}a, Perdika, Aerop i Gavan od gr. Arg doa|aat vo gr. Lebaja da rabotat kaj kralot; ottamu begaat i pristignuvaat vo „drug del na Makedonija i se naseluvaat do takanare~enite Gradini na Mida (sin na Gordij). Otkako go zazele toa mesto, bra}ata, trgnuvaj}i ottamu, prezemale napadi, pa gi pokorile i drugite delovi na Makedonija#. Imeto na Aerop e epigrafski posvedo~eno: A(e)iropos vo Linkestida.
LIT.: Herodotus, I–IV, 4 Vols., Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1961; Herodot, Istorija. Prev. D. ^adikova, Skopje, 1998; N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997. A. [uk.

AEROP I (st. gr. ”Aeropoj A/; Aeropus I) (ok. 639 – 574 g. od pr.n.e.) – makedonski kral od dinastijata na Argeadite, sin na makedonskiot kral Filip I; vojuva so Ilirite i Trakijcite. Spored primo genitura, za kral e proglasen u{te vo lulka, na bojnoto pole pred bitkata so Ilirite, za{to (spored Justin) na „Makedoncite ne im nedostiga hrabrost, tuku kral#. Ja zajaknuva makedonskata voena organizacija i vo negovo vreme dr`avata se pro{iruva.
LIT.: Herodotus, I–IV, 4 Vols., Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1961; Herodot, Istorija. Prev. D. ^adikova, Skopje, 1998. A. [uk.

Aerodromot †Aleksandar Veliki#, Skopje

AEROP II (ok. 396–393 pr.n.e.) – makedonski kral od dinastijata na Argeadite. Prvite tri godini
23

A

A@DER

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

vladee kako regent na maloletniot kral Orest, sin na Perdika II. Vo 394 pr. n.e. mu se protivstavuva na spartanskiot basilej Agis da pomine so vojska preku makedonskata teritorija.
LIT.: Diodor Siculus., 12 Vols., Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1963; R. Iljovski, Koj i koga vladeel so Makedonija, Skopje, 2003. A. [uk.

Grafemskiot izgled na makedonskoto kirili~no pismo

A, a Z, z N, n U, u

B, b Y, y W, w F, f

V, v I, i O, o H, h

G, g J, j P, p C, c

D, d K, k R, r ^, ~

\, | L, l S, s X, x

E, e Q, q T, t [, {

@, ` M, m ], }

A@DER (A@DA, A@DAJA, LAMJA), (tur. ejderha) ‡ demonska pretstava vo vid na pove}eglavo zmijoliko ~udovi{te {to `ivee vo ezerata i vo dlabokite virovi, vo {uplivite drvja i pe{terite, so isklu~itelno negativni osobini. Negoviot `enski oblik e lamjata. Vo veruvawata se pojavuva samo vo `ivotinski oblik, a vo narodnoto tvore{tvo se pretstavuva i kako ~ovek. Negovoto poteklo se povrzuva so preobrazbata na stogodi{nite smokovi ili zmejovi vo demonski bitija: telo so ribja lu{pa, so edna ili pove}e ku~e{ki ili kowski glavi (od tri do ~etirieset), golema kosa, vilici, zabi i jazik, ~etiri noze, ostri nokti, golemi krilja, opa{ka, so lakom i krvo`eden karakter i mo`nost da isfrla ogan i plamen od o~ite i ustata. Se smeta za nenasitno su{testvo, odrazeno i vo narodnite poslovici i pogovorki. Vo nekoi veruvawa e glavatar na zmiite, predizvikuva zatemnuvawe so napad na Sonceto, gi sproveduva gradonosnite oblaci i sl. Se veruva deka so nego mo`at da se spravat samo sv. \or|i so kopjeto i sv. Ilija so gromovite. Vo toa begawe od opasnosta, mo`e da se sokrie i vo stomna na `etvarite (Pore~e).
LIT.: Tanas Vra`inovski, Narodna demonologija na Makedoncite, Skopje-Prilep, 1995, 47-51; istiot, Narodna mitologija na Makedoncite, kn. 1, Skopje-Prilep, 1998, 188-193. S. Ml.

AZBIJA ‡ nasilnik, zulum}ar vo vremeto na osmanliskoto vladeewe vo Makedonija. Nivniot broj posebno narasnal vo vremeto na Rusko-turskata vojna (1877/ 1978), koga zele u~estvo kako dobrovolci vo osmanliskata armija i popatno gi pqa~kosuvale makedonskite naseleni mesta. Pritoa debarskite azbii go opqa~kale i gradot Kru{evo. Narodniot peja~ gi prokolnal: †bog da ubie debrani... / {to nastanaa azbii / po taa reka Radika, / po tie sela risjanski, / staro i mlado kolea…#.
LIT.: Zbirka na makedonski narodni pesni. Redaktiral Bla`e Koneski, Skopje, 1945, 324; Makedonski narodni pesni, sobrani od festivalite vo Bitola i [tip na 11 oktomvri 1947. Redaktiral Vasil Iqoski, Skopje, 1948, 37; Trajan Nikodinoski, Narodni pesni od Ohridsko, Ohrid, 1974, 142. S. Ml.

AZBUKA – utvrden redosled na grafi~kite znaci i na glasovite vo pismenoto i usnoto izrazuvawe vo jazicite {to koristat kirilica. Imeto go dobiva spored prvite dve bukvi (az, buki) vo izvornoto slovensko pismo. Sovremenata makedonska azbuka e reformirana po Osloboduvaweto i ima 31 bukva, kolku {to ima i glasovi vo makedonskiot standarden jazik. Ministerskiot sovet na NR Makedonija, po pove}emese~na rabota na nekolku komisii, vrz osnova na Rezolucijata na poslednata Komisija za jazik i pravopis pri Ministerstvoto za narodna prosveta, vo sostav: Venko Markovski, poet; Vasil Iqoski, direktor na gimnazija; Mirko Pavlovski, profesor; Bla`e Koneski, lektor; Krume To{ev, {ef na stru~nite {koli; Ivan Mazov, urednik na „Mlad borec#; Gustav Vlahov, publicist; Vlado Maleski, direktor na radio Skopje; Kiro H. Vasilev, publicist i kapetan Ilija Topalovski, na~alnik na propagandnoto oddelenie na Glavniot {tab, go usvoi nejziniot grafemski sostav na 3. V 1945 godina. Makedonskata azbuka e zasnovana vrz fonetskiot princip, {to zna~i za sekoj oddelen glas vo jazikot ima bukva vo azbukata.

LIT.: Bl. Koneski, Gramatika na makedonskiot literaturen jazik, Skopje, 1982; K. Kamberski, Od bukvar do univerzitet, Skopje, 1994. K. Kamb.

AZMAK (SVETINIKOLSKA) REKA – desna pritoka na r. Bregalnica. Nastanuva od tri pomali vodoteci: Karata{, Peri{ i Mavrovica, koi se soedinuvaat kaj gradot Sveti Nikole, po {to go dobiva imeto Svetinikolska Reka, a pred slivot vo r. Bregalnica e poznata pod imeto Azmak. Izvira od planinata Mangovica, na viso~ina od 610 m, a se sliva vo Bregalnica na viso~ina od 203 m. Dolga e 35 km, ima vkupen pad od 407 m i prose~en pad od 11,6 ‰. Povr{inata na slivot iznesuva 658,7 km2. Vo najgolemiot del od slivot ima poroen karakter.
LIT.: Milovoj Ga{evski, Osnovni hidrografski osobenosti na glavnite pritoki na Vardar vo SR Makedonija, „Geografski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979; Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Dr. V.

AIL, MALA PRESPA (vo Maloto Prespansko Ezero, R. Grcija) ‡ ostrov na ~ija teritorija se nao|a trikorabnata, katedralna bazilika vo urnatini, posvetena na Sv. Ahilej od vremeto na vladeeweto na Samuil. Pokraj ju`niot yid (od vnatre{nata strana)

Ostrovot Ail vo Prespanskoto Ezero

24

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AJGI

A

se otkrieni tri groba. Tretiot (Grobot G) pripa|al na ma` vo zreli godini. Po opse`nata analiza na skeletot, naodite na al~iwata od pancirnata ko{ula i na ostatocite od svilenata, skapocena ode`da, istra`uva~ot A. Mucopulos Grobot G go pripi{uva na Samuil. Naodite se ~uvaat vo Solun.
LIT.: N. K. Moutsopoulos, Ereines stin Kastoria kai ton Agio Ahilleio, Thessaloniki, 1965. El. M.

Voden ja osnoval i ja rakovodel MAO. Vo 1945 g. vo Voden ja osnoval i ja rakovodel TOMO i bil sekretar na Okru`niot komitet na NOF za Vodensko. Vo 1946– 1949 g. bil organizacionen sekretar na Glavniot odbor na NOF za Egejska Makedonija. Po 1949 g. `iveel i rabotel vo NR Makedonija. Avtor e na trudot „Egejski buri# (1975).
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB 1948, V, Skopje, 1981 (Redakcija d-r R. Kirjazovski i F. Buckova-Martinova). St. Kis.

Georgi Ajanovski

AJANOVSKI, Georgi (Voden, Grcija, 25. II 1941) – novinar. Diplomiral novinarstvo vo Skopje. Vo periodot 1962–1966 g. bil sorabotnik a potoa i urednik vo v. „Ve~er#, „@urnal# i „Nova Makedonija#. Postojan dopisnik od Moskva (1979/83). Glaven i odgovoren urednik na „Nova Makedonija# (1989-1995) i zamenik generalen direktor na NIP „Nova Makedonija# (1996). Osnova~ i direktor na dnevniot vesnik „Makedonija denes# i nedelnikot „Denes# (od 2001). Publicisti~ki trudovi: „Mirka Ginova#, „Sibirskite godini na Krasnaja#, „Priznavaweto na Makedonija#, „Bitka za demokratija#. ^len e na DPM (1974), avtor na romanot „Vani#. B. P. \.

AJANOVSKI, Ta{o (Mimi) Ristov (Voden, 6. II 1908 ‡ Skopje, 8. IV 1978) ‡ nacionalno-politi~ki deec i borec. Otkako se vklu~il vo rabotni~koto dvi`ewe (1928), bil pretsedatel na Serabotni~kiot sojuz vo Voden (1932), u~esnik vo antifa{isti~kata vojna (1941), organizator i rakovoditel na voenata organizacija OPLA (Za{tita na narodnite borci) vo gradot (1943). Vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija bil politi~ki komesar na makedonski bataljon na NOF vo Vodensko (od juli 1946), organizacionen (od dekemvri 1946) i politi~ki sekretar na Okru`niot komitet na NOF za Vodensko (od mart 1948), kako i ~len na Glavniot odbor na NOV na Egejskiot del na Makedonija (od januari 1948).
LIT.: Vangel Ajanovski-O~e, Egejski buri. Revolucionernoto dvi`ewe vo Vodensko i NOF vo Egejska Makedonija, Skopje, 1975. S. Ml.

prestolnina na prviot makedonski kral Perdika (707/6–659 g. pr.n.e.), pa s¢ do Arhelaj I (413– 399 pr.n.e.) koj zasnovuva nova prestolnina vo Pela (den. s. Postol). Vo amfiteatarot Filip II, kralot na Makedoncite i hegemon na Helenite, prireduva (336 g. pr. n.e.) golema sve~enost za svadbata na }erka mu Kleopatra so Aleksandar od Epir. Vo Ajga e pronajden dvorec, zdanie za sve~enosti i proslavi, so dimenzii 104,50 h 88,5 m, so vnatre{en dvor opkru`en so 60 stolba. Vo nekropolata e otkriena golemata mogila (so pre~nik 110 m i visina od 12 m) so pove}e monumentalni kralski grobnici; grobot II od golemiot tumulus najverojatno e na Filip II; grobniot oblik vo vid na mogila (tumulus) e karakteristi~en i tipi~en za makedonskiot na~in na pogrebuvawe u{te od `eleznoto vreme (tumulusi vo X v. pr.n.e. vo Vergina); vo grobovite se pronajdeni golem broj artefakti u{te od VI v. pr.n.e., prestol, sarkofag od mermer so son~eva rozeta (naj~est simbol kaj anti~kite Makedonci), freskodekoracija (na fasadata na grobnicata – Filip II i Aleksandar se prika`ani vo scena od lov) i dr. Pokraj kralskite grobnici, pronajdeni se i hramovi posveteni na vladetelite, kako {to e hramot na Filip II (go izgradil Aleksandar, spored Psevdo-Kalisten) ili hramot na Aminta III.

Ajga, prvata prestolnina na makedonskite argeatski kralevi Vangel AjanovskiO~e

AJANOVSKI-O^E, Vangel (Voden, 5. II 1909 – Skopje, 19. V 1996) – pripadnik na makedonskoto nacionalno dvi`ewe (NOD) vo Egejskiot del na Makedonija. Vo periodot me|u dvete svetski vojni bil ~len na KPG, vo 1941 g. bil sekretar na Reonskiot komitet na KPG za Voden. Vo 1942 g. vo

AJGA – prvata prestolnina na makedonskite kralevi od dinastijata Argeadi, locirana kaj den. s. Palatica, vo okolinata na Ber (Berrhoia). Lokalitetot e potvrden so najnovite arheolo{ki naodi na kralskata nekropola vo Vergina (Kutle{) kraj Ber (~lenovite na kralskata ku}a se pogrebuvani tuka i po prenesuvawe na prestolninata vo Pela). Ajga e

LIT.: Justini, Historiarum Philippicarum; Ex Trogo Pompeio, Lib. XLIV, Parisiis MDCCCXXIII; N. L. G. Hammond, History of Macedonia I, Oxford, 1971; M. Andronikos, Vergina, the Royal Tombs and Ancient City, Athena, 1984; Justin, Filipovata istorija. Prev. Q. Basotova, Skopje, 2000. A. [uk.

AJGI, Genadij (GenadiŸ AŸgi) (Zajmurzin, RF, 31.VIII 1934) – poet, eseist i preveduva~, po nacionalnost e ^uva{; od 1960 g. se opredeluva da pi{uva na ruski ja25

A

AJDINSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

vi na defektolo{kata teorija i praktika, 1999; 50 godini za{tita, rehabilitacija, vospitanie i obrazovanie na lica so pre~ki vo razvojot vo Republika Makedonija, 2000 i dr. LIT.: V. Andreevski, ^ovek so blagorodno delo – prof. d-r Qup~o Ajdinski, Skopje, 2003. K. Kamb.

Genadij Ajgi

zik (do toga{ pi{uva na rodniot ~uva{ki). Negovite knigi se objavuvani vo pove}e evropski zemji. Vo 1993 g. e dobitnik na Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Na ~uva{ki jazik objavil sedum knigi: Muzika za cel `ivot, 1962; Od imeto na tatkovcite, 1958; ^ekor, 1964; Rasvetluvawe, 1971; Jazol, 1975; Pesni, 1980; Testament, 1988; Poliwa bliznaci, 1987; Tri poemi za Malevi~, 1989 i Sega postojano sneg. LIT.: Jovan Pavlovski, Pesnata kako del na svetot, „Poezija#, Struga, 1993. P. Gil.

Qubomir Ajdinski

AJDINSKI, Qubomir (Qup~o) Eftimov (Novo Selo, Strumi~ko, 28. IV 1930) – defektolog, univerzitetski profesor i humanist. Go zavr{il Filozofskiot fakulet vo Skopje (pedagogija) i Defektolo{kite studii vo Belgrad. Doktoriral na defektolo{kite nauki (Belgrad, 1980). Redoven profesor na Defektolo{kiot fakultet vo Belgrad (do 1992) i na Filozofskiot fakultet vo Skopje (Institut za defektologija, 1993–2000). Objavil nad 120 stru~no-nau~ni trudovi i 15 knigi i u~ebnici. Vtemeluva~ na sistemot za integralen pristap vo rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica kaj nas i eden od osnovopolo`nicite na defektolo{kite studii na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Bil republi~ki pomo{nik-sekretar za zdravstvo i socijalna politika i delegat na Sojuzniot sobor na Sojuznoto sobranie na SFRJ (1985–1992).
BIBL.: Integralna rehabilitacija na mentalno retardirani deca, 1982; Osno-

AJDUTSKI NARODNI PESNI ‡ ciklus epski narodni pesni {to gi opevaat podvizite i nastanite od `ivotot na ajdutite. Tie se pojavile kako naroden poetski izraz kon ajdutskoto dvi`ewe, pa go odrazuvaat protestot protiv socijalnite nepravdi i streme`ite za sloboda. Vo niv ajdutite se pretstaveni kako borci protiv osmanliskite porobuva~i. Osobeno vo XIX v., so epska idealizacija bil izgraden likot na ajdutite prvenstveno kako hrabri antiosmanliski borci i junaci, izdr`livi, itri, sekoga{ podgotveni da podnesat i najte{ki izma~uvawa. Ovoj ciklus e eden od najbrojnite vo na{ata narodna epika, a osven poedine~nite pesni za oddelni ajduti, za nekoi od niv ima i celi grupi pesni. Osnoven motiv na pesnite e bore~kata sudbina na ajdutite, nivnite streme`i za sloboda i sloboden `ivot, oddelnite podvizi, no pred sè li~nite samootka`uvawa od udopstvata na mirniot sekojdneven `ivot: †Aramija ku}a nema, / ku}a mu e planinata. / Aramija tatko nema, / tatko mu e tenka pu{ka. / Aramija majka nema, / majka mu e ostra sabja. /Aramija bra}a nema, / bra}a mu se ~ift pi{toli.# Posebno impresivni se poetskite opisi na izbiraweto na vojvodite, podgotovkite za borba, me|usebnite juna~ki natprevaruvawa, juna~kata smrt, vernoto drugarstvo i samo`rtvuvaweto. Najopeani ajduti se nivnite vojvodi: Dedo Iqo (Markov-Male{evski) od Berovo, Karaman od Ohridsko, Jane Pletikosa, ^avdar Vojvoda, Spiro Crne, \or|ija La`ot, Petre Maxar~e, Bogdan [alvarina, Strahil Vojvoda i dr. So posebna qubov se opeani i likovite na `enite-ajdutki: Sirma Vojvoda (od s. Treson~e), Rumena Vojvoda (vo Osogovskite Planini), Bojana, Bosiqa, Grozdena, Guga, Elena, Cveta i dr. Tie se pretstaveni kako junaci ramni na ma`ite vo sposobnostite i juna~kite podvizi, vklu~itelno i vo ve{toto rakuvawe so oru`jeto.
LIT.: Efrem Karanov, Rumena-voŸvoda, o~erk iz Osogovskite planini, Sofix, 1886; D. Dobrev, MakedonecÍt v narodnite pesni, „Makedonska misÍl#, II, 5-6, Sofix, 1947; Vasil Iqoski, Narodni ajdu~ki pesni, „Literaturen zbor#, br. 1, Skopje, 1954; Kiril Penu{liski, Crven se bajrak razveva. Narodni borbeni pesni, Skopje, 1965. S. Ml.

Ajduti na pusija, gravura

AJDUTSTVO (XV–XIX v.) ‡ najdolgotrajnata i najmasovna oru`ena borba protiv osmanliskata vlast do pojavata na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Se pojavilo kako otpor na feudalnata eksploatacija, nacionalnata i verskata pot~inetost i zulumite. Posebno se zasililo od po~etokot na XVI v. navamu. Poznati se pove}e vidovi ‡ od drumsko razbojni{tvo do oru`en otpor na narodot protiv op{testvenoto ureduvawe i ekonomskata eksploatacija. Ajdutite pretstavuvale vostani~ko jadro na poznatoto Karpo{ovo vostanie (v.). Ajdutskite dru`ini broele 20‡ 30, a ponekoga{ i do 300 vooru`eni lica, na ~elo so aramba{a ili vojvoda i pomo{nik na aramba{ata ‡ bajraktar. Se sobirale okolu \ur|ovden, a se rasturale okolu Mitrovden. Pri dejstvuvaweto, glavno zasolni{te im bile gorite, a zimuvale kaj svoite jataci vo selata. ^esto zasolni{te im bile i manastirite, osobeno za lekuvawe na bolnite i ranetite. Vo nivnite redovi imalo i `eni, pa duri i kako voda~i (Rumena vojvoda, Sirma vojvoda i dr.). Tie so nenadeen napad, od busija, gi presretnuvale i gi ograbuvale trgovskite karvani i sobira~ite na danoci, gi napa|ale feudalnite posedi, osobeno ~iflicite na spahiite, gi palele imotite i gi ograbuvale orudijata za proizvodstvo i dobitokot, gi rasteruvale ~ifligarite i sl. Zabele`ani bile i navleguvawa na ajdutski dru`ini vo gradovite ‡ vo Bitola (1646 i 1661), Lerin, Ohrid i Resen, ograbuvaj}i gi trgovskite du}ani. Protiv nivnoto dejstvuvawe osmanliskite vlasti organizirale

26

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AKADEMSKO

A

poteri, se odmazduvale na selanite {to gi {titele i pomagale so palewe na nivnite sela, apsewa, ma~ewa i ubistva, osobeno na nivnite rodnini, gi se~ele krajpatnite {umi, gradele kuli i tvrdini so voena posada, nazna~uvale dervenxii, martolozi i sl. Fatenite ajduti `estoko gi kaznuvale, gi ispra}ale na dolgogodi{na ili ve~na robija, okovani na galii i sl. No ajdutstvoto prodol`ilo i se razvivalo, pa tie i go so~inuvale jadroto na site narodni buntovi i vostanija. Vo narodnoto tvore{tvo ajdutite se opeani kako junaci i borci za sloboda. So pojavata na MRO kako organizirano osloboditelno dvi`ewe, ajdutstvoto go izgubilo svoeto porane{no zna~ewe.
IZV.: Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija, I-V. Izbor i prevod Aleksandar Matkovski, INI, Skopje, 1961, 1973, 1979 i 1980. LIT.: B. Cvetkova, Hajdutstvoto v bqlgarskiote zemi prez 15/18 vek, t. 1, Sofix, 1971; D-r Aleksandar Stojanovski, Dervenxistvoto vo Makedonija, INI, Skopje, 1974; D-r Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, t. III. Ajdutstvoto, „Misla#, Skopje, 1983. S. Ml.

AJTIJA – makedonska bo`ica na svetlinata; spored legendite Makedon e sin na Ajtija (Ajtrija) i Dion; spored druga verzija Makedon e sin na Yevs i Tija – }erka na Devkalion; imeto na bo`icata se povrzuva so makedonskata glosa adraja, so zna~ewe „svetlo, jasno nebo#.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. A. [uk.
Sabina AjrulaTozija

AJRULA-TOZIJA, Sabina (Skopje, 17. IV 1946) ‡ akterka vo Dramski teatar (od 1967). Ulogi: Olga (†^ehov#); Gertruda (†Hamlet#); Fatima (†Solunski patrdii#); Lisijen (†Bolva v uvo#); Kostadinka (†Jane Zadrogaz#); Xesi (†Dobra no} majko#); Laura (†Tatko#); Leni (†Zlostori na srceto#) i dr. Kako gostin u~estvuvala vo proekti na Turskata drama i na Dramata na MNT. R. St.

Statut i Pravilnik na Politi~koto dru{tvo †Makedonija na Makedoncite# vo Cirih (1919)

Ajdu~ka treva

Ajshin

AJDU^KA TREVA (Achillca millefolium) – pove}egodi{no lekovito zeljesto rastenie visoko 20‡80 cm, so beli ili rozovi cvetovi i silna mirizba. Ima osobeno zna~ewe vo narodnata medicina. Se veruva deka ima najlekoviti svojstva ako e nabrano vo vremeto na me|udnevicata. Se upotrebuva za varewe ~aj ili se stava direktno na rana pome{ana so urina za da zapre krvaveweto. Bidej}i za prevrska i zale~uvawe na ranite posebno ja koristele ajdutite, po niv i go dobila ova narodno imenuvawe. Spored narodnata tradicija, toa lekovito svojstvo tokmu tie i go prona{le. Vo zejtin ako se pie taa e lek protiv skrofuli (skrofulozen ‡ `elki~av), stavena vo rakija (plus baewe so devet povtoruvawa) lekuva treska, ~ajot pak lekuva mrzlivost (malaksanost), stoma~ni bolesti i zabobolka. Kaj slovenskite balkanski narodi se zabele`ani nad 50 razli~ni imenuvawa.
LIT.: Bogoslav [ulek, Jugoslavenski imenik bilja, Zagreb, 1879; Dragutin Simonovi}, Botani~ki re~nik imena biljaka, Beograd, 1959; Vaso Dervenxi, Sovremeno lekuvawe so lekoviti bilki, Skopje, 1992, 355-357. S. Ml.

AJSHIN (Atina, 389 pr.n.e. – Samos, 314 pr.n.e) – politi~ar, glaven protagonist na Makedonskata partija vo Atina. Politi~kata dejnost ja zapo~nuva po osvojuvaweto na Olint (349) od Filip II, koga vo Sovetot i vo Sobranieto go poddr`uva predlogot za otpor protiv Filip II, no nabrzo preminuva na stranata na plutokratite, koi sakaat mir so Filip II. Kako atinski pratenik u~estvuva vo pove}e mirovni dogovori so Filip II; dvapati patuva so atinski pratenici vo Pela kaj kralot Filip II. Po pobedata na Filip kaj Hajroneja (338) u~estvuva vo mirovniot dogovor pome|u Helenite i Filip. Po govorot „Protiv Ktesifon# (330), Sobranieto na Atina go obvinuva i go kaznuva so proteruvawe od gradot; odi vo Efes, a po smrtta na Aleksandar se seli na Rodos; umira vo progonstvo na Samos.
LIT.: Aechines, The Speeches of Aeschines, Loeb Class. Library, Harvard University Press, 1958; Ana [ukarova, Filip II Makedonski i atinskite retori, Skopje, 2003. A. [uk.

AKADEMSKO DRU[TVO „MAKEDONIJA# (@eneva, 1915) – prodol`enie na Akademskoto dru{tvo na makedonsko-odrinskite studenti vo @eneva ([vajcarija) po Ilindenskoto vostanie (1904), a po po~nuvaweto na Prvata svetska vojna obnoveno pod imeto „Makedonija#. Organizatori na Dru{tvoto: Anastas Kocarev (Ohrid), Petar Zdravev (Tetovo), Dimitar Nestorov (Struga), Trifun Grekov (Enixe-Vardar), Blagoj To{anov ([tip), A. Kopandonov i Aleksandar Kraj~ev (Veles) i dr. Vo istata godina i grupa makedonski studenti na Ciri{kiot univerzitet go formiraat Politi~koto dru{tvo „Makedonija na Makedoncite#, vo slednata godina vo Lozana e konstituirano Politi~koto dru{tvo „Makedonija – za odbrana na pravata na Makedoncite#, a vo @eneva Politi~ko dru{tvo za nezavisnost na Makedonija. Podocna postojat 25 makedonski dru{tva vo [vajcarija {to vo vremeto na Versajskata mirovna konferencija formiraat i Glaven odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (Lozana, 1919) za odbrana na celosta i dr`avnata konstitucija na Makedonija. Pe~aten organ e sp. „L’Independance Macédonienne#.
LIT.: Quben Lape, Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija 1918-1919 g. i dokumentacijata za toa, „Glasnik na INI#, IX, 1, 1965, 131-191; Quben Lape, Pridonesot na makedonskite studenti vo stranstvo za razvitokot na makedonskata nacionalna misla i odbrana na makedonskiot nacionalen individualitet. Momenti od

27

A

AKAKIJ

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

rabotata na nekolku studentski dru{tva, „Istorija#, 2, Skopje, 1970; Mihajlo Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. Bl. R.

AKAKIJ – jeromonah i igumen (mirsko ime Joanikij), ktitor na manastirskata crkva „Sv. Nikola# vo s. Manastir (Mariovo). Igumen stanal vo 1261 g. Vo 1266 g. na mestoto na postarata izgradil nova preubava crkva. Vo 1271 g. ovozmo`il crkvata da bide `ivopisana, so posredstvo na |akonot Jovan, verojatno ista li~nost so |akonot Jovan Pedijasim (referendar na Ohridskata arhiepiskopija). Ktitorot jeromonah Akakij e naslikan so modelot na crkvata v race, kako predvoden od sv. Nikola, patronot na crkvata, mu ja podaruva crkvata na Isus Hristos.
LIT.: D. Koco – P. Miqkovi}-Pepek, Manastir, Skopje, 1958; F. Bari{i¢, Dva gr~ka natpisa iz Manastira i Struge, „Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#, 8/2, Beograd, 1964, 13-27; V. J. –uri¢, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; Z. Rasolkoska-Nikolovska, Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija, Civilizacii na po~vata na Makedonija, MANU, Skopje, 1995. Z. R.-N.

Akveduktot vo Skopje (XVI v.)

AKAMIR (VIII–IX v.) – arhont (knez) na slovenskoto pleme Velegeziti (vo Tesalija). Se zame{al vo dinastiskite borbi vo Vizantija vo vremeto na caricata Irina. Se obidel da gi oslobodi sinovite na Konstantin V (III 799), koi bile zatvoreni vo Atina i da izbere eden od niv za car. Irina go zadu{ila buntot. Negovata natamo{na sudbina ne e poznata.
LIT.: T. @ivkovi¢, Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{¢u (600–1025), Beograd, 2002. K. Ax.

vreme gi snabduval so voda brojnite amami i xamii na srednovekovniot grad Skopje. Za~uvaniot del go premostuval dolot na r. Serava, severno od ridot na koj se nao|a kasarnata „Ilinden#. Sega toj e dolg 386 m, so 55 masivno yidani arki ({iroki 4,5 – 5 m, visoki do 6 m) i so dve fazi na prenos na vodata. Prvata faza e yidan kanal so ~etvrtest presek (0,8 h 0,9 m), a vtorata faza se kerami~ki cevki (dolgi 0,34 m, so dijametar 0,23 m odnadvor i 0,20 m odnatre). Izgraden e vo tursko vreme (XVI v.) za potrebite na turskata kasarna na Skopskoto Kale i na Starata skopska ~ar{ija.
LIT.: K. Petrov, Akvaduktot kraj Skopje i problemot na negovoto datirawe, MakNas, 7, Skopje 1998, 86-111; N. Katani¢ – M. Gojkovi¢, GraÚa za prou~avawe starih kamenih mostova i akvedukata u Srbiji, Makedoniji i Crnoj Gori, Beograd, 1961. V. L.

posrednik me|u niv. Poddr`an od patrijarhot Jovan Kalekas, Akindin istapil so kritika na Varlaamoviot traktat „Protiv mesalijanite#. Vo gra|anskata vojna zapo~nal otvorena i ostra kritika na isihasti~kiot metod za koj se zalagal Palama. Na Crkovniot sobor vo 1352 godina (posmrtno) bil anatemisan. Avtor e na pove}e tekstovi. Vo „Antieretiki# ja napa|a osnovnata ideja na monasite isihasti. Akindin ja zastapuva tezata deka Bog mo`e da mu se javi na ~ovekot samo preku simboli, a me|u bo`jata su{tina i bo`jata energija nema razlika.
LIT.: V. Stoj~evska-Anti}, Akindin vo ju`noslovenskata rakopisna tradicija, †Prilozi#, IV, 1, MANU, 1979, 35–59; V. Georgieva, Vizantiska filozofija, Skopje, 2001. V. G.-P.

AKVAS – patna stanica od rimsko vreme, zabele`ana na Pojtingerovata karta (III–IV v.). Se nao|ala na delnicata od rimskiot pat pome|u Skupi i Stobi, na odale~enost od XXI rimska milja od Skupi. Se identifikuva so Katlanovska Bawa vo blizina na Skopje.
LIT.: N. Vuli¢, Teritorija rimskog Skopqa, „Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, I/1 (1925), 1–4; T. Tomoski, Prilog za rekonstrukcija na Tabula Peutingeriana na delnicata Scupi–Stobi, „@iva Antika#, XI, 1, Skopje, 1961. K. Ax.

AKIMOVSKI, Radovan (s. Bogomila, Vele{ko, 25. V 1922 ‡ Skopje, 1992) ‡ redoven profesor na [umarskiot fakultet vo Skopje, specijalist za {umski transportni sredstva. Diplomiral na [umarskiot fakultet vo Belgrad (1949), a potoa bil nazna~en za asistent na Zemjodelsko{umarskiot fakultet vo Skopje. Doktoriral na Visokata {umarska {kola vo Viena (1961). Publikuval brojni nau~ni i stru~ni trudovi. Izvr{uval pove}e op{testveni, nau~ni i stru~ni funkcii (pokraj drugite, dekan na [umarskiot fakultet i prorektor na Skopskiot univerzitet). Al. And. AKINDIN, Grigorij (Prilep, ok. 1300 – ok. 1348) – srednovekoven teolog i filozof. Se {koluval vo Solun, kade {to steknal solidno obrazovanie od anti~kata filozofija i literatura. Se zapoznal so sv. Grigorij Palama i izrazil `elba toj da go vovede vo mona{kata duhovna praktika. Vo 1332 god. vo Solun se sretnal so Varlaam, glavniot oponent na sv. Grigorij Palama. Do 1341 god. bil

AKSAK (tur. aksak) ‡ oznaka za formite na ritamot vo asimetri~nite merki vo koi site merni edinici ne traat podednakvo dolgo. Na pr. kaj trivremenite taktovi, kade {to prvoto vreme e podolgo. Posebna grupa vo ritmikata na makedonskoto peewe pretstavuvaat i specifi~nite asimetri~ni merki, kako {to e 7/8 takt, vo koj trodelniot segment se nao|a na prvoto akcentsko mesto, vrz ~ija osnova le`at trohejot i daktilot, karakteristi~ni za ritamot na makedonskoto oro. R. V.

AKVEDUKTOT VO SKOPJE – bil dolg 12 km, po~nuvaj}i od kapta`ite kaj s. Gluvo, zapadno pod Gradi{te s. Brazda i s. Gorno Orizari, pome|u Vizbegovo i [uto Orizari, pod isto~nata padina na ridot kaj kasarnata „Ilinden#, po dol`inata na ul. „Di`onska# kon isto~noto podno`je na Skopskoto Kale. Vo tursko
28

Ivan Sergeevi~ Aksakov

AKSAKOV, Ivan Sergeevi~ (s. Nade`dino, Orenburgska gub., Rusija, 26. IX / 8. H 1823 – Moskva,

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AKCIONEN

A

27. I / 8. II 1886) – ruski slovenofil, publicist, poet i literaturen kriti~ar. Ja zavr{il Moskovskata {kola za pravni nauki (1842). Rabotel vo Senatot i vo M-stvoto za vnatr. raboti, no podnesol ostavka (1852) i rabotel kako publicist i redaktor na vesnici i spisanija („RusskaÔ beseda#, „Parus#, „DenÝ#, „Moskva#, „Moskvi~#, „RusÝ#). Eden od organizatorite na Moskovskiot slovenski komitet i organizator na Slovenskiot kongres (1867). Teoreti~ar na slovenofilstvoto. Veruval vo mesijanskata uloga na Rusija za Slovenite, vo „seslovenstvoto# i vo „svesta za slovenskata op{nost i ednoplemenost# od vremeto na petrovskite reformi, koga Rusija se pretstavi na me|unarodnata scena kako mo}na pravoslavno-ruska dr`ava i „so svoeto novo bitie gi razbudi drugite slovenski zemji#, se pribli`uva do oficijalniot ruski panslavizam, podrazbiraj}i go glavno kako „duhovno i moralno, a ne politi~ko prvenstvo na Rusija vo slovenskiot svet#. Rajko @inzifov bil blizok negov sorabotnik, no gi poddr`uval bugarskite nacionalni pozicii vo Rusija. Neposredno pred smrtta se ubedil deka Makedoncite se oddelen etnikum vo slovenskiot svet i „gi sovetuval svoite vospitanici Makedonci vo 1886 g. da izdelat makedonski literaturen `argon#. Edna godina potoa P. Draganov i nau~no gi obosnoval tie stavovi vo Rusija.
BIBL.: So~ineniÔ, 1–7, Moskva, 1886– 1887; IvanÍ Sergeevi~Í AksakovÍ vÍ ego pisÝmahÍ, 1-4, Moskva, 1888–1896; v. †Svoboda#, VI, 786, SofiÔ, 13. IV 1892, 3. Bl. R.

na od pretstavnici-komesari od Germanija, Avstro-Ungarija, Francija, Velika Britanija, Rusija, Italija i Osmanliskata Dr`ava. Kako sostaven del na aktot (od 14 ~lena) bile prilo`eni skici. Granicata poa|ala od srpskata granica, Crn Vrv, \ue{evo, severno od Gorna Xumaja, ju`no od Rilskiot manastir (koj $ se ostaval na Bugarija), planinata Dospat. Spored Berlinskiot dogovor Makedonija vo nejzinite prirodni i etni~ki granici ostanuvala vo Osmanliskata Dr`ava.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i multilateralnite dogovori, Skopje, 2000. M. Min.

od makedonskite hirurzi bile Sotir Stavridis i Pan~e Kara|ozov. Od 1971 do 1987 g. Ureduva~kiot odbor e vo Skopje, a glaven i odgovoren urednik na spisanieto bil Ko~o Serafimov.
Al. Stavr.

AKT NA SENATOT I NA PRETSTAVNI^KIOT DOM NA KONGRESOT NA SAD ZA DAVAWE POMO[ NA GRCIJA (Va{ington, 22. V 1947) – akt so sila na zakon za davawe finansiska i ekonomska pomo{ i za bezbednosna za{tita na Grcija. Odr`uvaweto na vlast na monarhisti~kata vlada, zagrozena od KPG so organiziranoto gr~ko protivmonarhisti~ko dvi`ewe i masoviziranoto makedonsko nacionalno dvi`ewe vo Egejskiot del od Makedonija, bilo pretstaveno kako pra{awe za opstanok na gr~kata dr`ava, zagrozuvana i odnadvor, od komunisti~kite dr`avi Jugoslavija, Bugarija i Albanija. Bezbednosnata za{tita na Grcija dobiva tretman na pra{awe od vitalno zna~ewe za bezbednosta na samite SAD.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, III, Priredio M. Stojkovi}, Beograd, 1999. M. Min.

AKTINIDIJA (KIVI) (Actinidia chinensis Pl.) – suptropsko ovo{no rastenie. Kaj nas se odgleduva glavno kako dvorna ovo{ka, vo predeli kade {to mikroklimata e poblaga. Na otvoreno mo`e da se odgleduva pokraj ezerata i vo podno`jeto na Belasica, kade {to dava redovni i visoki prinosi (50–100 kg po steblo). Plodot e so niska energetska, no so visoka dietalna i lekovita vrednost. B. R.

Nedelen wuz-magazin †Aktuel#

„AKTUEL# – nedelen wuz-magazin. Prviot broj bil otpe~aten na 23 mart 2001 g., izdava~ NIK „Pres# od Skopje. Osnova~i: Aleksandar [oljakovski (direktor) i Julijana Ko~ovska-Krtolica (glaven i odgovoren urednik).
B. P. \.

AKSIJ (Axios) – anti~koto ime na r. Vardar, koja ja spomnuvaat pove}e anti~ki literaturni izvori: Herodot, Tukidid, Plinij i dr. Najrano se spomnuva vo vremeto na Trojanskata vojna kako „reka {to {iroko te~e# (Hom., II.II844-850). Strabon (Strab. 7, 327, 329) ka`uva deka A. izvira od regijata na Agrijanite, koi se pajonsko pleme. Rekata ja delela starata oblast Pajonija i potoa vleguvala vo Makedonija vo oblasta Amfaksitida. Pome|u 168 i 148 g. so rimskata uprava gi deli dvete od ~etirite meridi; vtorata ostanuva na istok, a tretata na zapad od rekata.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957, 58–62. V. B.-Gr.

„AKTA# („ACTA#) (Skopje, 28. VII 1953 ‡ 1995) ‡ spisanie, organ na Prirodonau~niot muzej na Makedonija. Objavuva{e prilozi od oblasta na geata i taksonomijata, biogeografijata i ekologijata na florata i faunata na Makedonija i drugite delovi na Balkanskiot Poluostrov. Prvata redakcija ja so~inuvaa: Hans Em, Petar T. Ikonomov, Roko Vukovi} i Stanko Karaman. Vo prviot broj separatno e objaven trudot „Vidovi na flebotomini vo Skopsko# od Jordanka V. Keckaroska. Do 1995 g. se objaveni vkupno 19 toma so 159 separati. K. Bog. „AKTA HIRURGIKA JUGOSLAVIKA# („ACTA CHIRURGICA IUGOSLAVICA#) – stru~no spisanie na Zdru`enieto na hirurzite vo SFRJ. Osnovano vo 1950 g. od Hirur{ko-ortopedskata sekcija na Zdru`enieto na lekarite vo Hrvatska kako „Acta chirurgica#, a od 1953 izleguva kako Acta chirurgica Iugoslavica. Prviot Ureduva~ki odbor e vo Belgrad. ^lenovi vo Ureduva~kiot odbor

AKCENT (< lat. accentus < ad cantus ‘priglas’ : gr~. prosódia) – biten element so koj eden jazik se diferencira kako poseben idiom. Maked. a. e tretoslo`en, pa|a na poslednite tri sloga, odn. mori, od krajot na zborot. Toj e dinami~en, so silinata na glasot vr{i razdeluva~ka funkcija na zborovite i zborovnite celini. Vo osnovata le`i prastariot balkanski ritam, no sodr`i i ne{to specifi~no vo zvu~eweto i intonacijata.
LIT.: Bl. Koneski, Gramatika na maked. lit. j., I del; P. Hr. Ilievski, Vnatre{ni i nadvore{ni faktori vo razvojot na maked. tretoslo`en akcent, †Lit. zb.#, 28/4, 1981, 35-42; U~estvo na gr~ko-roman. jazi~na sredina vo formiraweto na maked. tretoslo`en akcent, †Prilozi#, MANU – OLLN, 6, 2, 1981, 35-58. P. Hr. Il.

AKT ZA OPREDELUVAWE NA GRANICATA ME\U KNE@EVSTVOTO BUGARIJA I OSMANLISKATA DR@AVA NA DELOT KON MAKEDONIJA (Carigrad, 20. IX 1879) ‡ dogovor na Evropskata komisija sostave-

AKCIONEN NARODNOOSLOBODITELEN KOMITET (1943) ‡ glavno nacionalno politi~ko telo (od makedonski intelektualci i pretstavnici od makedonskoto gra|anstvo), „najvisok organ na revolucionernata vlast# na okupiranata teritorija vo Vardarskiot del od Makedonija. Objavil Proglas do makedonskiot narod (IX 1943) so povik za masovna vooru`ena borba za nacionalno osloboduvawe i za obedinuvawe vo samostojna makedonska nacionalna dr`ava. ^lenovite na ANOK se protivstavile na re29

A

AKCIONEN

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

{enieto vo Manifestot na Glavniot {tab (X 1943) za sozdavawe makedonska dr`avnost vo Vardarskiot del na Makedonija vo ramkite na federativna Jugoslavija. Vo Prigovorot ANOK go osporil legitimitetot na [tabot kako voeno rakovodno telo da donesuva politi~ko re{enie za vitalnoto nacionalno pra{awe {to e vo isklu~itelna nadle`nost na politi~ko pretstavni~ko telo, so potsetuvawe deka borbata se vodi za obedinuvawe na makedonskiot narod, ne za parcijalno re{enie vo †ve{ta~kata kombinacija Jugoslavija.# Predupredil deka vo toj slu~aj podelbata na Makedonija se sankcionira zasekoga{. Po odgovorot od G[ i od Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM ( I 1944 ) za mo`no obedinuvaweto na makedonskiot narod vo ramkite na Titovata Jugoslavija, ~lenovi na ANOK vlegle vo Inicijativniot odbor i bitno vlijaele na donesuvaweto na re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM za sozdavawe suverena makedonska nacionalna dr`ava Demokratska Makedonija i za obnaroduvawe zavet za obedinuvawe na makedonskiot narod.
LIT.: ASNOM 1944-1964, Skopje, 1964; Zb., Kuzman Josifovski-Pitu, Skopje, 1995; Mihajlo Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe (1943-1946), Skopje, 2000. M. Min.

AKCIONEN CENTRALEN KOMITET (Sofija, 1934 – Sofija, 1936) – koordinator i predvodnik na makedonskoto progresivno dvi`ewe za proteruvawe na vrhovistite od Nacionalniot komitet, od rakovodstvata na mladinskite, studentskite, `enskite i ilindenskite dru{tva. Dejstvuval za sozdavawe edinstven makedonski osloboditelen front za izvojuvawe sopstvena nezavisna makedonska dr`ava. Bil progonuvan od bugarskite vlasti kako ogranok na VMRO (Ob).
IZV. i LIT.: VMRO (Ob) Centralen partiski Arhiv. Fond. 204; Istoriska vistina, Skopje, 1981. O. Iv.

AKCIONERSKI KAPITAL – kapitalot {to pretprijatijata, organizirani kako akcionerski dru{tva (korporacii), go dobivaat so emisija na svoi akcii. Akcijata pretstavuva dolgoro~na hartija od vrednost {to na sopstvenikot mu nosi dve osnovni prava: pravo na u~estvo vo raspredelbata na eden del od profitot na pretprijatieto vo forma na dividenda i pravo na u~estvo vo upravuvaweto so pretprijatieto (spored principot – edna akcija eden glas). Istoriski gledano, akcionerskiot kapital i akcio-

nerstvoto vo Makedonija, imaat skromna tradicija. Vo periodot me|u dvete svetski vojni i vo vremeto na Vtorata svetska vojna brojot na bankite i pretprijatijata na teritorijata na dene{na RM, organizirani kako akcionerski dru{tva, bil nezna~itelen: Gevgeliska banka AD – Gevgelija, Skopska popularna banka, Ribarsko akcionersko dru{tvo – Ohrid, Tetovska kreditna banka – Tetovo i sl. Vo socijalisti~kiot op{testveno-ekonomski sistem, od ideolo{ki pri~ini, akcionerskiot kapital ne postoe{e. So donesuvaweto na Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital (v. Privatizacijata vo Republika Makedonija) i po zavr{uvaweto na kontrolata na privatizacijata izvedena spored jugoslovenskite zakoni, se izvr{i i pretvorawe na internite (ovie de facto bea kvazi-akcii) vo obi~ni akcii. Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital nalo`uva{e golemite i srednite pretprijatija (malite po isklu~ok) da se transformiraat vo akcionerski dru{tva. Na krajot od 1992 g. (pred po~etokot na privatizacijata) vo Republika Makedonija postoeja okolu 400 golemi i sredni pretprijatija. Spored Zakonot za trgovski dru{tva, akcionerskata forma na organizacija na pretprijatija e zadol`itelna dokolku kako osnova~i na dru{tvoto se javat pove}e od 50 lica. Niz procesot na privatizacijata brojot na akcionerite vo Republika Makedonija nadmina 250.000 lica. Vo me|uvreme, preku slobodniot promet na akciite i pregrupiraweto na akcionerskata sopstvenost, toj broj e sveden na 138.000. Vospostavuvaweto na Makedonskata berza (v. Makedonska berza na hartii od vrednost AD Skopje) i donesuvaweto na noviot Zakon za izdavawe i trguvawe so hartii od vrednost (II 1997), koj nalo`i site transakcii so hartii od vrednost vo RM da se realiziraat na berza, dadoa nov pottik za razvoj na akcionerskiot kapital i akcionerstvoto vo zemjata. Kontinuiraniot porast na brojot i vrednosta na berzanskite transakcii, postepenoto zbogatuvawe na portfolioto na hartiite od vrednost, kotacijata na najdobrite makedonski firmi na berzata, zgolemeniot priliv na stranski portfolio investicii vo Republika Makedonija, zgolemeniot interes na fizi~ki lica za trguvawe so hartii od vrednost i sl., pridonesuvaat za postepeno {irewe na akcionerskata kultura vo zemjata.

LIT.: Agencija na Republika Makedonija za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital, Prira~nik za primena na Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital, Skopje, mart 1994; Makedonska berza AD, 10 godini Makedonska berza, Skopje, 2006. T. F.

ALA (tur. ala) ‡ v. a`der. ALABAKOT, Ivan ‡ v. Ivan Naumov-Alabakot. ALAN\UZI ‡ veruvawa za bolest kaj malite deca do {est nedeli, predizvikana od viduvawe na ritualno ne~ista `ena (od menstrualen ciklus ili seksualen odnos), poznati i kako murdarlak (Isto~na Makedonija) i brut (Ju`na Makedonija). Se veruva deka decata se za{titeni ako `enata ja priznae svojata sostojba, vo sprotivno okolu obrazite i na glavata se pojavuvaat pluskavci. Za za{tita se koristele razni amajlii, a lekuvaweto se vr{elo so bawawe so veligdensko (gospodovo) jajce.
LIT.: Stefan TanoviÊ, Srpski narodni obi~aji u –evÚelijskoj Kazi, SEZb „@ivot i obi~aji narodni#, XL, kw. 16, Etnografski institut, SKA, Beograd-Zemun, 1927, 108; Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite. Redaktor Tanas Vra`inovski, Skopje, 2002, 36. S. Ml.

ALARIH (370–410) – kral na Vizigotite (394/5–410). Po smrtta na imperatorot Teodosij I (395), gi opusto{il Trakija, Helada i Makedonija. Vo po~etokot na V v. so Vizigotite navlegol vo Italija i go osvoil Rim (24.VIII 410). Ottamu se upatil kon Ju`na Italija so cel da se prefrli vo Severna Afrika. Tuka go zateknala smrtta. Bil pogreban pod koritoto na rekata Butrinto.
LIT.: L. Schmidt, Geschichte der deutschen Stämme bis zum Ausgang der Völkerwanderung. Die Westgermanen2, München, 1941. K. Ax.

Violeta Alarova

ALAROVA, Violeta (Skopje, 3. VII 1945) – novinar, op{testvenik i poet. Zavr{ila Praven fakultet vo Skopje. Bila novinar i glaven i odgovoren urednik na Vtorata programa na Radio Skopje (Makedonskoto radio), pretsedatel na Upravniot odbor na

30

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ALBANSKI

A

MIA (1998&2000) i gradona~alnik na Op{tinata Centar – Skopje (2000-2009). Ima objaveno tri knigi poezija i desetina dramski tekstovi.
BIBL.: Vrata bez izlez, Skopje, 1995; Razgovor so do`dot, Skopje, 2001; Jas i tagata, Skopje, 2009. S. Ml.

ALATINI (XIX v.) ‡ evrejsko trgovsko-bankarsko-industrisko semejstvo vo Solun, me|u 20 najbogati firmi vo Solun so „S. Fernandes i sin#, „Saul Modiano# i „Isak Josua Modiano#. Ovie ku}i imale filijali i vo Marsej. Od sredinata na XIX v. otvorile industriski pretprijatija vo Makedonija, glavno vo Solun: fabrika za bra{no, dve za pamuk, za tuli, za }eramidi, melnica so parni turbini vo [tip i dr. So Saul Modiano i Fernandes Mizraki otvorile pivarnica „Olimbos# vo Solun. Vo 90-tite godini na XIX v. imale koncesii za eksploatacija na `elezni rudi na Halkidik i hrom vo Skopsko, Sredna i Ju`na Makedonija. Zaedno so francuskiot rudarski in`ener [arto, eksploatirale antimon i arsenik blizu Krivolak i rudnikot Al{ar, koj gi nosi prvite bukvi na Alatini i [arto. Alatini bile ~lenovi na trgovskata komora vo Solun. Od Makedonija izvozuvale `ito, pamuk, volna, ko`urci, susam, tutun i magnezium, a uvozuvale oriz, {e}er, kafe, tkaenini i dr. Vo 1875 g. osnovale sopstveno moderno evrejsko u~ili{te so ok. 500 u~enici.
LIT.: M. T., Fabri~ka industrija u Evropskoj Turskoj, „Ekonomist#, 2, 11, Beograd, 1913; D-r Dan~o Zografski, Razvitokot na kapitalisti~kite elementi vo Makedonija za vreme na turskoto vladeewe, Skopje 1967. M. Zdr.

Bugarija (1948), vo Holandija i vo Anglija (1958) i vo Italija (1966). Bil mentor na pove}e doma{ni i stranski doktoranti i magistranti. U~estvuval na pove}e nau~ni simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo. Ima objaveno brojni nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na gradinarstvoto. D. J. ALBANSKI NELEGALNI ORGANIZACII NA TERITORIJATA NA RM: marksisti-leninisti od Kosovo, Narodno Dvi`ewe za Kosovo, Bali kombetar (preku sojuzot na Kosovari od SAD), ogranoci na UNIKOMB (Partija za nacionalno obedinuvawe na Albancite), Nacionalno dvi`ewe za osloboduvawe na Kosovo, Nacionalna partija na trudot, „Povik za sloboda# – so razli~na ideolo{ka opredelba, samostojni ili ogranoci na organizacii od Kosovo, Albanija, Zapadna Evropa i SAD. Dejstvuvale za realizacija na golemoalbanskata ideja, konspirativno i legalno. Konspirativno dejstvuvale nelegalnite zdru`enija i organizaciite od redovite na albanskata emigracija. Legalnata dejnost ja vr{ele vo koordinacija i so poddr{ka od Albanija. Prezemale i poekstremni dejstva, kako masovni demonstracii, oru`eni akcii i sabota`i. Imale vooru`eni teroristi~ki i paravoeni grupi za borba za „Golema Albanija#.
LIT: Branislav Bo`ovi¢ - Milorad VakiÊ, Surova vremena na Kosovu i Metohiji, Beograd, 1991; D-r ™orÚe Borozan, Velika Albanija, Beograd, 1995; Tome Batkovski, Velikoalbanskata igra vo Makedonija, Skopje, 1994. \. Malk.

Zgradata kade {to se odr`al eden od kongresite za albanskata azbuka (Bitola, 1908)

ALAXA ‡ xamija vo Tetovo. v. [arena (Alaxa) xamija. ALAXAJKOV, Lazar (s. Smokvica, Gevgelisko, 17. III 1918) ‡ agronom, redoven prof. na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana vo Skopje. Gimnazija zavr{il vo Kraguevac, Jugoslavija (1937/ 1938). Diplomiral na Zemjodelskiot fakultet vo Sofija (1942). Po diplomiraweto rabotel kako agronom vo Berovo i vo Bujanovac, a potoa vo Zemjodelskiot institut vo Skopje, kade {to e {ef na Otsekot za gradinarstvo (1945 ‡1954). Doktoriral na Agronomskiot fakultet vo Zagreb (1961) na tema: „Neke gospodarske osobine raj~ice (L. Esculentum Mill.)“. Izbran e za docent na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje (1954) i potoa za vonreden i redoven profesor. Se penzioniral vo 1982 g. Specijalizacii: vo Institutot za zelen~ukovi kulturi vo Plovdiv,

ALBANSKI POLITI^KI KLUBOVI VO MAKEDONIJA (1908–1909). Po vospostavuvaweto na parlamentarniot sistem so voveduvaweto na Ustavot vo otomanskata dr`ava vo 1908 g. vo vilaetskite centri vo Makedonija Skopje, Bitola i Solun, potoa i vo Debar bile osnovani i albanski politi~ki klubovi. Klubot vo Skopje bil osnovan vo po~etokot na septemvri od oficeri vo vojskata i ~inovnici vo vilaetskite organi na vlasta na otomanskata dr`ava. I Solunskiot albanski klub bil osnovan i rakovoden od li~nosti na visoki dr`avni slu`bi. Solunskiot klub do proletta 1910 g. go rakovodel Mithat Fra{eri, direktor na Politi~koto oddelenie na vilaetskata uprava. Dvata albanski kluba ja pretstavuvale prootomanskata struja. Bitolskiot albanski klub „Edinstvo# ja pretstavuval nacionalnata struja, imal rakovodna uloga na celiot

ju`en i centralen del od Albanija (zemjata na Toskite). Sekoj od klubovite imal svoja programa i dejstvuval samostojno. Glavno pra{awe vo dejnosta na klubovite bilo otvorawe u~ili{ta i obrazovanie na albanski jazik i pismenost. Po inicijativa na Bitolskiot klub, vo Bitola se odr`al albanski kongres (14–21. XI 1908) so u~estvo na 32 delegati, za pra{aweto na albanskata azbuka. Na Kongresot ne bila postignata soglasnost i pra{aweto za azbukata ostanalo otvoreno. Latini~nata azbuka, prisposobena na fonetskite osobenosti na albanskiot jazik, postepeno gi istisnuvala: arapskata azbuka vo severniot i gr~kata vo ju`niot del na Albanija. Vo 1909 g. vo klubovite bile formirani i tajni komitetiti za organizirawe oru`eni akcii. Po donesuvaweto na Zakonot za zabrana na politi~koto dejstvuvawe, Solunskiot i Bitolskiot klub ja prekinale dejnosta, a Skopskiot klub prisilno bil rasturen (28. XI). Vo dekemvri 1909 g. zabranetiot albanski politi~ki klub vo Skopje se konstituiral kako „Prosveten klub#.
LIT.: Il. Gologanov, Mladoturcite i albancite, †BÍlgarska sbirka#, kn. 7, SofiÔ, 1912; I. Senkevi~, OsvoboditelÝnoe dvi`enie albanskogo naroda v 1905–1912, Moskva, 1953; Manol Pandevski, Politi~ki partii i organizacii vo Makedonija (1908–1912), Skopje, 1965. K. Min.

ALBANSKI, Atanas Jakimov (s. Gorno Elovci, Gostivarsko, 1880 – Sofija, 30. X 1943) – tetovski vojvoda, ~len na Skopskiot okru`en revolucioneren komitet. Go zavr{il Pedago{koto u~ili{te vo Skopje, u~itelstvuval vo Tetovo. Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval kako vojvoda na ~eta vo Tetovsko i Gostivarsko. Bil sekretar na ~etata na vojvodata Van~o Srbakov (1904) i na vojvodata Ivan Naumov-Alabakot (1907). Od 1928 do 1934 g. bil polnomo{nik na CK na VMRO vo Petri~.
LIT.: G. Pophristov, RevolÓcionnata borba v Bitolski® okrÍg, Sofi®, 1953; H. Sil®nov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni®, ¶¶, 62, Sofi®, 1983. Al. Tr.

31

A

ALBANSKO-MAKEDONSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ALBANSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Po~etocite im se vo formiraweto na prvata Albansko-makedonska revolucionerna liga (1887). Od nea vo 1902 g. proizleguva Proekt za avtonomija na Makedonija, Albanija, Stara Srbija i Odrin, dostaven do britanskiot Foreign office. Albanci u~estvuvaat vo aktivnostite na MRO i vo Ilindenskoto vostanie. Vo avgust 1913 g. vo Elbasan VMRO i Albanskiot revolucioneren komitet na ~elo so Sefedin Pustina dogovaraat vostanie protiv srpskata vlast vo Debarsko, Ohridsko, Stru{ko, Ki~evsko i Gostivarsko. Po kapitulacijata na Italija (1943), Germanija formira nezavisna dr`ava Albanija {to go opfa}a delot od Zapadna Makedonija, prethodno pod italijanska okupacija. Se vospostavuva celosen albanski administrativen, voen, policiski i prosveten aparat i do osloboduvaweto (noemvri 1944) se sproveduva asimilacija i nasilstvo vrz Makedoncite od albansko-balisti~kite bandi. Od 1945 do 1948 g. RA i DFJ sklu~uvaat nekolku spogodbi za sorabotka koi, vo delovite vo koi `iveat pripadnici na makedonskoto malcinstvo, ovozmo`uvaat organizirawe nastava na makedonski jazik so u~iteli od DFM. DFJ u~estvuva vo obnovata na RA, no poradi celosnata zatvorenost na RA do po~etokot na 90-tite godini od XX v., ne postojat poseriozni odnosi. RA ja priznava RM na 26. IV 1993 g., no pod akronimot PJRM. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 24. XII 1993 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RA vo RM e [aban Murati. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RA e Nikola Todor~evski. Vo 2005 g. se formira prva politi~ka partija na Makedoncite – Makedonska alijansa za evropska integracija. Na lokalnite izbori vo 2007 g. nejziniot ~len Edmon Temelko e izbran za gradona~alnik na Op{tinata Mala Prespa.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Prilog kon makedonsko-albanskite vrski vo minatoto, Odbrani dela, t. 3, Skopje, 1981; Viktor Gaber, Za makedonskata diplomatija, Skopje, 2002. T. Petr.

Doseluvawa vo Makedonija se zabele`uvaat glavno po XVI v. Nezabele`itelno se doseluvale ve}e islamizirani. Doseluvaweto imalo pogolem intenzitet vo vtorata polovina na XVIII v., koga albanskite feudalci dejstvuvale za osamostojuvawe od centrlnata vlast i pro{iruvawe na svoite vladenija i vo Makedonija. Ali-Pa{a Janinski (od krajot na XVIII v.) ja pro{iril svojata vlast i vo jugozapadnite kraevi na Makedonija, po {to vsu{nost i zapo~nalo doseluvaweto na Albancite. Toga{ se doseluvale po edno ili pove}e semejstva vo okolu triesetina sela. Site tie pristignale od Severna Albanija i pripa|ale na plemeto Gegi. Vo Tetovo, Gostivar i vo drugi mesta se pojavile poluzavisni pa{i od albansko poteklo {to gi pottiknuvale doseluvawata. Bile koristeni ka~a~ki bandi {to go terorizirale makedonskoto naselenie i go prisiluvale da se iseluva. Vo makedonski domovi i sela se naseluvale albanski semejstva. Nivniot broj do po~etokot na XIX v. iznesuval okolu 20.000 du{i. Vo periodot od 1780 do 1800 g. doselenicite bile od plemiwata Krasni}i i [aqa i eden fis od Ju`na Albanija. Tie se naselile vo Bitolsko (Ni`epole i Staro Zmirnevo), vo Gostivarsko (Srbinovo, Gradec, Re~ani i ^egrane), vo Ki~evsko (Zajas, Arangel i Popovjane, Orizari, Srbica i ^elopek), vo Kumanovsko (Lipkovo), vo Prilepsko (Desovo, @ito{e i Debre{te), vo Skopsko (nekolku sela na Dervenot, Gumalevo, Novo Selo i Brest), vo Stru{ko (Dolna Belica) i vo Tetovsko (Tearce, Poroj, Gajre, Mala Re~ica, [ipkovica, Tetovo, Kali{te i Lisec). Vtoriot period na nasilnoto doseluvawe se odvivalo od po~etokot do ~etvrtata decenija na XIX v. Toga{ albanskoto naselenie narasnalo na okolu 50.000, pa od 2,43% (nasproti 97,57% Makedonci) ok. 1800 g., ve}e vo 1840 g. se zgolemilo na 6,10% (nasproti 93,90% Makedonci). Novodoselenite rodovi Albanci do{le od oblastite na Severna Albanija: Elbasansko, Quma i Mat, a od

ALBANCITE VO MAKEDONIJA ‡ najbrojna etni~ka zaednica vo RM, del od albanskiot narod {to gi naseluva zapadnite prostori na Balkanskiot Poluostrov. Kaj drugite balkanskite narodi se poznati i kako Arbanasi, Arnauti ili [iptari (Planinci). Po veroispoved se glavno muslimani.
32

Kampusot na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa vo Tetovo

Ju`na Albanija do{le od Kor~ansko i od drugi kraevi. Se naselile vo Radoli{ta i Frangovo (Stru{ko); Gorwani, ^egrane, Strajane, Raven i Dobro{te (Gostivarasko); Bozovce, Grgurica, Nera{te, Kali{te, \ermol, Dobri{te, Slatino i [em{evo (Tetovsko); [i{evo, Vrtekica, D’lga, Raovi}, Aldinci, Dobrino, Radu{a, Tisovica i Dra~evica (Skopsko); Ropalce (Kumanovsko) i vo Ki{ava (Bitolsko). Periodot od 1840 g. do po~etokot na XX v. se karakteriziral so pomal broj doseleni Albanci. Vo ovoj period Albancite se infiltrirale vo golem broj naseleni mesta: vo Bitolsko imalo ok. 6.990 lica vo 21 od vkupno 150 n. m.; vo Vele{ko ok. 1.150 l. vo 3 od vkupno 150 n. m.; vo Debarsko ok. 11.905 l. vo 8 od vkupno 71 n. m.; vo @eleznik – Demir Hisar ok. 1.410 l. vo 5 od vkupno 43 n. m.; vo Ki~evsko ok. 5.915 l. vo 19 od vkupno 84 n. m., vo Ko~ansko ok. 45 l. vo 2 od vkupno 78 n. m.; vo Kru{evsko ok. 2.600 l. vo 10 od vkupno 24 n. m.; vo Kumanovsko ok. 6.576 l. vo 26 od vkupno 109 n. m.; vo Ohridsko ok. 1.160 l. vo 2 od vkupno 57 n. m.; vo Polog ok. 34.861 l. vo 119 od vkupno 205 n. m.; vo Tetovsko ok. 18.260 l. vo 67 od vkupno 109 n. m.; vo Prilepsko ok. 1.305 l. vo 3 od vkupno 88 n. m.; vo Resensko ok. 1.551 l. vo 12 od vkupno 30 n. m.; vo Skopsko ok. 8.551 l. vo 46 od vkupno 149 n. m., vo Stru{ko ok. 5.831 l. vo 18 od vkupno 32 n. m.; vo Tikve{ imalo ok. 24 l. vo 2 od vkupno 96 n. m. Do po~etokot na XX v., kako i potoa s¢ do 1944 (so nezna~itelni promeni) Albanci se doselile vo 298 od vkupno 2.017 naseleni mesta vo Makedonija, vo koi `iveele okolu 90.000 Albanci. Posledniot (~etvrtiot) bran doseluvawa go opfa}a periodot po 1944 g. Taka poradi golemiot natalitet i mehani~kiot priliv od Kosovo, Metohija i Ju`na Srbija, nivniot broj postojano se zgolemuval. Do Balkanskite vojni (1912‡1913) vo Makedonija `iveele 128.711 Albanci ili 5,70% od celokupnoto naselenie. Po podelbata na Makedonija, pogolemiot del od albanskoto naselenie `iveelo na dene{nata teritorija na RM. Vo 1948 g. vo NR/SRM `iveele 197.389 (17,1%) Albanci, vo 1981 ‡ 377.208 (19,8%), a spored popisot od 2002 se deklarirale 509.083 Albanci ili 25,17% od celokupnoto naselenie. Najgolem del od niv `iveat vo pro{irenata op{tina vo Skopje (103.891), Tetovo (60.886), Gostivar (54.038), Struga (36.029), Kumanovo (27.290), Lipkovo (26.360), @elino (24.195), Studeni~ani (11.793), Zajas (11.308)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ALEKSA

A

itn. Od vkupno 85 op{tini, albanskata etni~ka zaednica e mnozinski etni~ki element vo 16 op{tini. Raste`ot na albanskoto naselenie vo RM se dol`i na visokiot natalitet i na migracionite dvi`ewa od Kosovo i Metohija. Vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija Albancite ne u`ivale nacionalni prava. Vo periodot na Vtorata svetska vojna (1941‡1945) pogolemiot del od niv se orientirale kon albanskoto nacionalisti~ko dvi`ewe (Bali Kombetar), a pomal del kon antifa{isti~koto (komunisti~ko) dvi`ewe. Po Vtorata svetska vojna Albancite vo RM dobile polna politi~ka i ustavna ramnopravnost. So Ustavot od 1946 g. dobile status na malcinstvo, a so Ustavot od 1963 g. status na narodnost. So Ohridskiot ramkoven dogovor (2001) i amandmanite na Ustavot na RM nivnite nacionalni prava se zna~itelno pro{ireni. Namesto malcinstvo, dobija status na etni~ka zaednica (del od albanskiot narod). Tie slobodno go razvivaat i afirmiraat svojot nacionalen identitet (jazik i kulturni tradicii). Albanskiot jazik e prisuten na site nivoa vo prosvetniot proces (osnovno, sredno i visoko obrazovanie). Brojot na u~ili{tata i brojot na u~enicite postepeno raste. Vo u~ebnata 1950/51 g. nastavata na albanski jazik ja sledele 26.702 u~enici, vo 1990/91 ‡ 72.121, a vo u~ebnata 2005/06 g. ‡ 80.247 u~enici. Vo u~ebnata 2005/06 g. vo RM imalo 286 osnovni, 28 sredni u~ili{ta, edno sredno islamsko u~ili{te, Fakultet za islamski teolo{ki nauki (Kondovo), Albanska sekcija na Pedago{kiot fakultet †Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje i dva univerziteta vo Tetovo ‡ Tetovskiot dr`aven univerzitet i Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa. Albanskiot jazik e prisuten sekojdnevno vo dr`avnite elektronski mediumi (radio i televizijata), a privatnite TV stanici (Alsat, Era, Toska, Art kanal, Koha) sekojdnevno emituvaat programi na albanski jazik. Na albanski jazik vo NRM/SRM izleguvaa vesnici (†Flaka e velazerimit#), spisanija za vozrasni (†Jehona#) i spisanijata za deca (†Gezimi# i †Fatosi#). Vo RM izleguvaat tri vesnici na albanski jazik (†Koha#, †Lajm# i †Fakti#), spisanieto †Jehona e re# i spisanieto za deca †Ilberi#. Pove}e izdava~ki ku}i, kako †Vatra#, †[kupi# †^abej#, †Quma# i drugi, izdavaat dela od albanski avtori i dela od svetskata literatura na albanski jazik.

Kulturnite tradicii na Albancite gi neguvaat pove}e kulturno-umetni~ki dru{tva, kako †Emin Duraku# (Skopje), †Ibe Paliku}a# (Skopje), †Xeladin Zekiri# (Tetovo), †Besa# (Gostivar), †Mi|eni# (Struga) i dr. Vo Skopje i Tetovo postoi i Albanski teatar. Albancite imaat i svoj nacionalen praznik (28 Noemvri ‡ Den na albanskoto zname). Tie se prisutni i aktivno u~estvuvaat vo politi~kiot `ivot na RM. Nivnite interesi gi artikuliraat albanski politi~ki partii: Partija za demokratski prosperitet (PDP), Demokratskata partija na Albancite (DPA), Demokratskata unija za integracija (DUI) i dr.
LIT.: Vasil KÍn~ov, Makedoni®. Geografi® i statistika, Sofi®, 1900; Kaplan Burovi}, Potekloto na Albancite, @eneva, 2005; Jovan Trifunoski, Albancite vo Makedonija, Beograd, 1998; D-r Milo{ Konstatinov, Od kade i koga [iptarite navlegoa vo Makedonija, „Kulturen `ivot“, XXV, 7-8, Skopje, 1990; Zavod za statistika na SR Makedonija. Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite, 1981, Skopje, 1984; Zavod za statistika na R. Makedonija. Popis na naselenieto od 1994 g., Skopje, 1997; Zavod za statistika na R. Makedonija. Popis na naselenieto, doma}instavata i stanovite vo R. Makedonija, Skopje, 2004; D-r Stojan Kiselinovski, Etni~kite promeni vo Makedonija (1913-1995), Skopje, 2000; D-r Stojan Kiselinovski ‡ d-r Irena Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (XX vek), Skopje, 2004. St. Kis. i \. Malk.

Amerika), toj pee za ~emernata tu|ina, lirika polna so nostalgija i kopne`. Koga se vra}a doma pre~ekan e kako najgolem `iv poet na [panija. Dobitnik e na Zlatniot venec na SVP (1978).
BIBL.: Me|u karanfilot i me~ot, 1945; Plima, 1945; Za slikarstvoto, 1948; Vra}awe na `ivotot dale~no, 1954. LIT.: M. Matevski, Rafael Alberti, „Poezija#, Skopje, 1978. P. Gil.

ALBICIJA (rod Albizzia Durazz., fam. Leguminosae) – alejno drvo {to opfa}a okolu 50 vida listopadni drvja i grmu{ki od tropskite i suptropskite delovi na zemjata. Edinstveniot vid {to e vnesen vo Makedonija pred pedesetina godini e A. julibrizin Durazz., so {iroko zaoblena do ~adoresta kruna, krupni, parni, peresti, ne`ni listovi i `olto-crvenikavi krupni cvetovi. Se koristi kako alejno drvo ili soliter. ^uvstvitelna na golemi studovi. Al. And. ALGOLO[KA KOLEKCIJA – kolekcija na algi vo forma na herbarium, nativni primeroci ili trajni preparati, sobrani od razni stani{ta vo RM i od svetot. Sodr`i pove}e od 3.000 primeroci i nad 8.000 dijatomolo{ki preparati. Zbirkata se ~uva na Katedrata za algologija pri Institutot za biologija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Sv. K. „ALGRETA#, AD – Resen – proizvodstveno pretprijatie, osnovano vo 1974 g. od Sobranieto na Op{tina Resen. Vo periodot 1981–1997 g. e vo sostav na RO Metalski zavod Tito – Skopje, a od april 1997 e prestruktuirano vo AD. Raspolaga so 6 ma{ini za leewe pod pritisok (1.000, 950, 380, 400 i 250 t), so kompletna pridru`na oprema: pe~ki za topewe na legurata (od 2 i 5 t), alati za leewe, ma{ini za mehani~ka obrabotka na odlivkite i za spojuvawe na radijatori, laboratorija za ispituvawe na kvalitetot na odlivkite, bojaxilnica i druga oprema. Osnovni dejnosti: proizvodstvo na aluminiumski grejni tela, odlivki za elektroindustrijata, ma{inskata i avtomobilskata industrija i galanterija od aluminiumski leguri. Sl. A. ALEKSA – prezviter, eden od ktitorite na crkvata „Sv. Spas# vo s. Dobri Dol (Skopsko). Zaedno so prezviter Petko i so popovite Jovan i Stanko, kako i so selanite od seloto, vo 1576 g. ovozmo`il izgradba i `ivopisuvawe na malata ednokorabna crkva.
LIT.: B. Vidoevska, Crkva „Sv. Spas# s. Dobri Dol – Skopsko, „Zbornik na Muzejot na Makedonija#, br.2, Skopje, 1996, 167168. Z. R.-N.

Rafael Alberti

ALBERTI, Rafael (Rafael Alberti) (Puerto de Santa, 16. XII 1902 – 28. X 1999) – poet, slikar, dramski avtor, sozdava eden od najimpresivnite i bogati lirski opusi na sovremenata {panska poezija. Po~nuva so lirikata na neopopularizmot (Mornar na kopno, 1924, Sakanata, 1925, Zorata na {eboite, 1925, Za angelite, 1928). Negovata poezija podocna se svrtuva kon motivite i temite na socijalnata i politi~kata stvarnosta (pesni za ulicata i sekojdnevjeto), a vo tekot na Gra|anskata vojna, toj e poet i borec na Republikata (pesni za borbata, `rtvata i verata). @iveej}i vo politi~ka emigracija (Evropa i Latinska

33

A

ALEKSANDAR I

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

drahmata na koja, namesto kruna kako kralska insignija, nosi bela lenta vrzana za tilot, ili monetata so negov lik so dijadema). Pronajdeni se brojni moneti na r. Tigar, koi se potvrda za trgovskite vrski so Persija. Poetot Pindar mu posvetuva epinikij dodeka e gostin vo kralskiot dvorec.
Aleksandar I, moneta

ALEKSANDAR I ([Alexandroz ´ A À Filellhnoz Alexandros I Phil´ ´ hellenos / 498 g. pr.n.e. – 454 g. pr.n.e.) – makedonski kral od dinastijata Argeadi; postar sin na Aminta I; vladee vo Dolna Makedonija od Olimp s¢ do r. Struma (Strymon) i vo eden del od Gorna Makedonija (Linkestida, Orestida, Elimeja); podocna nare~en „Filhelen# („Qubitel na Helenite#). Teritorijata na Makedonija vo ova vreme e pod kontrola na persiskata vojska. U~estvuva so vojska vo Gr~ko-persiskata vojna na strana na Persijcite. Kserksoviot vojskovodec Mardonij go ispra}a vo Atina so poraka Atiwanite da vlezat vo sojuz so Persija. Pred bitkata kaj Plataja (479), „Aleksandar Makedonecot# (spored Herodot) tajno izleguva od logorot na persiskata vojska za da im go prenese na Atiwanite planot na Mardonij. Poradi naklonosta i prijatelskite odnosi so Atina, proglasen e za „Proksen# i „Everget# („Dobrotvor# i „Prijatel#) na Atina, a po Gr~kopersiskata vojna mu e postavena zlatna statua vo Delfi. Ekonomski ja zajaknuva dr`avata, sproveduva voeni reformi, zapo~nuva monetokovewe (poznata e okto-

LIT.: Herodotus: I–IV, 4 Vols., Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1961; Herodot, Istorija. Prev. D. ^adikovska, Skopje, 1998; N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997; Istorija na makedonskiot narod 1, Skopje, 2000. A. [uk.

ALEKSANDAR II ([Alexandroz ´ B´ ; Alexandros II) (370–368 pr.n.e.) – makedonski kral od dinastijata na Argeadite; najstar sin na Aminta III i na Evridika, brat na Perdika III i na Filip II; kove bronzeni moneti; voeno se vklu~uva vo vnatre{nite sudiri vo Tesalija, ja osvojuva Larisa i postavuva makedonska vojska vo gradot; ubien e vo zagovor na Ptolemaj od Alor.
LIT.: Diodor Siculus., 12 Vols., Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1963; Justini, Historiarum Philippicarum; Ex Trogo Pompeio, Lib. XLIV, Parisiis MDCCCXXIII; Justin, Filipovata istorija. Prev. Q. Basotova, Skopje, 2000. A. [uk.

Aleksandar III Makedonski (Veliki)

ALEKSANDAR III Makedonski (Veliki) ([Alexandroz G ; Alexan´ der Magnus) (Pela, 356 g. pr.n.e. – Babilon, 13. VI 323 pr.n.e.) – makedonski car (336–323 pr.n.e.) od dinastijata na Argeadite, sin na Filip II i na Olimpijada, }erka na moloskiot vladetel Neoptolem. Rimjanite mu go davaat prekarot „Magnus# – „Velikiot osvojuva~ na Svetot#. Vospituvan vo duhot na

makedonskata aristokratska tradicija; na 13-godi{na vozrast e podu~uvan od filozofot Aristotel vo maloto mesto Miesa (blizu do Beroja); negovoto obrazovanie opfa}a: poezija, astronomija, geometrija, retorika/eristika, natprevar vo gimnasti~ki ve`bi, javawe i lov. Na 16-godi{na vozrast Filip mu go doveruva upravuvaweto na Makedonija (340) dodeka toj e vo pohod protiv Bizantion. Prviot voen pohod mu e protiv Majdite (pleme na gorniot tek na r. Strimon), ja izvojuva prvata pobeda i tuka go osnova gradot Aleksandropolis. Na 18 godini u~estvuva vo slavnata bitka kaj Hajroneja (338) i zaedno so tatko mu Filip gi pobeduvaat zdru`enite sili na Helenite. Po ubistvoto na Filip (336) Makedonskoto sobranie go proglasu-

Karta na osvojuvawata na Aleksandar III Makedonski

34

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ALEKSANDAR IV

A

Aleksandar III vo bitka so Persijancite (reljef)

va za vladetel na Makedonija. Prvata voena akcija e naso~ena kon helenskite polisi {to se obiduvaat da ja otfrlat makedonskata vlast i gi prisiluva da go po~ituvaat Korintskiot dogovor, spored koj toj ja nasleduva titulata „Hegemon na Helenite#. Vo pohodot (335) gi porazuva Tribalite i nivnite sojuznici Getite, potoa i ilirskite plemiwa, pa od ilirskata teritorija se spu{ta vo Helada, kade {to povtorno izbuvnuva antimakedonsko vostanie (pottiknato od Demosten), so `ari{te vo Teba; gi porazuva Tebancite, a Atina go prifa}a ponudeniot miroven dogovor. Vo 334 pr.n.e. trgnuva vo pohod protiv Persija so 40.000 vojnici i so 1.600 voeni brodovi; vo Mala Azija navleguva preku Helespont, kaj Sest; prviot voen sudir so persiskata vojska se slu~uva kaj r. Granik na Propontida (334). Pobedata mu go otvora patot za natamo{en probiv; lidiskiot grad Sard se predava bez borba, a potoa i gradovite na Ajolida i na Jonija, me|u koi e Efes, kade {to e do~ekan kako osloboditel od persiskoto ropstvo; edinstveno Milet i Halikarnas davaat otpor (334). Po ovie osvojuvawa ja deli vojskata na dva dela: edniot del, na ~elo so Parmenion, odi da prezimi vo Sard, a drugiot trgnuva vo pohod preku Karija, Likija i Pamfilija, osvojuvaj}i gi site gradovi i tvrdini. Vo 333 g. pr.n.e. celata vojska se sobira vo Gordion, prestolninata na frigiskite kralevi (Gordij i Mida), kade {to, spored edna legenda, Aleksandar go presekuva so me~ nerazvrzliviot jazol na jaremot na kralot Mida, so {to go ispolnuva proro{tvoto deka }e zagospodari so Azija.

Vo osvoenite teritorii naj~esto go zadr`uva postojniot administrativen sistem: satrapiite – osnovni administrativni edinici so satrapi, a naj~esto Persijci, ja imaat civilnata i voenata vlast (osven vo Lidija, kade {to e postaven Makedonec), dodeka finansiskata vlast ja rakovodat Makedonci; makedonskata vojska ja kontrolira osvoenata teritorija. Prvata bitka so „Golemiot car# Darij III se slu~uva kaj Isos (333), kade {to Aleksandrovata vojska pobeduva, a Darij bega od bojnoto pole. Vo Fenikija gi osvojuva utvrdeniot grad Tir i gr. Gaza. Vo Egipet e do~ekan kako osloboditel i proglasen e za faraon; vo Memfis egipetskite sve{tenici mu ja predavaat dvojnata kruna na egipetskite faraoni; na deltata na r. Nil go osnova (331 g.) gr. Aleksandrija (teritorijata na gradot ja iscrtuva so bra{no od ja~men (spored drevniot makedonski obi~aj). Preku Sirija vleguva vo Sev. Mesopotamija; kaj Gavgamela (331) ja izvojuva pobedata nad golemata persiska vojska; se proglasuva za car na Azija i carski vleguva vo drevniot grad Babilon, glaven centar na Persiskoto Carstvo; ja osvojuva i vtorata persiska prestolnina Suza, a potoa gr. Ekbatana. Poterata po persiskiot car zavr{uva vo Hekantopil, kade {to go nao|a mrtvoto telo na Darij III Kodoman, ubien od persiskiot satrap Bes. Otkako so carski po~esti go pogrebuva, Aleksandar, noviot persiski car, prodol`uva na sever kon Hirkanija i Partija, oblasti na jug od Kaspiskoto More. Od 330 do 327 g. pr.n.e. prestojuva vo Baktrija i vo Sogdijana. Vo Baktrija (327) se `eni so edna od najubavite `eni Irankata

Roksana, koja, po negovata smrt, go ra|a sinot Aleksandar IV. Vo pohodot vo Indija na r. Hidasp ja vodi poslednata golema bitka so kralot na Penxab – Por (326). Po golemata pobeda, kon svoeto carstvo gi prisoedinuva i zemjite od onaa strana na Ind; na mestoto na pobedata go osnova gr. Nikai (Pobeda), a vo blizina go gradi gr. nare~en Bukefala (vo spomen na svojot slaven kow Bukefal). Na bregovite na r. Hifast podignuva dvanaeset `rtvenici na bogovite i stolb na koj pi{uvalo: „Ovde zastanal Aleksandar#. Na vra}awe, na bregot na Ind, osnova nova Aleksandrija (edna od 17-te Aleksandrii). Na bregot na Indiskiot Okean Aleksandrovata vojska se deli na dva dela, edniot del, pod vodstvo na Aleksandar, se dvi`i po kopno, a drugiot, pod vodstvo na Nearh, plovi 80 dena. Vo 324 g. celata makedonska vojska se sobira vo Suza, kade {to organizira proslava vo ~est na „Golemata sveta svadba#: se ven~avaat 10.000 Makedonci so Persijki; me|u niv i samiot Aleksandar, koj se `eni so }erkite na Darij, Brasida i Parisatida i so najmalata }erka na Artarkserks, Ohos. Planira natamo{ni pohodi, mnogu pove}e istra`uva~ki otkolku osvojuva~ki: pomorsko patuvawe okolu Arapskiot Poluostrov do Kartagina i do ostrovite na Herakle (ili Melkart), najstariot tesnec me|u Evropa i Afrika (den. Gibraltar). Planovite propa|aat so negovata smrt. Ostanuva zapameten kako najgolem svetski vojskovodec i nepobediv voin, tvorec na noviot svet, na novata epoha, na noviot poredok.
LIT.: Plutarch, Alexander, Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1959; Curtius Rufus, De Rebus Gestis Alexdri Macedonis vol. I, Parisiis, 1822; W. L. Adams and E. N. Borza, Philip II, Alexander the Great and the Macedonian heritage, Washington, D. C., 1982; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995; J. N. Borza, Vo senkata na Olimp, Skopje, 2004; P. Bose, Alexander the Great, London, 2003; Arijan, Aleksandrovata anabasa. Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; Kvint Kurtij Ruf, Istorija na Aleksandar Makedonski. Prev. Q. Basotova, Skopje, 1998. A. [uk.

ALEKSANDAR IV (Babilon, 323 pr.n.e. – Amfipol, 310/9 pr.n.e.) – posledniot makedonski car od makedonskata dinastija Argeadi, sin na Aleksandar III Makedonski i na Roksana (roden tri meseci po smrtta na tatko mu). Vladee zaedno so formalniot naslednik, ~i~ko mu Filip III Aridaj, ubien vo 317 g. Po naredba na Kasandar, Aleksandar IV e ubien zaedno so majka mu vo Amfipol.
35

A

ALEKSANDAR

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

LIT.: Diodorus Siculis, 12 Vols., Harvard University Press, 1963; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje 1995. A. [uk.

„ALEKSANDAR VELIKI“, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Lorein, Wujork, SAD, 1924 ‡ ?) ‡ organizacija na Makedoncite doselenici, mnozinstvoto po poteklo od Resensko i Dolna Prespa. Po~etnata inicijativa za formirawe na organizacijata bila dadena vo mart 1924 g., a vo juni ve}e bilo svikano sobranie, na koe bile postaveni temelite na MPO „Aleksandar Veliki“. Sl. N.-K. „ALEKSANDAR VELIKI“, ISELENI^KO DRU[TVO (Geri, Indijana, SAD, 1927 ‡ ?) ‡ dru{tvo na Makedonci doselenici od Kostursko, Lerinsko, Ohridsko i od drugi delovi na Makedonija vo gradot Geri i vo bliskite naseleni mesta. Razvivalo humantirani i drugi dejnosti.
Sl. N.-K.

†Slavjansko-ma}edonskata op{ta istorija# od \. M. Pulevski. Vo srednovekovnata makedonska kni`evnost, kako i vo drugite slovenski kni`evnosti, va`no mesto vo `anrot na romanite zazema romanot poznat vo slavistikata so naslovot „Aleksandrida“. Vo srednovekovnata sholastika prozvu~uvaat novite svetovni motivi vo proznoto tvore{tvo, osobeno onie so istoriska tematika. Slavniot makedonski vojskovodec go dobiva prvoto mesto, za{to svoevidno preraboten napolno im odgovaral na riterskite maniri, karakteristi~ni za srednovekovnoto feudalno op{testvo i dava primeri za pobedite na Aleksandar Veliki (365‡323 pr.n.e.). Vo srednovekovniot roman provejuvaat bogati borbeni nastani i podvizi, pome{ani so fantasti~ni vmetnuvawa, so neobi~ni i neistoriski dodatoci, so cel da se privle~e vnimanieto na ~itatelot so neobi~ni sodr`ini. Osnovata na romanot e bazirana vrz istoriski i literaturni izvori, usni predanija i legendi, ~ii tragi vodat i do II‡I v. pr.n.e. Vo ju`noslovenskata sredina prevodot nastanal kon krajot na X v., spored Psevdo-Kalistenovata verzija, sostavena na gr~ki jazik. Romanot se pro{iril i vo starata ruska literatura, a najbrojni prepisi do`iveal vo srednovekovnata srpska literatura, no se pro{iril i vo cela Evropa i Azija, s¢ do skandinavskite zemji i na istok do Indija.
IZV. i LIT.: Kvint KurciŸ Ruf, IstoriÔ Aleksandra Makedonskogo. Sohraniv{iesÔ knigi, Moskva, 1963, 9–15; Iz na{e kwi`evnosti feudalnog doba. Izbor, redakcija, prevod i komentari dr Dragoqub PavloviÊ, dr Radmila MarinkoviÊ, Beograd, 1969, 129–133; Pseudo-Kalesten, @ivot i djela Aleksandra Makedonskog. Starogr~ki roman o Aleksandru prema rukopisu, I. Prevod, predgovor i komentar Dr Zdeslav Dukat, Novi Sad, 1980, 21–39; „storix Aleksandra VelikogÍ cara makedonskogÍ, koÔ opisue negovo roÚene, `ivotÍ i hrabrostÍ bezsmrtnu. Prepe=atio po drugœœ putq na srbskij ezÎkÍ ŒorÚe ›iroviÊÍ, PiroÊanacÍ. U Beogradu, 1851; Pripovetka o Aleksandru Velikom u staroj srpskoj kwi`evnosti. Kriti~ki tekst i rasprava od Stojana NovakoviÊa, Beograd, 1878; Makedonska Aleksandrida. Podgotovka i transliteracija Bla`e Ristovski i Biljana Ristovska-Josifovska, Skopje, 2005; Aleksandar kralot na Makedoncite. Predgovor d-r Simo Mladenovski, Skopje, 1994; Biljana RistovskaJosifovska, Romanot za Aleksandar kako izvor za †Slavjansko-ma}edonskata op{ta istorija# od \or|ija M. Pulevski, †Balcanoslavica#, 32-33, Prilep-Skopje, 2003, 113-134; A. Kostwhin, Aleksandr Makedonskij v literaturnoj i fol\klornoj tradicii, Moskva, 1972; Vera Stoj~evskaAnti}, Istorija na makedonskata kni`evnost. Srednovekovna kni`evnost, II, IML, Skopje, 1997. B. R.-J., A. [uk. i V. S.-A.

Aleksandriskiot svetilnik (rekonstrukcija)

ALEKSANDRIJA – najgolem i najzna~aen grad vo Egipet, izgraden od Aleksandar III Makedonski (331 pr.n.e.) na deltata na Nil po osvojuvaweto na Egipet za da ja ovekove~i svojata slava. Granicite na gradot gi opredelil spored makedonskiot obi~aj, gi „iscrtal# so bra{no od ja~men vo forma na ma{ka nametka (hlamida) {to ja nosele Makedoncite na patuvawe. Planot e izraboten od arhitektot Dinokrat, spored idejata na Aleksandar. Vo gradot se kovat pari so pretstava na Herakle. Vo poslednite emisii likot na monetata li~i na Aleksandar III. Vo vremeto na vladeeweto na makedonskata dinastija Ptolemaidi gradot se izdignuva vo najgolem centar na kulturata vo antikata, osobeno so Muzejot, Aleksandriskata biblioteka i Aleksandriskata {kola, i so razvojot na naukite: filologija, astrologija, kako i matematika, poetika, poezija.
LIT.: Plutarch, Alexander, Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1959; Arrian: History of Alexder and Indica, Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1960; Q. Curtius Rufus, De Rebus Gestis Alexdri Macedonis vol. I, Parisiis, 1822; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.

Srednovekovna ilustracija od †Aleksandrida#

ALEKSANDRIDA (Roman za Aleksandar) ‡ popularen srednovekoven roman za Aleksandar III Makedonski. Nastanuva vedna{ po smrtta na Aleksandar; mu se pripi{uva na Psevdo-Kalisten, koj na fantasti~en na~in raska`uva za `ivotot i podvizite na Aleksandar Makedonski. Za~uvani se podocne{ni verzii prevedeni od gr~ki na latinski, ermenski, koptski i na siriski jazik. Napraveni se golem broj verzii na razni jazici niz svetot, a najstarata verojatno poteknuva od Aleksandrija (II‡I v. pr.n.e.). Makedonska verzija na Aleksandridata od vtorata polovina na XIX v. se sodr`i vo
36

ALEKSANDROV, Todor (Novo Selo, [tipsko, 4. III 1881 – s. Sugarevo, Melni~ko, Pirinskiot del na Makedonija, 31. VIII 1924) – eden od voda~ite na VMRO. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te vo Skopje (1898), koga i se vklu~il vo TMORO. Bil u~itel i rakovoditel na mesnite komiteti vo Ko~ani, Vinica, Kratovo, Novo Selo i [tip, sekretar na ~etata na {tipskiot vojvoda Mi{e Razvigorov (1905) i na ko~anskiot okoliski vojvoda Simeon GeorgievKo~anski (1907), okru`en vojvoda

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ALEKSI]

A

skite (1975–1978) i seniorskite prvenstva na Jugoslavija (1980– 1990) osvoil 11 zlatni, 14 srebreni i 10 bronzeni medali vo poedine~na i ekipna konkurencija vo me~, sabja i floret. Uspe{no nastapuval za jugoslovenskata reprezentacija i na golem broj me|unarodni prvenstva i turniri.
Br. R.

`ewe. Pobornik za samostojna obedineta Makedonija; gemixija, ilindenec, ~etnik na Sandanski, komunist, ~len i sekretar na Gornoxumajskiot okru`en partiski komitet na BKP, komandir na odred vo Septemvriskoto vostanie (1923), koga bila sozdadena tridnevnata Razlo{ka Republika. Poradi makedonskite projavi bil ubien od privrzanici na Todor Aleksandrov.
LIT.: Ivan Ra{enov, MetodiŸ @iglov, Biografi~eski o~erk, Sofi®, 1924; Todor ^opov, Odbrani tvorbi. Priredil Bla`e Ristovski, Skopje, 1982. O. Iv.

Todor Aleksandrov

na Skopskiot revolucioneren okrug (1907), ~len na CK na VMORO (1911), ~len vo [tabot na III makedonska brigada vo Balkanskite vojni i vo [tabot na partizanskata ~eta na III brigada na XI makedonska divizija vo Prvata svetska vojna. Po vojnata, zaedno so Protogerov i P. ^aulev, ja obnovil organizacijata pod imeto VMRO (1919) i vo 1920 ja zacvrstil vo Pirinskiot del na Makedonija, kade {to sozdal organizaciona i voena baza i ottamu gi obnovil oru`enite ~etni~ki akcii vo Vardarskiot del na Makedonija. Dejstvuval protiv politikata na Zemjodelskata vlada na A. Stamboliski za zbli`uvawe so Kralstvoto na SHS. Go potpi{al Majskiot manifest za obedinuvawe na makedonskite revolucionerni sili vo edinstven makedonski revolucioneren front (1924), no (pred ubistvoto) javno se otka`al od svojot potpis.
IZV. i LIT.: Centralen dÍr`aven arhiv, Sofija, fond 396–Makedonska vÍtre{na revolÓcionna organizaciÔ, op. 2, a. e. 2, l. 24–25; De~o Dobrinov, PosledniÔt car na planinite. Biografi~en o~erk za Todor Aleksandrov 1881–1924, SofiÔ, 1992; Todor Aleksandrov, @ivot legenda. SÍstavitel Co~o V. BilÔrski, SofiÔ, 1991; Todor Aleksandrov. S¢ za Makedonija. Dokumenti 1919–1924. Izbor, predgovor i redakcija Prof. d-r Zoran Todorovski, Skopje, 2005. Z. Tod.

Aleksandar Aleksiev

ALEKSIEV, Aleksandar (Ko~ani, 28. VIII 1929 – Skopje, 22. II 2006) – univerzitetski profesor, poet, romansier, kriti~ar, kni`even istori~ar, teatrolog, preveduva~. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Dolgogodi{en glaven i odgovoren urednik na spisanieto „Sovremenost#, direktor na Makedonskoto radio i na Dr`avniot arhiv na Makedonija, profesor na Fakultetot za dramski umetnosti. Se projavil so edinstvenata stihozbirka „Pesni# (1955). Kako kni`even istori~ar ostavil dela od trajna vrednost za makedonskata drama i teatar. Gi redaktiral sobranite dela na Vojdan ^ernodrinski vo pet toma (1975) i na Vasil Iqoski vo tri toma (1979).
DELA: Pesni, Sk., 1955; Osnovopolo`nici na makedonskata dramska literatura, Sk., 1972; Makedonskata dramska literatura, Sk., 1976; Makedonskata drama me|u dvete svetski vojni, Sk., 1976; Ilinden i makedonskata dramska literatura, Sk., 1983; Niz literaturnoto minato i sega{nost, Sk., 1985; Qubov za qubov, Sk., 1994; romani Devette kruga na pekolot, Sk., 2000 i ^ardak ni na nebo ni na zemja, Sk., 2003. V. Toc.

ALEKSIJ – protostrator, prv ktitor na malata crkva izgradena vo 1095 g. posvetena na sv. Nikola vo s. Manastir (Mariovo). Bil rodnina na imperatorot Aleksij Komnen. Otkako bila urnata malata crkva (1266), ~ij{to ktitor bil Aleksij, na nejzino mesto igumenot Akakij izgradil preubava nova crkva {to opstojuva do deneska.
LIT.: D. Koco – P. Miqkovi}-Pepek, Manastir, Skopje, 1958; F. Bari{i¢, Dva gr~ka natpisa iz Manastira i Struge, „Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#, 8/2, Beograd, 1964; V. J. –uri¢, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974. Z. R.-N.

ALEKSIJ I Komnin (1048–1118) – vizantiski imperator (1081– 1118), osnova~ na dinastijata Komnini, pretstavnik na voenoto blagorodni{tvo. Vojuval protiv Normanite, Pe~enezite, Srbite, Kumanite i Selxucite vo Mala Azija. Uspeal da ja stabilizira Vizantija i da ja spasi od raspa|awe. Na vnatre{en plan, sistemot na pronii dobil voen karakter, sozdal nova vojska i flota. Naseluval Pe~enezi i Kumani vo Makedonija (Meglensko).
LIT.: F. Chalandon, Essai sur la règne d’Alexis I Comnène (1081–1118), Paris, 1900 (reprint New York 1971). K. Ax.

Tomi Aleksandrovski

ALEKSANDROVSKI, Tomi (Skopje, 12. III 1955) ‡ profesor po fizi~ka kultura, me~uvalec. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1995). Bil ~len na Me~uva~kiot klub †Rabotni~ki# vo Skopje. Na junior-

ALEKSIEV, Vladislav (Solun, 1884 ‡ Sofija, 1962) ‡ univerzitetski profesor, pravnik. Zavr{il klasi~na gimnazija vo Bitola. Odbranil doktorat po pravni nauki vo Lajpcig, Germanija (1910). Bil nastavnik vo gimnazijata vo Solun (1910‡1912) i profesor po slovensko pravo na Pravniot fakultet vo Sofija (1928‡1950). Vnuk od }erka na Dimitrija Miladinov. Sv. [. ALEKSIEV, Metodij (Veles, 27. II 1888 – Petri~, septemvri 1924) – makedonski revolucioner i aktivist vo komunisti~koto dvi-

ALEKSIJ III Angel (1153–1211) – vizantiski imperator (1195– 1203). Do{ol na vlast so prevrat. Vo vremeto na negovoto vladeewe se prodlabo~ila krizata vo Vizantija. Uspeal da ja neutralizira nezavisnosta na Dobromir Hrs vo Makedonija. Vo IV krstonosen pohod bil zaroben od krstonoscite, a podocna otkupen od Epircite. @ivotot go zavr{il vo manastir kaj Nikeja.
LIT.: M. Angold, The Byzantine Empire 1025–1204: A Political History, London–New York, 1997. K. Ax.

ALEKSI], Vasilka Dimitrova (Prilep, 30. XI 1938) – redoven profesor (1987) na PMF (Institut za hemija). Diplomirala (1961) kako prvenec na generacijata na Grupata za hemija na PMF i doktorirala (1974) isto taka na
37

A

ALEKSI]

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

PMF vo Skopje. Dr`ela nastava po pove}e predmeti za studentite po hemija, no i na drugi fakulteti vo Skopje i vo Vrawe. Nau~nata rabota $ e od oblasta na organskata sinteza. Svoite trudovi (okolu 40) gi objavuvala glavno vo doma{ni spisanija i vo zbornici. Na nau~ni sobiri prezentirala 40 soop{tenija. Bila prodekan na Hemiskiot fakultet. Vo penzija od 2001 g.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 211; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, Skopje, 2006, 230. B. [.

V. †Na{a re~# / †Na{ list# / †Na{ glas#, pod redakcija na Dejan Aleksi} (1939&1941)

ALEKSI], Dejan (Skopje, 21. VI 1914 ‡ Belgrad, 2001) ‡ pravnik, politi~ki deec, novinar i publicist. Go zavr{il Pravniot fakultet vo Belgrad, kade {to aktivno u~estvuval vo makedonskoto studentsko dvi`ewe kako ~len na Kulturno-prosvetnoto dru{tvo „Vardar# i MANAPO. Bil ~len na KPJ (od 1939), glaven i odgovoren urednik na v. „Na{a re~# (Skopje, 1939‡1941) so tekstovi i na makedonski jazik. Istovremeno bil ~len na Gradskiot odbor za Crvena pomo{ (od krajot na 1939) i pretsedatel na advokatskite pripravnici pri Skopskata advokatska komora (od 21. III 1941). Vo vremeto na NOAVM bil ~len na Mesniot voen {tab na Kumanovskata organizacija na KPJ (septemvri‡oktomvri 1941). Po razbivaweto na kumanovskite partizanski odredi (oktomvri 1941) se ilegaliziral vo Skopje, no bil uapsen od bugarskata policija, predaden na Nedi}evcite i e sproveden vo zatvorite Glavwa~a i Ada Ciganlija vo Belgrad (do krajot na 1942). Po Osloboduvaweto bil novinar na v. „Nova Makedonija# (od krajot na 1944), vr{itel na dol`nosta direktor na Uredot za informacii pri Vladata na NRM (1948‡1949) i na pretstavni{tvoto na „Tanjug# vo Skopje, a potoa urednik za nadovore{na politika na Tanjug vo Belgrad (od 1947). Projavil bogata publicisti~ka dejnost.
BIBL.: Kako go izdadovme vesnikot „Na{a re~#, „Nova Makedonija#, XII, 3654,

Skopje, 2. VIII 1956, 7; Tri demonstracii vo Skopje, „Nova Makedonija#, XV, 4518, 12. II 1959, 2; „Na{a re~# 1939-1959, „Nova Makedonija#, XV, 4530-4532, 26-28. II 1959; MANAPO, „Nova Makedonija#, XV, 4580, 25. IV 1959, 4; Prvata redakcija vo slobodno Skopje, „Nova Makedonija#, XXV, 8181, 29. X 1969, 13; „Na{a re~#‡ zna~aen faktor vo istorijata na progresivniot pe~at vo Makedonija, „13 Noemvri#, VIII, 8, Skopje, 1969, 22; Martovskite nastani vo Skopje, Skopje vo NOV 1941, Skopje, 1973, 95-118; Podgotovkite za oru`eno vostanie vo Kumanovo i Kumanovsko, Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1942 godina, Kumanovo, 1979, 576-601; Na{a re~ 1939-194. Od istorijata na napredniot pe~at vo Makedonija, Skopje, 1980; Martovskite nastani vo Makedonija ‡ silni sudiri vo borbata za osnovnite prava na makedonskiot narod, „Beseda#, VIII, 21-22, Kumanovo, 1981, 10-29; [to i kako pi{uvavme za stopanskite problemi na Tikve{ijata vo „Na{a re~#, Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, kn. prva, Tikve{ijata me|u dvete svetski vojni, Kavadarci‡Negotino, 1983, 241-249; Stra{o Pinxur ‡ revolucioner i komunist, Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, kn. sedma, Stra{o Pinxur naroden heroj, Kavadarci‡Negotino, 1985, 35-56; Du{ko Popovi}-\oko, Skopje, 1985; 40-godi{nina od formiraweto na brigadata „Jane Sandanski#, „Beseda#, XXI, 33-34, Kumanovo, 1985, 64-68. LIT.: Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939-1945, kniga vtora, Skopje, 1974; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1942 godina, (Materijali od Nau~niot sobir odr`an na 12, 13 i 14 dekemvri 1978), Kumanovo, dekemvri 1979. S. Ml.

Blaga Aleksova

Aco Aleksov

ALEKSOV, Aco (Strumica, 3. XI 1932) ‡ artist i re`iser. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad, a Teatarska akademija (Oddel za akteri) vo Belgrad (1953‡1958). Prvin bil akter i re`iser na Strumi~kiot teatar, kade {to ja formiral Malata eksperimentalna scena, a potoa asistent na filmska re`ija vo Vardar-film vo Skopje (1959‡1961) i televiziski re`iser vo MRTV.
LIT.: Risto Stefanovski, Teatarot vo Makedonija od partizanskiot do mladinsko-detskiot, Skopje, 1998. S. Ml.

ALEKSOV, Darko (Skopje, 23. VIII 1976) – pravnik. Izvr{en direktor na nevladinata organizacija MOST {to pridonesuva za fer i demokratski izbori vo zemjata. R.

ALEKSOVA, Blaga (Tetovo, 24. I 1922 – Skopje, 12. VII 2007) – arheolog, akademik. Gimnazija zavr{ila vo Skopje, a diplomirala na Grupata za istorija na umetnosta na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1950). Doktorirala na tema od oblasta na srednovekovnata arheologija na Univerzitetot vo Qubqana (1958). Rabotela kako kustos vo Gradskiot muzej na Skopje (1948 – 1950) i vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija (1950 – 1975), kade {to go rakovodela Oddelenieto za srednovekovna arheologija. Od 1962 do 1975 g. bila direktor na ovaa nacionalna institucija. Specijalizirala vo Centarot za vizantiski studii na Harvardskiot univerzitet vo Va{ington (1971 i 1983). Od 1975 g., pa s¢ do penzioniraweto (1983) rabotela vo Institutot za istorija na umetnosta so arheologija kako profesor po srednovekovna i ranohristijanska arheologija. Se zanimavala so prou~uvawe na srednovekovnite nekropoli, nakitot i kerami~kata produkcija, kako dokaz za obi~aite, veruvawata i kulturata na Slovenite. Go otkrila i go protolkuvala prodorot na ranoto hristijanstvo vo Makedonija, preku iskopuvawata na pove}e ranohristijanski centri. Nejzinite istra`uvawa bile naso~eni kon doka`uvawe na kulturolo{kiot kontinuitet me|u ranoto hristijanstvo i srednovekovjeto vo Makedonija. Ja otkrila najstarata hristijanska crkva vo Makedonija (Starata episkopska bazilika vo Stobi). Vr{ela iskopuvawa na lokalitetite: Demir Kapija, Bargala, Krupi{te, Strumica, Polog, Ohrid, Prespa, Dojran, Orizari, Radoli{ta i Stobi. Korakovodela so me|unarodnite istra`uva~ki proekti (jugoslovensko-amerikanski) vo Bargala i vo Stobi. U~estvuvala na golem broj nau~ni sobiri vo Makedonija, SAD, Avstrija, Anglija, Rusija, Romanija, Turcija, Bugarija, Italija, Hrvatska, Srbija, Grcija i vo Albanija. ^len e na MANU (1997).

38

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ALIN

A

BIBL.: Prosek – Demir Kapija: Slovenska nekropola i slovenske nekropole u Makedoniji, Beograd-Skopje,1966; Episkopijata na Bregalnica, Prilep, 1989; Loca Sanctorum Macedoniae: kultot na martirite vo Makedonija od IV do VI vek, Skopje, 1995. D. Z.

istra`uvawa. †Nova Makedonija#, XLVIII, 16317, Skopje, 26. VI 1992, 10-11. S. Ml.

ALEKSOVA, Rajna (Bitola, 25. XII 1882 – Bitola, 23. II 1959) – farmacevt. Diplomirala na Farm. f. vo Lozana (17. VII 1906), kako prva `ena farmacevt vo Makedonija. Rabotela vo familijarnata apteka locirana na „[irok sokak# vo Bitola (postojat aptekarski dnevnici od 1883 do 1930 g.) s¢ do penzioniraweto (1944).
LIT.: P. Bojaxievski, Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite, Bitola, 1992. P. B.

ALEKSOVSKI, Vasil (s. Drenoveni, Kostursko, 1911 ‡ s. Trebenica, Kostursko, 4. III 1944) ‡ deec na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Bil ~len na OKNE (1933) i na KPG (1936) i nejzin prateni~ki kandidat za parlamentarnite izbori (1936). Poradi komunisti~kata dejnost bil uapsen (1939), a kako voen obvrznik, u~estvuval vo Gr~ko-italijanskata vojna (19401941). Po fa{isti~kata okupacija, podgotvuval radiovesti i se zalagal za formirawe makedonski partizanski odredi. Bil sekretar na EAM vo reonot na Vi{eni-Gorenci, Kostursko (juli 1943), eden od osnova~ite i ~len na Oblasniot komitet na SNOF vo Kostursko (dekemvri 1943) i sekretar na Oblasniot komitet za Vi{eni-Gorenci. Bil ubien od bugarskata policija. Opean e vo narodnata pesna.
Lit.: D-r Risto Kirjazovski, Demokratski i antifa{isti~ki partii i organizacii vo Egejskiot del na Makedonija 1941-1945, INI, Skopje, 1991; M-r Liljana Panovska, Terorot vo Egejskiot del na Makedonija pod germansko-italijanska okupacija (1941-1945), INI, Skopje, 1995. S. Ml.

ALEKSOVSKI-KAR^E, Boris (Ki~evo, 10. X 1918 ‡ Skopje, 2002) ‡ ~evlarski rabotnik, komunisti~ki deec i politi~ar. Bil ~len na SKOJ (1938) i na KPJ (oktomvri 1941), sekretar na MK na KPJ vo Ki~evo (oktomvri 1941 ‡ mart 1943), ~len na Okru`niot komitet na KPJ vo Tetovo (septemvri 1942 ‡ mart 1943), ~len na Prviot oblasten komitet na KPM (april ‡ avgust 1943), zamenik politi~ki komesar na Prvata operativna zona na NOV i POM i politi~ki komesar na bataljon na Prvata makedonsko-kosovska NOUB (11. XI 1943 ‡ 1944). Bil kooptiran za ~len na ASNOM (oktomvri 1944). Po Osloboduvaweto bil na zna~ajni partiski i dr`avni~ki dol`nosti: pretsedatel na Republi~koto sobranie na SSM (1950), pretsedatel na Glavniot odbor na SZB od NOB na Makedonija (1959‡1970), ~len na CK na KPM/ SKM, pratenik vo Republi~koto i Sojuznoto sobranie i dr. Vo me|uvreme ja zavr{il Vi{ata partiska {kola „\uro \akovi}#. Nositel e na Partizanska spomenica 1941 i pove}e odlikuvawa.
IZV.: Boris Aleksovski-Kar~e, Se}avawa, rakopis, AOINI, Skopje. LIT.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941– 1945. Dokumenti, Ki~evo, 1985. S. Ml.

Fahri Ali

stencijalnite pra{awa i dilemi na ~ovekot i svetot. Kratkite poetski formi se gradat nad iskustvata od isto~nata mudrost i neretko se iskri na mudrosta.
DELA: Mangal, Sk., 1973; So dve srca, Sk., 1978; Potkovica, Sk., 1984; Ostra strela na slobodata, Sk., 1989; Vodata ste`na, Sk., 1991; Neotkinato od karpa, Sk., 1995; Okoto na makata, Sk., 1997; Evoluciono te~am, Sk., 1999; Delba na osamenosta, Sk., 2003; stihozbirka za deca Detski vetrovi, Sk., 1993. V. Toc. i A. Ago

ALEKSOVSKI, Du{ko (s. Topolovi}, Kratovsko, 1948) ‡ filolog, profesor po francuski jazik. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo Kratovo, a Filozofski fakultet (Romanska filologija) vo Skopje. Prvin rabotel kako profesor po francuski jazik vo Kratovo, a potoa magistriral (1976) i doktoriral na Univerzitetot Franc Konte vo Pariz na tema †Romen Rolan vo Jugoslavija#. Vo Kratovo formiral Dru{tvo za nauka i umetnost i Makedonski centar za karpesta umetnost (1992).
BIBL.: Zaginaa za da `iveat, Kratovo, 1985 (so koavtor); Stranskite zborovi vo Kratovskiot region, Kratovo, 1985; Toponimijata na Kratovskiot region, Kratovo, 1986; Vrskite na Romen Rolan so Jugoslavija, Kratovo, 1986; D-r Pavel [atev vo narodnite pesni, Kratovo, 1995. LIT.: B. Burnazovski, Po~etocite na svetskata pismenost. Zna~ajni arheolo{ki

ALEKSOSKI, Bla`e (Prilep, 1. II 1933) ‡ akter. ^len na Narodniot teatar od Prilep (1953‡1992). Avtor e na dramski tekstovi i na popularni istoriografski knigi. Bil i re`iser na nekolku pretstavi. Ulogi: Maroe (Dundo Maroe); Lukov (Crnila); Tarvald Hermer (Nora); Teodos (^orbaxi Teodos). Re`ii: Pe~albari; Antica; Mister Dolar; Nie sme angeli; Na`alena familija; Begalka i dr. Avtor e na dramskite tekstovi: Itroman Pejo; Prikazna za polno}niot gostin; Koloban; Kosta Sarufte i dr. R. St. ALI, Fahri (Fahri Ali) (Skopje, 9. VI 1948) – poet, eseist, kriti~ar, preveduva~ od turskata etni~ka zaednica. Zavr{il sredno obrazovanie. Rabotel kako urednik vo vesnikot „Birlik# pri NIP „Nova Makedonija#. Studiral na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Od 1970 godina po~nuva da raboti kako novinar vo Redakcijata na †Birlik# vo Skopje. Bil odgovoren urednik na detskite spisanija †Sevin~# i †Tomurxuk# i urednik na literaturnoto spisanie †Sesler#. Be{e pretsedatel na Kulturno-umetni~koto dru{tvo †Orhan Veli# vo Skopje. ^len e na DPM (od 1978). Poet na egzi-

ALI ^AIR (Prilep) ‡ arheolo{ko nao|ali{te, otkrieno pri izgradbata na gradskata naselba Ali ^air. So za{titni sonda`ni iskopuvawa (1968 i 1972) bile otkrieni kerami~ki sadovi i drugi artefakti od ednoslojna naselba, spored koi e izvr{ena vremenska i kulturna determinacija na docniot neolit vo Pelagoniskata kotlina. Severno od nea na okolu 100 m bile najdeni dve mermerni plo~i so reljefni pretstavi na rimskite bo`ici Venera i Minerva.
LIT.: Blagoja Kitanoski, Ali ^air – Prilep, neolitska naselba, „AP“, 11, Beograd, 1969. V. S.

ALIN DOL (s. Nemawici, Sv. Nikole): 1. Neolitska i rimska naselba i nekropola. Na leviot breg na Orelska Reka, na 1,8 km sz od seloto, denes delumno pod vodata od ezeroto †Mavrovica“. Za{titni istra`uvawa se izvr{eni vo 1981 g. Keramikata e od raniot, sredniot i od docniot neolit. Hronolo{ki i kulturno odgovara na bliskata naselba vo Anzabegovo i na kulturnata grupa Anzabegovo – Vr{nik I–IV. Vo rimskiot period egzistirala pomala naselba so kerami~ki rabotilnici. Otkriena e pe~ka za keramika. Pokraj rekata e otkriena bawa. Rimska nekropola so skeletni pogrebuvawa vo kameni cisti, koi datiraat od III–IV v. 2. Arheolo{ko nao|ali{te 1,8 km s-z od seloto. Vo tekot na izgradbata na HA Mavrovica, Arheolo{kiot muzej vo Skopje (1981), a potoa i Narodniot muzej od Sveti Nikole (2003), izvr{ile za{titni iskopuvawa
39

A

ALINSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

so koi bile otkrieni ostatoci od neolitska naselba od postariot neolit, stratigrafski identi~na na naselbata Barutnica vo Anzabegovo, temeli od stanbeni objekti, skara od pe~ka za pe~ewe teguli i imbreksi, kako i grobovi‡cisti {to pripa|ale na mala ruralna naselba od rimsko vreme (I–V v.). Del od nao|ali{teto ve}e e pod vodite na akumulacijata.
LIT.: Dragi{a Zdravkovski ‡ Mila [urbanoska, Izve{taj od za{titnoto istra`uvawe na HA †Mavrovica“ vo s. Nemawici, Svetinikolsko, ZAM, X–XI, Skopje, 1983. V. S.

na turskoto vladeewe, tom IV. Buni i vostanija, „Misla#, Skopje, 1983. S. Ml.

ALI-PA[INA XAMIJA (Ohrid, veroj. XVIII v.) – spomenik na kulturata i aktiven verski objekt. Poznata i pod imeto Sulejman-pa{ina xamija. Podignata od Defterdar Ali-pa{a. Ima kvadratna osnova so dimenzii 12,50 h 12,50 m, zasvodena so kupola na dvojni trompi; renovirana vo XIX v.
LIT.: Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Osmanlw Mimarw Eserleri. „Yugoslavya#, lll cild, 3. kitab, °stanbul, 1981; Prof. Dr. Semavi Eyice, Ohri’nin Türk Devrine Ait Eserleri, Vakiflar dergisi, sayw V1, °stanbul, 1965. Dr. \.
Ali Aliu

ALINSKA BITKA (s. Alinci, Prilepsko 6. XI 1912) – bitka pome|u srpskata i otomanskata vojska vo Prvata balkanska vojna. Vo nea u~estvuvale i Makedonci kako del od srpskite voeni edinici. Otomanskite sili bile primorani da se povlekuvaat preku Crna Reka kon Bitola. Vo borbite srpskata vojska zagubila 1.378 vojnici, a turskata vojska okolu 500 vojnici.
LIT.: Milutin Lazarevi}, Srpsko-turski rat 1912 godine, k. III, Beograd, 1931. V. St.
Abdurahman Aliti

vremena albanska kni`evnost na Filolo{kiot fakultet na Pri{tinskiot univerzitet. ^len e na KANU, MANU nadvor od rabotniot sostav, kako i na DPM (1975). Se zanimava so kni`evna kritika i so eseistika i e eden od najistaknatite albanski kni`evni kriti~ari. Pi{uva kriti~ki osvrti na dela od makedonskata, balkanskata i svetskata kni`evnost.
BIBL.: Istra`uvawa, 1971; Vremeto i tvorecot, 1975; ^etiri romani na Petro Marko, 1979; Kni`evni studii, 1982; Teorija na kni`evnosta, 1984; Don Kishoti nd[r Shqiptar[t, 1998; Reflekse letrare, 1999; Antologija na sovremenata albanska poezija, 2000; Don Kishoti nd[r shqiptar[, 2000; Don Kihot me|u Albancite, 2003. A. P.

Ali-Pa{a Janinski

ALI-PA[A JANINSKI (Tepedelenli; Tepelena) (1741 ‡ 5. II 1822) ‡ osmanliski feudalec od albansko poteklo, pa{a na Janina, a potoa odmetnik od centralnata osmanliska vlast i nezavisen vladetel. Po vernoto podani{tvo na sultanot Selim III, se osamostoil i se proglasil za nezavisen vladetel na Albanija, Epir i Moreja (Peloponez) (1803), a potoa ja pro{iril svojata vlast i vo Makedonija, Tesalija i Grcija. Poradi surovosta vo upravuvaweto, vlegol vo narodnata tradicija kako besprimeren zulum}ar. Vospostavil diplomatski vrski i vlegol vo pregovori so Napoleon I, a potoa i so Anglija. Po dvegodi{na vojna so sultanot Mahmud II, so izmama bil zaroben i ubien.
LIT.: Ohrid i Ohridsko niz istorijata, kniga vtora. Od pa|aweto pod osmanliska vlast do krajot na Prvata svetska vojna, INI, Skopje, 1978; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto

ALITI, Abdurahman (s. @elino, Tetovsko, 1945) – pravnik, ambasador na RM vo RB. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1969). Se vrabotil vo Gradskiot sovet i podolgo vreme ostanal na rabota vo Sobranieto na Op{tinata vo Tetovo (1969‡ 1988). Kako pretsedatel na Komitetot za zdravstvo i socijalna politika, poradi zalagawe za pogolemi politi~ki prava na Albancite vo SRM, bil otpu{ten od rabota. Be{e lider na PDP vo vremeto koga be{e vode~ka partija na Albancite vo RM. Na prvite demokratski parlamentarni izbori be{e izbran za ~len na Parlamentot (1991). Kako pratenik na PDP od vtorite parlamentarni izbori (1994), zaedno so Tito Petkovski od SDSM i Kiro Popovski od SP, be{e izbran za zamenik-pretsedatel vo Parlamentot. S. Ml. ALIU, Ali Ferik (Ali Ferik Aliu) (s. Krani, Prespa, 1. IV 1934) – eseist, kriti~ar, teoreti~ar na literaturata, preveduva~, profesor, akademik. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Bitola, U~itelska {kola vo Skopje i diplomiral na Filolo{kiot fakultet vo Belgrad. Doktoriral na tema „Kni`evnoto delo na Petro Marko# na Univerzitetot vo Pri{tina. Rabotel kako novinar i urednik vo „Nova Makedonija#, kako i vo spisanijata †Mlad borec#, †Flaka# i †Jehona#. Od 1972 g. e anga`iran kako predava~ i profesor po predmetite Teorija na literaturata i So-

ALIU, Lindita Ali (Skopje, 1962) – novinar, pisatel. Osnovno obrazovanie zavr{ila vo Skopje, a sredno u~ili{te vo Pri{tina. Diplomirala na Grupata za angliski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina. Odreden period rabotela kako novinar vo †Rilindja#, a potoa stanuva lektor po angliski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina. Pi{uva poezija i proza.
BIBL.: Mure ( Yidovi), 1984; Ndoshta do t[ ishim m[ t[ m[dhenj ( Mo`ebi }e bevme pogolemi), 1990. A. P.

„ALKALOID# – Skopje – vode~ka farmacevtska, hemiska i kozmeti~ka industrija vo RM. Od 1936 g. prerabotuva surov opium na Balkanot. Od 1946 g. stanuva dr`avna fabrika za alkaloidi. Bele`i postojan rast na asortimanot, kapacitetot, brojot na vrabotenite i na proizvodstvoto. Od 1957 g. po~nuva i so galensko proizvodstvo na gotovi lekovi. Brojot na vrabotenite e 38 vo 1947, 255 vo 1965 i 3.200 vo 1982 g. Od 1966 g. se integrira so fabrikite za lekoviti bilki „Bilka#, za hemikalii i fotomaterijali „Lafoma# i za sapuni i kozmetika „Cvetan Dimov#. Vo sorabotka so stranski firmi, prezema licenci, dorabotuva i proizveduva prekursori. Vr{i ekstrakcija na opiumski alkaloidi, prerabotka

40

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ALPSKA

A

ALPEZ – vid ukras za na glava od srednovardarskata etnografska celina. Bil izraboten od nani`ani srebreni pari {to se stavale na glavata, spu{teni niz grbot. Sl. \. ALPINETUM – harmoni~en aran`man od karpi, drvja, grmu{ki i tereni postaveni na odredena povr{ina za hortikulturno ureduvawe. Prvite registrirani alpinetumi datiraat od 1880 g. na Britanskite Ostrovi, a podocna bile podigani vo [vajcarija i vo drugi evropski zemji. Vo Makedonija nivnoto podigawe e od ponov datum (poslednite decenii od HH v.). Voobi~aeno e da se podigaat na strmni povr{ini so pad od 100–400. Najsoodvetno e karpite da poteknuvaat od blizinata na lokacijata na alpinetumot, no toa ne e strogo pravilo. Pri izborot se vnimava karpite da bidat patinirani, izabeni od vremeto, {uplivi, pokrieni so li{ai i mov, bez ostri rabovi i varijabilni po golemina. Sadniot materijal treba da bide xuxest. Upotrebata na vakov kompakten materijal ovozmo`uva sozdavawe uspe{ni kompozicii na mali povr{ini. Bl. S. ALPSKA VEGETACIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA – vegetaciski tip {to se razviva nad gornata {umska granica, nad subalpskite pasi{ta i subalpskite grmu{esti zaednici, po visokite planini od umereniot klimatski pojas (nad 2200 m nadmorska visina). Vo nejziniot sostav dominiraat niski bazdovidni ili perni~esti pove}egodi{ni trevesti ili grmu{esti rastenija, prisposobeni kon specifi~nite ekolo{ki uslovi na visokoplaninskiot pojas – kratok vegetaciski period, mnogu niski

†Alkaloid# & Skopje, Pogon za lekovi

Adaptirano drvo vo Makedonija (Abies concolor Lindl.)

na lekoviti rastenija, proizvodstvo na farmacevtski surovini, lekovi za humana i veterinarna medicina, laboratoriski i industriski hemikalii, premazni sredstva, sanitetski i rentgen materijali, kozmetika i sapuni.
LIT.: 40 godini ALKALOID, Skopje, 1976; Alkaloid ’82, katalog. Sv. H. J.-S. P.

ALKETA (ok. 573–541 pr.n.e.) – makedonski kral od dinastijata na Argeadite, sin na Aerop I i na Nikanoja. Vladee so „zemjata na Makedoncite# (Herodot) i dr`avata ja pro{iruva na cela Pierija, Botiaja i Almopija.
LIT.: Herodot, Istorija. Prev. D. ^adikova, Skopje, 1998; N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997. A. [uk.

ALMOPIJA – oblast vo t.n. Dolna Makedonija, koja ja opfa}a malata dolina po gorniot tek na r. Ludija (den. Moglenica), me|u oblastite Eordaja i Pelagonija. Makedoncite ja osvojuvaat (sp. Tukidid) spu{taj}i se od Gorna Makedonija vo Botiaja i Pierija. Bila gusto naselena u{te vo antikata. Ptolemaj spomenuva tri grada: Almopa, Horma i Apsal. Oblasta e poznata kako Moglenska Dolina, opkolena so pl. Nixe i Pajak.
LIT.: Thucydides, 4 vols., Harvard Univessity Press, 1958; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.

nato. Introdukcijata na egzoti vo Makedonija, sistematski i na nau~na osnova, zapo~na po Vtorata svetska vojna, koga se vnesuvaa drvni vidovi za stopanska i za hortikulturna namena. Vo tekot na izminatite {eeset godini, nekoi od vidovite za stopanska namena dobro se adaptiraa i poka`uvaat izvonredni rezultati vo pogled na produkcijata na drvnata masa i se nametnuvaat kako mnogu zna~ajni za {umarskata operativa. Me|u pova`nite se: Abies concolor Lindl., Abies grandis Lindl., Abies nordmanniana Spach., Calocedrus decurrens Torr., Cedrus atlantica Man., Cedrus deodara Loud., Cedrus libani Laws., Chamaecyparis lawsoniana Perl., Cupressus arizonica Greene, Cupressus sempervirens L., Fraxinus americana L., Ginkgo biloba L., Juglans nigra L., Larix decidua DC., Picea pungens Engelm., Pinus brutia Ten., Pinus excelsa Vall., Pinus maritima Mill., Pinus monticola Dougl., Pinus strobus L., Pseudotsuga menziesii Franco, Robinia pseudoacacia L., Sequoiadendron giganteum Endl., Sophora japonica L., Quercus aegylops L., Quercus rubra L., Ulmus pumila L.
LIT.: Aleksandar Andonoski, Introdukcija na stopanski va`ni {umski drvja vo Makedonija, vo: Zbornik na trudovi na Sovetot za stopanisuvawe so golinite. Al. And.

ALOSAN ^OVEK (ALOVITI LU\E) ‡ lice vo koe vlegol demon ili e obzemeno so stapnuvawe na demonsko mesto; deca rodeni vo ko{ulka, od polov odnos me|u `ena i zmev ili ~ovek vo koj vlegla samovila, so natprirodni sili i mo`nosti, za{titnici od gradonosnite oblaci.
LIT.: Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite. Redaktor Tanas Vra`inovski, Skopje, 2002, 38-39. S. Ml.

ALOHTONI (EGZOTI^NI) VIDOVI DRVJA I GRMU[KI (gr~. eksotikos – stran, nadvore{en) – drvja preneseni od drugi delovi na svetot (kontinenti) za da se odgleduvaat i da se koristat nadvor od svojot priroden areal. Za razlika od avtohtonite (doma{ni) vidovi, egzotite vo novata tatkovina ne rastat samonik-

Alpska vegetacija vo RM

41

A

ALPSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

temperaturi vo zimskiot period, dolgotrajna sne`na pokrivka, sve`i leta, silni vetrovi, do`dovi, intenzivno son~evo osvetluvawe i dr. Opfa}a raznovidni rastitelni zaednici {to se razvivaat na heterogena podloga (kiseli po~vi, karbonati, planinski treseti{ta, sipari, to~ila, kamewari, karpi i dr.), koi pripa|aat kon razli~ni vegetaciski klasi - Elyno-Seslerietea, Caricetea curvulae, Salicetea herbaceae, Scheuchzerio-Caricetea fuscae, Drypetea spinosae, Asplenietea trichomanis i dr. Pokraj raznite pretstavnici od familijata na trevite (Poaceae), nejzinata fizionomija ja opredeluvaat golem broj vidovi od rodovite: Androsace, Gentiana, Geum, Primula, Saxifraga, Soldanella, Thymus i dr. Alpska vegetacija se razviva na golem broj planinski masivi vo Evropa (Alpi, Karpati, Pirinei, Kavkaz, planini na Balkanskiot Poluostrov) i dr. Vo RM alpski zaednici se prisutni na pove}e planinskite masivi – [ar Planina, Jakupica, Korab, De{at, Bistra, Stogovo, Jablanica, Gali~ica, Pelister, Nixe i drugi. Vl. M.

visoka vozdu{na vlaga ja spu{ta granicata i deka taa e formirana od buka (Fagus sylvatica), dodeka kontinentalnata klima ja poka~uva taa granica i e formirana od smr~a i molika ili samo od molika (Pinus peuce). Vo RM alpskata granica na {umata e formirana od buka (Fagus moesiaca), molika (Pinus peuce), smr~a (Picea abies) i od bel bor (Pinus sylvestris). Vo subalpskiot pojas se nao|aat i sostojki od borot krivuq (Pinus mugo), no tie se polegnati, a ima i sostojki od planinskiot javor (Acer heldreichii), no tie se nao|aat na zasolneti mesta. Na [ar Planina alpskata granica na {umata e formirana od smr~a ili od smr~a i molika i

vo triesettite godini na XX v. preselen vo Izrael. Izdava~ na Sinajskiot psaltir (Psalterium Sinaiticum, an 11th glagolitic manuscript from St. Catherine’s monastery, mt. Sinai, MANU, Skopje, 1971).
Z. T.

ALTIPARMAKOV, Dimitar (Bitola, 3. VIII 1949) – dipl. elin`., d-r na tehni~ki nauki. Istra`uva~ vo Institutot za nuklearni nauki vo Vin~a (Srbija) i vo kompanijata Atomska energija na Kanada (Atomic Energy of Canada Limited). Dal prilozi kon teorijata na neutronskite poliwa vo nuklearnite reaktori i modeliraweto na fizi~kite procesi vo ciklotronite. Dr. R.

Spored Skilica, Petar Deljan po svoeto krunisuvawe go prima negoviot rodnina Alusijan (XI v.)

se nao|a na 1.800 m nadmorska visina, a grupi stebla se nao|aat do 2.000 m nadmorska visina. Na Pelister molikata formira {umi do 1.800 m nadmorska visina, a grupi stebla se nao|aat do 2.200 m nadmorska visina. Na Kajmak~alan beliot bor formira {umi do 1.800 m nadmorska visina, a grupi stebla se nao|aat do 2.000 m nadmorska visina. Bukata formira alpska granica na golem broj planini: Korab, De{at, Bistra, Pore~ki Planinski Venec, Jakupica, Belasica i dr. Taa formira {uma do 1.800 m, a se sre}avaat R. R. grupi do 2.000 m.
Pelisterska molika (Pinus peuce)

ALUSIJAN (XI v.) – makedonski blagorodnik, vnuk na Samuiloviot brat Aron i sin na carot Jovan Vladislav. Po likvidiraweto na Samuilovoto Carstvo bil odveden vo Vizantija da go upravuva kako strateg Teodosipol. Doa|a vo Makedonija vo vremeto na vostanieto na Petar Deljan (1040/ 41), koj{to mu ja doveruva komandata nad 40.000 vojnici za da go zazeme gradot Solun. Neuspehot doveduva do izmena na tekot na vostanieto, a naskoro i do razdor vo vostani~kite redovi. Na edna gozba Alusijan uspeva da go oslepi i da go predade Deljana na Vizantijcite, po {to bil proizveden vo magister.
IZV. i LIT.: V. N. Zlatrarski, Molivdevul Samoila AlusiÔna, †IzvestiÔ na bÍlgarskiÔ arheolo`ki institut“, SofiÔ, 1921; Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, III, Beograd, 1966; Branko Panov, Srednovekovna Makedonija, III, Skopje, 1983; Milan Bo{kovski, Makedonija vo XI i XII vek (nadvore{ni upadi na teritorijata na Makedonija), Skopje, 1997. B. R.-J.

ALPSKA GRANICA NA [UMATA – nivoto do koe dostignuva sklopena {uma {to raste ispraveno povisoko od 5 m. Taa e zakonita pojava na site visoki planini na site kontinenti, samo {to e formirana od razni vidovi drvja i se nao|a na razli~na nadmorska visina. [vajcarskiot botani~ar H. Brockmann–Yerosch (1919) ja ispituval alpskata granica na {umata na Severnite, Centralnite i Ju`nite Alpi i konstatiral deka taa pominuva po srednojulskata izoterma od +10 S. Sporedbena analiza na alpskata granica na {umata na Rila, Bjela{nica i Riswak napravil i Horvat (1942) i konstatiral deka maritimnata klima so

Mo{e Altbauer

ALTBAUER, Mo{e (Altbauer, Moshe) (P{emi{l, Polska, 12. XI 1904 ‡ Tel Aviv, Izrael, 14. X 1998) ‡ lingvist, specijalist za starocrkovnoslovenski, Evrein, roden i {koluvan vo Polska, no

ALU[EVSKI, Ilija (s. \avato, Bitolsko, 1928 ‡ Bitola, 8. II 2004) ‡ sredno{kolski profesor, folklorist. U{te kako u~enik vo U~itelskata {kola „Bra}a Miladinovci# vo Bitola po~nal da sobira makedonski folklor, a pove}e zapisi napravil i na Folklorniot festival vo Bitola (1947) i na Mladinskata rabot-

42

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AMAM

A

po pijano i kompozicija gi zavr{uva vo Muzi~koto u~ili{te „Stankovi}# vo Belgrad. Nastavnik po muzika e vo [kolata za slepi deca vo Zemun; inicijator i osnova~ na Muzi~koto u~ili{te vo Titov Veles i negov direktor (1945-1954 i 1963-1968). Vo me|uvreme, predava vo Srednoto muzi~ko u~ili{te vo Skopje (1954 –1963). Avtor e na muzika za deca i Dr. O. za guda~ki instrumenti.
Ilija Alu{evski

na akcija „Mavrovo#. Po zavr{uvaweto na U~itelskata {kola (1948/1949) studiral na Vi{ata pedago{ka {kola vo Skopje i bil eden od prvite ~lenovi vo Dr`avniot ansambl za narodni pesni i igri „Tanec#. Po diplomiraweto bil stru~en sorabotnik na Institutot za folklor vo Skopje (1. II – 31. XII 1953), prosveten rabotnik vo Ko~ani, [tip, Smilevo i Bitola, pri {to ja prodol`il sobira~kata dejnost, a del od sobranite materijali gi objavuval vo dnevniot i periodi~niot pe~at i vo dve zbirki. Ima osoben pridones vo dejnosta na KUD „Stif Naumov#, KUD „Ilinden#, KUD „Aleksandar Turunxev#, KUD „Goce Del~ev# i KUD „Dame Gruev# od Bitola i vo KUD „Stiv Naumov# od s. Logovardi. Be{e i eden od inicijatorite za formiraweto na Festivalot za narodni pesni i igri „Ilindenski denovi# vo Bitola. Zamina vo penzija kako profesor vo Srednoto tehni~ko u~ili{te vo Bitola.
BIBL.: Zalude ludo, polude (narodni pesni), Bitola, 1990; Cvilit kow~e vo gora zelena (narodni pesni), Bitola, 1994. LIT.: Pande Manojlov, Ilija Alu{evski 1928‡2004, „Prilozi#, II, 3-4, Bitola, 2004, 209-210. S. Ml.

Loranditova ruda od rudnikot Al{ar

AL[AR – rudnik na Sb, Tl, As ruda. Niskotemperaturnoto hidrotermalno Sb-As-Tl-Au nao|ali{te Al{ar e locirano vo metalogenetskiot reon Ko`uf. Go karakterizira slo`ena mineralna parageneza i relativno visoko u~estvo na taliumovi minerali (lorandit, bernardit, parapierotit, rebulit, pikopaulit, ragenit, simonit, vrbait i dr.). Nao|ali{teto prostorno i genetski e vrzano za kompleksite na pliocenska kalko-alkalna magma vtisnata vo trijaski i kredni karbonatni karpi (dolomiti i varovnici). Najzna~ajniot del od rudnata mineralizacija e sozdadena vo temperaturen interval od 100–2500C.
LIT.: S. Jankovi}, B. Boev i T. Serafimovski, Magmatizam i Tercierna mineralizacija vo Ko`ufskata metalogenetska oblast vo Makedonija so poseben osvrt na nao|ali{teto Al{ar, Posebno izdanie br. 5, RGF, [tip, 1997. T. Ser.

jatie „Zastava – heroj Toza Dragovi}# – Ohrid, a izgradbata po~nala vo 1961 g. Glavno se proizveduvani pet proizvodi za vozilata Zastava, FSO i FSM – Polska, Avtovoz i GAZ vo Rusija, kako i: bravi i ra~ki za vozila; podignuva~i na staklo; vnatre{ni i nadvore{ni retrovizori; {arki za vrati i bezbednosni pojasi i dr. Vo septemvri 1994 g. firmata „Zastava – heroj Toza Dragovi}# se transformira vo 6 novi dru{tva, od koi samo ova dru{tvo gi prodol`uva istite aktivnosti. „AMAK SP# voveduva svoja tehnologija za avtogalanteriski proizvodi za 250.000 vozila, koe se ostvaruva so 533 vraboteni (2.500–2.800 porano). Instaliranite ma{inski kapaciteti (305 ma{ini i 30 linii) se postaveni na ogradena povr{ina od 85.000 m2 (32.780 m2 pod pokriv). Denes so uspeh se ostvaruva proizvodstvoto i monta`ata na 1.900.000 edinici bezbednostni pojasi za vozilata Avtovaz i GAZ, kako i artikli za 15.000 vozila od proizvodnata programa na Zastava avtomobili. Sl. A. AMAM – javna bawa gradena vo gradovite vo Makedonija vo periodot na turskoto vladeewe. Sekoj amam sodr`el pet grupi prostorii: {adrvan (garderoba) so kvadratna osnova, kapaluk (del za adaptacija) so pravoagolni osnovi, halvet (prostor za kapewe) eden kvadraten prostor na koj mo`e da se nadovrzat pove}e mali prostorii, hazna (rezervoar za voda) i }ulhan (lo`i{te). Vo halvetot po obemnite yidovi se izgradeni kameni bankini i kameni korita – kurni. Pokrivani se so kupoli i svodovi. Osvetluvaweto e zenitalno. Gradeni se od kamen i tula. Zatopluvaweto e podno i preku yidovite. Vnatre{nosta bila ukrasuvana so dekorativna plastika, glavno, vo trompite, vo lacite i vo gornite yidni partii. Amamite bile gradeni kako dvojni, t.n. ~ifte amami so posebni delovi za `eni i za ma`i ili kako ednodelni. Poznati se ^ifte amam (XV) i Daut-pa{in amam (1489–1497) vo Skopje (i dvata adaptirani vo umetni~ki galerii), amamot Deboj (XVI v.) vo Bitola, Voska amam vo Ohrid, amamot vo Tetovo i dr.
LIT.: M. Zdravkovi¢, Restauracija i adaptacija Daut-pa{inog amama u Skopqu, Zbornik za{tite spomenika kulture, 1, Beograd, 1950, 45-56; I. Zdravkovi}, Izbor graÚe za prou~avawe spomenika islamske arhitekture u Jugoslaviji, Beograd, 1964; K. Tomovski, Amamot Deboj vo Bitola, Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija, Skopje, 1975, 263-270; K. Tomovski, Konzervatorski i restavratorski raboti na ^ifte amamot vo

AL^EV, Petre (s. Ra{tani, Vele{ko, 1880 ‡ Veles, 21. XI 1956) ‡ stolar, socijaldemokratski i komunisti~ki deec. Bil ~len na rabotni~koto dru{tvo †Klasovo edinstvo# i eden od osnova~ite na Vele{kata socijaldemokratska organizacija. Kako nositel na komunisti~kata lista na op{tinskite izbori (22. VIII 1920), stanal pretsedatel na †Crvenata# op{tinska uprava vo Veles. Bil eden od inicijatorite za pokrenuvaweto i sorabotnik na v. †Socijalisti~ka zora# vo Skopje. Poradi zakani i bolest, podnel ostavka na pretsedatelskata funkcija i politi~ki se pasiviziral. (Na negovoto mesto bil izbran Jov~e Xipunov). Aktivno ja pomagal NOB (1941-1944). S. Ml. AL^EV, Stojan (Veles, 12. III 1903 – Titov Veles, 26. IV 1969) – muzi~ki pedagog i kompozitor. Studiite

„AMAK SP# AD – Ohrid – firma za proizvodstvo i promet na avtogalanterija i delovi od plastika, nastanata so transformacija na „Zastava – heroj Toza Dragovi}#. So odluka na Narodniot odbor od 1960 g. e formirano metaloprerabotuva~koto pretpri-

Eden od pogonite na †AMAK SP# AD & Ohrid

43

A

AMAM

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Skopje, †Kulturno nasledstvo#, 5, Skopje, 1973, 1-5; L. Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998, 169-195. Kr. T.

AMAM (s. Lopate, Kumanovsko) ‡ neolitska naselba. Se nao|a sretselo, vo prostorot okolu stariot turski amam, blizu do desniot breg na Lipkovska Reka. Spored karakteristikite na materijalnite ostatoci, posebno tipologijata na oblicite i dekorativnite motivi kaj kermi~kite sadovi, a i kultnite predmeti otkrieni vo 1978 g., determinirana e kako docnoneolitska naselba od vremeto na t.n. vin~anska kulturna grupa.
LIT.: Voislav Sanev, Arheolo{ko bogatstvo na SR Makedonija, katalog, Skopje, 1980, 27. V. S.

Amandmani na Ustavot na RM

AMANDMANI NA USTAVOT NA RM (1992‡2005) ‡ dopolnenija i popravki na postojnite ustavi. Prvite amandmani na Ustavot na RM, Amandmanot I i Amandmanot II, bea doneseni 1992 g. So ovie amandmani se konstatira deka RM nema teritorijalni pretenzii kon sosedite i deka nema da se me{a vo vnatre{nite raboti na drugi dr`avi. Amandmanot III be{e donesen 1998 g. So ovoj amandman se promenija odredbite za vremetraeweto na pritvorot. U{te 15 amandmani (IV–XVIII) bea doneseni 2001 g. Amandmanot IV ja sodr`i novata preambula na Ustavot na RM. Amandmanot V na nov na~in go ureduva pra{aweto na slu`beniot jazik, negovoto pismo i negovata upotreba pri izdavaweto na li~nite dokumenti. Osven makedonskiot jazik i kirilskoto pismo, slu`ben jazik e i jazikot {to go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite na RM. Amandmanot VI ja voveduva soodvetnata i pravi~nata zastapenost na gra|anite {to im pripa|aat na malcinskite zaednici vo organite na dr`avnata vlast i vo javniot `ivot vo zemjata. Amandmanot VII gi nabrojuva verskite zaednici vo RM: Makedonska pravoslavna crkva, Islamskata verska zaednica, Katoli~kata crkva, Evangelsko-metodisti~kata crkva i Evrejskata zaednica. Amandmanot VIII gi regulira pra44

vata na pripadnicite na zaednicite vo RM. Amandmanot IX gi garantira za{titata, unapreduvaweto i zbogatuvaweto na istoriskoto i umetni~koto bogatstvo na site zaednici vo dr`avata. Amandmanot X go regulira dvojnoto odlu~uvawe vo Sobranieto na RM za pra{awata {to gi zasegaat malcinskite zaednici. Amandmanot XI gi regulira izborot i nadle`nostite na Narodniot pravobranitel. Amandmanot XII go voveduva Komitetot za odnosi me|u zaednicite. Amandmanite XIII, XIV i XV ja obezbeduvaat zastapenosta na pripadnicite na malcinskite zaednici vo Sovetot za bezbednost na RM, vo Republi~kiot sudski sovet i vo Ustavniot sud na RM. Amandmanite XVI i XVII go ureduvaat pra{aweto na nadle`nosta i donesuvaweto na zakonite od oblasta na lokalnata samouprava. Amandmanot XVIII ja regulira postapkata za izmena na Ustavot na RM za pra{awa od interes za malcinskite zaednici. Amandmanot XIX be{e donesen 2003 g. So ovoj amandman se ovozmo`uva otstapuvawe od nepovredlivosta na tajnosta na site oblici za op{tewe. U{te 11 amandmani (XX–XXX) bea doneseni 2005 g. i so niv se izvr{ija po{iroki reformi vo pravosudniot sistem, kako i promena na ustavnite odredbi so koi se reguliraat pravoto na imunitet na ministrite i nespoivosta na sudskata i obvinitelskata funkcija so drugi funkcii i profesii.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo, Skopje, 2006. Sv. [.

proteus L. Postojat i parazitski vidovi (rod Entamoeba), koi `iveat vo crevata na ~ovekot i predizvikuvaat bolesti (na pr., amebna dezenterija), a se sre}ava i eden vid vo usnata praznina {to se prilepuva za karioznite zabi i mo`e da predizvika bolesti na zabite.
LIT.: J. [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. V. T. K. – M. Kr.

AMERIKANSKA VOENA MISIJA PRI GLAVNIOT [TAB NA NOV I POM (juli 1944 – maj 1945) – vtora stranska linija na teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija. Misijata pristignala preku teritorijata na Srbija, vo sostav: major Skot Dikenson, {ef na misijata, Ted, radiotelegrafist, Stevo Buzi~ i Stiv Siljanov (po poteklo Makedonec), preveduva~i, i Stefan Bizik, narednik. Bila nezavisna misija koja ispra}ala politi~ki, voeni i ekonomski podatoci do {tabot na Kancelarijata za specijalni slu`bi (OSS). Misijata od Makedonija bila povle~ena vo maj 1945 g.
LIT: Velika Britanija i Makedonija. Dokumenti 1942-1945. Izbor, prevod i redakcija d-r Todor ^epreganov, Skopje, 2000; Voenite misii na Soedinetite Amarikanski Dr`avi vo Makedonija 1944-1945. Izbor, prevod i redakcija d-r Todor ^epreganov, Skopje, 2007. T. ^.

AMEBI (Amoebina) – najprosto gradeni protoplazmati~ni organizmi. Imaat golo telo, poradi {to se narekuvaat goli pra`ivotni. Oblikot na teloto postojano go menuvaat, po {to go dobile imeto (amoibein gr. = menuvam); se dvi`at so pomo{ na la`ni no`iwa – psevdopodii. Se hranat so cvrsti ~esti~ki kako bakterii i drugi sitni organizmi {to gi fa}aat so la`nite no`iwa. Se razmno`uvaat glavno na bespolov na~in. Najpoznata ameba e Amoeba

Makedonskata crkva †Sv. Kliment# vo Toronto

Amebi

AMERIKANSKO-KANADSKA MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA NA MPC (1967) – formirana na Tretiot crkovno-naroden sobor vo Ohrid (16–18. VII 1967), koga e proglasena i avtokefalnosta na MPC, registrirana vo SAD. Prv nejzin eparhiski arhierej bil mitropolitot Kiril, koj 20 godini ja upravuval eparhijata (1967–1987). Od 1987 do april 1989 g. mitropolitot Stefan ja nosel titulata Amerikansko-kanadski, od april 1989 do 1992 eparhijata ja administriral arhiepiskopot Gavril, a potoa eparhijata bila pod administrativna nadle`nost na Sinodot. Arhiepiskopot Mihail go

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AMETI

A

prezel administriraweto od 1993 –1999, arhiepiskopot Stefan od 1999 do 2006, a mitropolitot Amerikansko-kanadski Metodij (Zlatanov) od 2006 g. Crkvi na eparhijata ima vo Geri – Indijana (1963), Kolumbos – Ohajo (1965), Toronto – Kanada (1965), Sira}uz – Wujork (1968), Hamilton – Kanada (1971). Eparhijata ima 30 sve{tenoslu`iteli, 30 crkvi i dva manastira. Sekoja godina, po~nuvaj}i od 1975 g. organizira crkovno-naroden sobir na Denot na trudot (prviot vikend vo septemvri), na koj u~estvuvaat site crkvi od eparhijata. Vo crkvite rabotat nedelni u~ili{ta za veronauka, makedonski jazik, istorija na makedonskiot narod i istorija na MPC.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000. Rat. Gr.

Mis Ston

AMERIKANSKO-MAKEDONSKA ASOCIJACIJA (SAD, XI 2001 >) ‡ asocijacija na Makedonci doseleni vo SAD (prete`no od Tetovsko) so Makedonskiot fond za pomo{. Osnovana za da pridonesuva za zbli`uvawe i unapreduvawe na politi~kata i ekonomskata sorabotka pome|u SAD i RM. Organizirala mirni sobirawa so osudi na etni~koto ~istewe na Makedoncite od Tetovsko vo 2001 g., realizirala sredbi i razgovori so raselenite Makedonci i izvr{ila pritisok kaj makedonskite i kaj amerikanskite vlasti za nivno vra}awe vo svoite domovi. Sl. N.-K. AMERIKANSKO-MAKEDONSKA BIZNIS ASOCIJACIJA (Detroit, Mi~igen, SAD, 1990 ‡) ‡ organizirana od biznismeni od makedonsko poteklo (prete`no od tetovskiot kraj), koi `iveat vo Detroit i vo drugi gradovi vo SAD. Formirana so cel da odr`uva kontakti i zaedni~ki da pridonesuvaat za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, posebno na Tetovskiot kraj. Sl. N.-K. AMERIKANSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Zapo~nuvaat kako trgovski vo 1776 g. Prvata politi~ka aktivnost SAD ja prezemaat na Carigradskata konferencija (1876/1877) kako predlog za avtonomija na Makedonija. Prv indirekten kontakt so makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vospostavuvaat po povod kidnapiraweto na protestantskata misionerka Elen Marija Ston (Ellen Maria Stone), zaedno so Katerina Stefanova–Cilka (septemvri 1901 – mart 1902). SAD ne se anga`iraat

vo nastanite povrzani so Ilindenskoto vostanie, nitu vo sproveduvaweto na reformite, no ja poddr`uvaat britanskata politika vo interes na Makedonija. Vo balkanskite vojni se vozdr`uvaat od neposreden anga`man, no stavot na SAD vo odnos na Bukure{kata konferencija e „celosna gra|anska i verska sloboda za `itelite na oblastite {to bi potpadnale pod suverenitetot na koja bilo od pette sili#. Vo Vtorata svetska vojna voena misija na SAD e akreditirana pri G[ na NOV i POM. [efot na misijata, major Dikenson (Dickenson) dr`i govor na Prvoto i na Vtoroto zasedanie na ASNOM, kako izraz na de facto priznavawe na novosozdadenata makedonska dr`ava. Procesot na iseluvawe Makedonci vo SAD zapo~nuva vo XIX v. i prodol`uva do denes. Prvoto makedonsko iseleni~ko dru{tvo se formira vo 1899 g. vo Nord Adams (Masa~usets). Vo 1920 g. na sobirot vo Fort Vejn (Indijana) makedonskite organizacii se obedinuvaat vo MPO, ~ie rakovodewe vo 1924 g. e prezemeno od antimakedonski (probugarski) sili, poradi {to vo 1931 g. vo Geri (Indijana) se formira nova makedonska politi~ka organizacija – Makedonski naroden sojuz (MNS) ~ija cel e so sopstveni si-

li i sredstva da ja pomaga borbata za konstituirawe na Makedonija kako nezavisna dr`ava. MNS funkcionira do 1949 g. Prvata makedonska crkovna op{tina se formira vo 1961 g. (Geri). Vo vtorata polovina od XX v. makedonskite emigranti se seriozno etablirani vo ekonomskiot, politi~kiot, kulturniot i sportskiot `ivot na SAD. Vo 1963 g., po katastrofalniot zemjotres vo Skopje, pripadnici na Armijata na SAD u~estvuvaat vo negovata izgradba (ul. „Ruzveltova#, „Xon Kenedi# itn.). Vo 90-tite godini od XX v. SAD vo RM u~estvuvaat so sopstven kontingent vojnici vo misijata UNPROFOR/UNPREDEP kako izraz na de facto priznavawe na RM. Kancelarija za vrski na SAD vo Skopje se otvora vo dekemvri 1993 g. SAD ja priznavaat RM na 8. II 1994 g. pod referencata „Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija#. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 13. IX 1995 g. Prvata ambasada na RM vo SAD se otvora na 25. IX 1995 g., a prviot konzulat na 15.II 1996 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na SAD vo RM e Kristofer Hil (Christopher Hill). Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo SAD e Qubica A~evska. Od fevruari 1994 do juni 2003 g. komunikacijata na SAD so RM se odviva pod privremenata referenca PJRM, vo soglasnost so odredbite sodr`ani vo Rezolucijata 817/93 na Sovetot za bezbednost na OON. Na 30. VI 2003 g. vladite na SAD i na RM sklu~uvaat Dogovor za predavawe lica na Me|unarodniot krivi~en sud (12. XI 2003), vo koj se upotrebuva imeto Makedonija, odnosno Vlada na Makedonija vo svojstvo na opolnomo{ten organ za sklu~uvawe na Dogovorot. Od 4. XI 2004 g., so odluka na pretsedatelot na SAD Xorx Bu{, SAD $ se obra}aat na RM pod ustavnoto ime.
IZV.: Manol Pandevski, Aferata Mis Ston niz amerikanskata diplomatska prepiska, Odbrani dela, 4, Skopje, 1981. LIT.: Mihajlo Minoski, SAD i Makedonija 1869-1919; Viktor Gaber, Za makedonskata diplomatija, Skopje, 2002; Svetomir [kari}, Makedonija na site kontinenti, Skopje, 2000. T. Petr.

Godi{en zbornik na CK na Makedonskiot naroden sojuz vo Amerika (1937)

AMETI, Re{at (Reshat Ameti) (Gostivar, 15. V 1964) – slikar. Diplomiral (1989) na Fakultetot za likovna umetnost vo Skopje, magistriral (2001) na Fakultetot za likovna umetnost vo Pri{tina. Profesor na Pedago{kiot fakultet vo Skopje i na Tetovskiot dr`aven univerzitet. Samostojno izlagal vo Viena,
45

A

AMZABEGOVO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Aminta, pravnuk na Aleksandar I. Izvesno vreme vladee zaedno so istoimenikot Aminta, nare~en „Maliot#, sin na Aridaj. Za nivnata vlast svedo~at srebreni i bronzeni moneti, datirani vo 394/3 g. od pr.n.e.
LIT.: Diodorus Siculis, 12 Vols., Harvard University Press, 1963; Justini, Historiarum Philippicarum, Parisiis, MDCCCXXIII; Aristotel, Politics, Harvard University Press, 1960, 4.A. [uk.

Re{at Ameti, †Od tradicijata# (detaq)

Skopje, Wujork, Pariz, Tirana. Slika vo duhot na geometriskoasocijativnata apstrakcija. L. N.

Amzabegovo: kerami~ki sadovi od raniot neolit

AMINTA III (393/2 – 370/69 pr.n.e.) – makedonski kral od dinastijata na Argeadite. O`enet so Evridika (}erkata na vladetelot na Linkestida, Arabaj); imaat tri deca, idnite makedonski kralevi: Aleksandar II, Perdika III i Filip II. Otkako ja obezbeduva vnatre{nata stabilnost na Makedonija, Aminta vo sojuz so Sparta go osvojuva Olint (prethodno Olint ja napa|a Makedonija i ja osvojuva Pela), vospostavuva dobri politi~ki i trgovski vrski so gradovite na Halkidik, koi uvezuvaat drven materijal i smola od Makedonija. Vospostavuva dobri odnosi so Atina i dr.

Jehuda Amihaj

e na mnogu nagradi za literatura (Izrael), a stanuva i prv poet od stranstvo {to ja dobil nagradata †Kni`even lav# (Wujor{ka biblioteka), kako i Zlaten venec na SVP (1995).
BIBL.: Pesni (1948-1962), Erusalim, 1963; Poezija, SVP, Struga, 1995. LIT.: Z. An~evski, Poetskata arheologija na Amihaj, Poezija, SVP, Struga, 1995. P. Gil.

AMZABEGOVO ‡ sovremena selska naselba vo Ov~epolskata Kotlina. Vo makedonskata i balkanskata arheolo{ka literatura e prisutna u{te i pod imiwata Anzabegovo i Anza zaradi rezultatite od istra`uvaweto na nao|ali{teto Barutnica vo nejziniot atar. Se raboti za materijalni i drugi artefakti od pove}eslojna neolitska naselba, spored koi e izvr{ena vremenskata i kulturnata determinacija na postariot neolit vo Isto~na Makedonija. V. S. AMINTA I (540–498 pr.n.e.) – makedonski kral od dinastijata na Argeadite, sin na Alketa. Vo po~etokot vladee so Pierija i Botiaja, gi osvojuva oblasta pokraj deltata na Aksios i Zapadna Migdonija (oblasta Anatemunt) do severnata granica na dr`avata, pl. Disoros. Ima dobri politi~ki i trgovski vrski so Pizistratite od Atina. Po pohodot na Darij protiv Skitija, Makedonija e prinudena da ja priznae persiskata vlast; persiskiot vojskovodec Megabaz ispra}a sedum persiski pratenici da pobaraat „zemja i voda# za Darij (sp. Herodot); na gozbata sinot na Aminta, Aleksandar, gi ubiva Persijcite zatoa {to pobarale i `eni, {to bilo sprotivno na makedonskite obi~ai.
LIT.: Herodotus: I–IV, 4 Vols., Loeb Classical Library, Harvard University Press, 1961; Herodot, Istorija. Prev. D. ^adikova, Skopje, 1998. A. [uk.

Aminta III, moneti

helenski polisi; zema u~estvo na op{tiot sobir svikan vo Sparta (371), kade {to go priznava pravoto na Atina da vladee so Amfipol. Ja pro{iruva vrhovnata vlast i nad gornomakedonskite plemiwa, vo Elimeja, sev. del na oblasta Perebija; ima namera da ja pro{iri dr`avata kon Tesalija, no tuka mu se protivstavuva tiraninot od Fere, Jason, so koj e prinuden da sklu~i sojuz. Kove moneti so koi gi razviva trgovskite vrski vo Makedonija.
LIT.: Diodorus Siculis, 12 Vols., Harvard University Press, 1963; I. Kacarov, Car Filip II Makedonski, Sofi®, 1922. A. [uk.

AMINTA II (ok. 393 pr.n.e.) – makedonski kral od dinastijata na Argeadite; sin na Aridaj, vnuk na
46

AMIHAJ, Jehuda (Yehuda Amichai) (Vircburg, Germanija, 2. IV 1924 – Erusalim, 1. X 2000) – eden od prvite izraelski poeti {to svojata poezija ja pi{uval na hebrejski jazik. Objavil 13 knigi poezija na hebrejski, desetina izbori na angliski jazik (od koi ~etiri se izdadeni dvojazi~no), potoa dva romana, od koi romanot Ne od ova vreme, ne od ova mesto (1963) e eden od naj~itanite vo Izrael, edna zbirka raskazi, tri knigi za deca i edna zbirka so drami. Negovite poetski knigi do`ivuvaat ogromni tira`i. Preveden e nad dvaeset svetski jazici. Dobitnik

AMNESTIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ‡ akt vo forma na zakon so koj Sobranieto na RM gi osloboduva od gonewe za krivi~ni dela neopredelen broj lica ili pak licata gi osloboduva celosno ili delumno od natamo{noto izdr`uvawe na kaznata ili im ja zamenuva izre~enata kazna so poblaga kazna. Vo RM bea doneseni tri zakoni za amnestija. So prviot zakon (II 1999 g.) bea amnestirani 913 lica: potpolno osloboduvawe od izdr`uvawe na kaznata zatvor dobija 4 lica; 412 lica bea oslobodeni za 25%; 350 lica za 15% i 147 lica za 10% od neizdr`aniot del na kaznata. So vtoriot zakon (III 2002 g.) be{e izvr{ena celosna ili delumna amnestija na 898 lica {to u~estvuvaa vo vojnata vo RM od 2001 g.; celosna amnestija dobija 164 lica, a preostanatite delumna. So tretiot zakon (VI 2003 g.) bea opfateni 265 lica za koi postoe{e osnovano somnevawe deka storile krivi~ni dela neotpovikuvawe na povik i odbegnuvawe na voenata slu`ba, ili samovolno oddale~uvawe i begstvo od oru`enite sili.
IZV.: Zakon za amnestija (1999, 2002 i 2003 g.), Skopje, 2003. Gor. L.-B.

AMURI – detali od nevestinska kapa. Izraboteni se so redewe raznobojni monistra, pletewe i potkit, dolgi ok. 37 cm. Sl. \. AMFAKSITIDA – staromakedonska oblast {to go zafa}ala tesniot pojas dol` dvete strani na dolniot tek na rekata Vardar, od Demirkapiskata Klisura do Egejskoto More. Vo vremeto na Filip V (II v. pr. n.e.), Amfaksitida e edna od pette oblasti koi

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AMFITEATROV

A

vo Tesalonika kovat srebreni i bakarni moneti. Spored Homer, vo vremeto na Trojanskata vojna ovaa oblast bila centralna pajonska teritorija od kade {to (od gradot Amidon) Pajoncite trgnale vo odbrana na Troja. Vo `eleznoto vreme, osobeno vo VII i VI v. pr.n.e., vo ovaa oblast bila sozdadena isklu~itelno silna lokalna kulturna grupa so centar vo Valandovsko-gevgeliskiot region, poznata kako Dolnovardarska ili Gevgeliska grupa. Od toa vreme datiraat nekropolite vo: Dedeli – Valandovo, Zeleni{te – Valandovo, Lisi~in Dol – Marvinci, Bi{ov Javor – Smokvica, Suva Reka – Gevgelija, Milci – Gevgelija, kako i nekoi nekropoli na dene{nata gr~ka strana (^au{ica, Bohemica i dr.). Spored Herodot, vo VI v. pr.n.e. ovaa oblast s¢ u{te bila poznata kako pajonska zemja. Ve}e vo V v. pr.n.e. Tukidid ja spomnuva Amfaksitida kako makedonska oblast so ~e-

lovska, Isar Marvinci i Povardarjeto vo anti~ko vreme, Skopje, 1986; I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo Makedonija, Skopje, 2003; grupa avtori, Vardarski rid, Skopje, 2005. Dr. M. i A. [uk.

AMFIPOL – zna~aen anti~ki grad vo oblasta Bisaltija, na utokata na r. Strimon. Smesten e vo plodorodna ramnina i so zna~ajna strategiska pozicija. Osnovan e kako atinska kolonija, koja Filip II ja osvojuva vo 357 g. pr.n.e. Gradot stanuva eden od najzna~ajnite makedonski pristani{ta na Egejskoto More, centar za eksploatacija na pangejskite rudnici (za zlato i srebro) i centar za trgovija so Trakija. Pod rimska vlast (od 148 g. pr.n.e.) e glaven grad na Prvata makedonska oblast, a po primaweto na hristijanstvoto e episkopsko sedi{te. Zabele`an vo rimskite itinerarii i vo Tabula Peutengeriana kako raskrsnica na Via Egnatia. Ostanuva zna~aen grad do krajot na antikata. Gradot e poznat kako eden od prvite episkopski sedi{ta, kogo u{te vo I v. od n.e. so hristijanskata misija go posetuva apostol Pavle.
LIT.: Demosthenes II, Harvard University Press, 1963; Diodorus Siculis, 12 Vols., Harvard University Press, 1963; Strabo: Geography, 8 Vols., Harvard University Press, 1960; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.

ru{ewe na prvite devet sedi{ta, koga e podignat cvrst yid sprema gledali{teto i vo nego se postaveni kafezi za `ivotnite. Se smeta deka vo Makedonija se prifateni vo ovaa zabava samo „venationes# igrite, odnosno borbata na gladijatorite so `ivotni. V. B.-Gr.

Aleksandar Valentinovi~ Amfiteatrov

Od iskopuvawata na Ju`nata terasa, Vardarski Rid

tirite grada (Idomene, Gortinija, Europ i Atalante), koi se na{le na patot na pohodot na trakiskiot vojskovodec Sitalk vo Makedonija, (429 g. pr.n.e). Brojnite arheolo{ki ostatoci od gradski naselbi od predrimsko vreme na Isar – Marvinci, Vardarski Rid – Gevgelija i vo okolinata na Kuku{ upatuvaat na mo`nosta za nivno identifikuvawe so starite makedonski gradovi Idomene, Gortinija i Europ.
LIT.: Thucydides, 4 vols., Harvard Univessity Press, 1958; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957; V. Soko-

AMFITEATRALNI IGRI VO MAKEDONIJA. Se odvivale vo golemite gradovi vo ramkite na anti~kite teatri po doa|aweto na Rimjanite. Vo Stobi i Skupi orkestrite slu`ele kako arena, so podigawe za{titna ograda ili yid postaven vo prviot red od gledali{teto. Vo Herakleja, u{te pri gradeweto na teatarot, bila planirana dvojnata namena: za izveduvawe teatarski pretstavi i za amfiteatralni igri, so inkorporirawe na kafezi za `ivotni vo ramkite na gledali{teto. Kako vo Herakleja taka i vo Lihnid orkestrata imala dvojna uloga, samo {to taa verojatno vo Hadrijanovo vreme bila pro{irena so

AMFITEATROV, Aleksandar Valentinovi~ (Kaluga, Rusija, 1862 ‡ Levant, Italija, 1938) ‡ ruski pisatel-romansier (so sobrani dela vo 37 toma), politi~ki publicist-patopisec, ~etiripaten posetitel na Makedonija (so ~etiri knigi za nea i za Balkanot), redaktor-izdava~ na v. „RossiÔ# i na sp. „SovremennikÍ#, sibirski zato~enik i postoktomvriski politi~ki emigrant. Iako go zavr{il Pravniot fakultet vo Moskva, nikoga{ ne se zanimaval so pravoto. Opozicioner vo Rusija i avtor ~itan od inteligencijata. Za satirata za carskoto semejstvo vo romanot „Gospoda Obmanovi# e ispraten na nekolkugodi{no zato~enie vo sibirskoto grat~e Minusinsk (1902). Nezadovolen od situacijata po Oktomvriskata revolucija, emigrira vo Italija (1920). Toj e eden od retkite poznava~i na Balkanot i na Makedonija od krajot na XIX i po~etokot na HH v. (1894‡1909). Vo negovite balkanski statii i intervjua glaven predmet mu e makedonskoto pra{awe od dr`avno-politi~ki i kulturno-nacionalen aspekt. Vo

Anti~kiot teatar vo Ohrid

47

A

ANAEROBEN

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Makedoncite gleda poseben slovenski entitet i direktno ili po~esto indirektno spori so bugarskite, srpskite i gr~kite oponenti. Za Makedoncite pi{uva deka „ne se ni Srbi, ni Bugari, tuku prvobiten slovenski narod, so prost osnoven jazik {to vo pogolem stepen e sposoben da se pot~ini na kakva-gode forma {to }e mu ja predlo`i druga, povlijatelna i porazviena slovenska kultura. Makedonci-Bugari ima tamu, kade {to se zacvrstila bugarskata {kola i crkva, a Srbi ima tamu, kade {to pismenosta e vo racete na Srbite#.
BIBL.: Strana razdora. BalkanskiÔ vpe~atleniÔ, SPb., 1903; VÍ moihÍ skitnÔhÍ, SPb., 1903 (i 1907); †SlavÔnskoe gore#, M., 1912; Õho, M., 1913. LIT.: Cvetan Stanoevski, Kako ja vidoa Makedonija (Ruski publikacii za Makedonija 1828‡1913), Skopje, 1978, 151‡159; Bla`e Ristovski, Dimitrija ^upovski (1878‡1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, II, Skopje, 1978, 85. Bl. R.

„ANAL MUZEI SERBI MERIDIONAL# („ANALES MUSEI SERBIE MERIDIONALES#) (Skopje, 1939) ‡ spisanie na Zoolo{koto oddelenie pri Muzejot na Ju`na Srbija vo Skopje (na germanski jazik). Urednik bil d-r Stanko Karaman. Toa e separatno nau~no spisanie od oblasta na geata i taksonomijata, biogeografijata i ekologijata na florata i faunata na Kralstvoto Jugoslavija, posebno od Vardarska Makedonija. Prviot trud e na d-r Stanko Karaman „Über die verbeitung der reptilien in Jugoslavien#. Objaveni se samo sedum broja. K. Bog. ANALITI^KA HEMIJA VO MAKEDONIJA – kako nastaven predmet vo Makedonija zapo~nala vo 1948 g. Prv predava~ na Katedrata za hemija pri Filozofskiot fakultet bil d-r Krsto Stavri}, koj gi organiziral i gi opremil prvite laboratorii za kvalitativna i kvantitativna hemiska analiza. Od 1960 g. nastava po Analiti~ka hemija redovno se izveduva i na Tehnolo{kiot oddel na Tehni~kiot fakultet (podocna TMF), a podocna i na Farmacevtskiot fakultet. Prvi nau~ni podra~ja bile: analizata na mikroelementi vo vodite i tutunite od Makedonija, prigotvuvaweto i primenata na jonoselektivni elektrodi i interferometriskite metodi za analiza. Spektrofotometriski metodi primenuvale Q. Klisarova, A. Nikolovski, I. Spirevska, L. [optrajanova, a kvantitativni ispituvawa na elementi vo tragi so primena na atomskata apsorpciona i emisiona spektrometrija vr{ele T. Stafilov i K. ^undeva. Od elektrohemiskite metodi najgolema tradicija imaat polarografijata i kvadratnobranovata voltammetrija. Vo ponovo vreme aktuelna e i visokoefikasnata te~na hromatografija. Prakti~no va`ni analizi se vr{at i vo Zavodot za za{tita na zdravjeto.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996., 217; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, Skopje, 2006, 193. B. [.

Jovan Ananiev

(1979‡2003). Avtor e na dvaesetina trudovi od oblasta na docnoanti~kata i srednovekovnata arheologija, sfragistikata i numizmatikata.
BIBL.: Turska bawa ‡ Pana|ur ‡ Rimski termi, „AR#, 27 (1986), Ljubljana, 1987; VizantiŸskie pe~ati na teritorii Respubliki Makedonii, 6th ISBS, Veliki Preslav, 1978. El. M.

ANAEROBEN LAGUNAREN SISTEM. Prv anaeroben lagunaren sistem vo Makedonija za tretman na otpadni vodi od sto~arsko proizvodstvo e izgraden od sviwarskata farma locirana vo blizina na seloto ’R`ani~ino, Skopsko. Sistemot se sostoi od ~etiri zemjeni laguni: edna anaerobna, dve fakultativno-anaerobni i edna akumulacija. So izgradbata na sistemot se re{ava problemot na zagaduvawe. Stepenot na pro~istuvawe na otpadnata voda e pogolem od 85%. Ovoj sistem postignuva visoka produkcija i na biogas. Prose~no se proizveduva okolu 0,218 m3/sviwa/den biogas, odnosno prose~na godi{na produkcija od 0,41 m3/m2/den biogas. X. K. ANAEROBNI FUNGI – mikroorganizmi {to `iveat vo otsustvo na kislorod izdvoeni od rumenot na pre`ivari vo RM. Anaerobnite fungi vo svetot se izolirani vo najmalku 19 zemji od brojni pred`elude~no i krajno`elude~no fermentira~ki herbivorni cica~i. Prvi~nite rezultati od istra`uvawata poka`uvaat deka i vo na{ata zemja se prisutni anaerobni fungi kako sostaven del od normalnata mikroflora na pre`ivarite. So koristewe na anaerobni tehniki se izolirani kako me{ani, taka i ~isti, akseni~ni kulturi od anaerobni fungi. Dobieni se trieset izolati od ~isti kulturi. So toa i na{ata zemja se priklu~uva kon listata na zemjite vo koi e otkrieno prisustvo na anaerobni fungi. X. K.
48

ANANIJ (Carigrad, XVIII v.) ‡ ohridski arhiepiskop (maj-juni 1763). Kako jeromonah, bil velik protosingel na Carigradskata patrijar{ija. Po smrtta na arhiepiskopot Jeremij, negoviot izbor za ohridski arhiepiskop bil nametnat od carigradskiot patrijarh Joanikij III Karaxa i vostoli~en vo carigradskata crkva „Sv. Georgi#. No ohri|ani odbile da go primat i vedna{ bil razre{en.
LIT.: Ivan Snegarov, Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®, t. 2. Od padaneto $ pod turcite do neYnoto uniço`enie (1394–1767), Sofi®, 1931; Slavko Dimevski, Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1989. S. Ml.

ANALFABETIZAM – v. nepismenost ANANIEV, Jovan (s. Ratavica, Probi{tipsko, 29. VIII 1947 ‡ Strumica, 17. V 2003) ‡ arheolog od Zavodot i muzej vo Strumica. Rakovodel so sistematskite istra`uvawa i konzervacija na termite vo Bansko kaj Strumica (1978‡2003) i so iskopuvawata na prostranata nekropola na kompleksot Vodo~ki crkvi ‡ „Sv. Leontij# vo s. Vodo~a kaj Strumica

ANARHISTI^KI GRUPI I ORGANIZACII vo Makedonija – grupi i kru`oci {to se pojavile pred krajot na XIX v. pod vlijanie na anarhizmot od Zapadna Evropa i nihilizmot i anarhizmot od Rusija. Vo 1898 g. od @eneva se vratile vo Makedonija Petar Manxukov i Slave Merxanov i formirale anarhisti~ki kru`oci vo Solun od u~enici od Solunskata egzarhiska gimnazija, a vo Skopje od redot na u~enicite na egzarhiskoto Pedago{ko u~ili{te. Skopskiot anarhisti~ki kru`ok gi {irel ideite na anarhizmot so konspirativno rasturawe na materijalot nasloven „Azbukata na anarhisti~koto u~ewe#. Pred Ilindenskoto vostanie aktivna bila grupata revolucioneri privrzanici na individualnata borba poznati kako „gemixii#, koi gi izvr{ile solunskite atentati (28. IV – 1. V 1903). Konspirativniot socijalisti~ki anarhisti~ki kru`ok vo Solun (1911–1912) pod imeto Me|unarodno balkansko revolucionerno zdru`enie „Crveni

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ANASTASOV

A

bra}a# go izdaval svojot litografiran vesnik „Far#. Organizirani grupi imalo i vo Kuku{, Strumica, Kumanovo i Kratovo. Za pra{aweto na Makedonija upatile „Otvoreno pismo# (1911) do Vladata i do pe~atot vo Carigrad, Sofija, Belgrad i Atina. Vo Privremenoto pretstavni{tvo na porane{nata VMRO (1919) bila pretstavena i grupa od privrzanici na anarhisti~ko-bol{evi~ki idei. Vo 1946 g. vo NRM bila otkriena konspirativna grupa, so svoe rakovodstvo, koja samata se narekuvala anarhisti.
LIT.: Petar Manxukov, Predvesnici na burata. Memoari, 1, Skopje, 1997; Manol Pandevski, Socijalisti~ko-anarhisti~kiot kru`ok. Crveni bra}a vo Makedonija vo 1911–1912; –, Rabotni~koto dvi`ewe vo Makedonija do 1929 godina, Skopje, 1971; Mihajlo Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe (1943–1946), Skopje, 2000. K. Min.

ANASTASIUS, Mihail (Makedonecot) (Negu{, 70-tite godini na XVII v. ‡ Moskva, 1725) ‡ op{testvenik, jeromonah. Studiral medicina vo Hale. Poradi znaeweto na gr~kiot i slovenskiot jazik, pome|u 1713 i 1715 g. bil anga`iran vo Moskva kako 5-ti ~len na Komisijata za prevod na Biblijata na ruski jazik. Se potpi{uval: Anastasius Michaelis Nausius Macedonius.
LIT.: Eduard Winter, Die pflege der west-und sudslavischen sprachen in Halle im 18. Jahrhundert, Deusche akademie der wissenschaften zu Berlin, Veroffentlichungen des Instituts für Slavistik herausgegeben von H. H. Bielfeldt, No. 5, Berlin, 1954. M. Zdr.

LIT.: Revolucionernite borbi vo Tikve{ijata. Spomeni i materijali, kniga 2, Skopje, 2001; Voislav D. Ku{evski, Makedonskoto pra{awe vo Dru{tvoto na narodite, Skopje, 2001. Z. Tod.

Ivan Anastasov

Vasko Anastasov

Sv. Anastasij (Spaso) Radovi{ki

ANASTASIJ (SPASO) RADOVI[KI, Sv. (Radovi{, 1774 – Solun, 11. IX 1794) – novoma~enik, Makedonec. Na dvaeset godini roditelite go ispratile vo Solun da u~i zanaet. Tamu go prisiluvale da primi islam, no otkako ne se otka`al od svojata vera, bil izma~uvan, gi podnel site stradawa i odej}i kon besilkata izma~eniot Anastasij padnal i ja predal svojata du{a na Gospoda.
LIT.: Aleksandar Donski, Site svetiteli od Makedonija, [tip, 2006; Dobrila Milovska i Jovan Takovski, Makedonska `itijna literatura IX-XVIII vek, Skopje, 1996; Mihajlo Georgievski, Makedonski svetci, Skopje, 1997. Rat. Gr.

ANASTASOV, Vasko (Kavadarci, 15. V 1926) – eden od osnovopolo`nicite na makedonskoto novinarstvo. Vo esenta na 1942 g. go ureduva ilegalniot informativen „Bilten# i Radio vesnik za Tikve{koto podra~je. Vo periodot 1945-1955 g. novinar na „Nova Makedonija# i na Radio Skopje. Diplomiral na Novinarsko-diplomatskiot fakultet vo Belgrad. Postojan dopisnik na „Nova Makedonija# za Bliskiot Istok vo Istanbul (1953/54). Od 1955 do 1983 g. direktor i glaven urednik na nedelnikot „Tribina#. Publicisti~ki trudovi: „Nov `ivot# (1951), „Patuvawa po turskite poliwa (1955), „Po tragite na Nasredin Oxa# (1956), „Kade odi Kina# (1981). B. P. \. ANASTASOV, Gligor (Kavadarci, 1877 – Sofija, ?) – advokat, pratenik. Zavr{il egzarhisko osnovno u~ili{te vo Kavadarci, gimnazija vo Solun, a Praven fakultet vo Zagreb (1902). Bil advokat vo Kavadarci i Skopje. Po Prvata svetska vojna bil okoliski na~alnik na Kavadarci, pratenik vo Narodnoto sobranie na Kralstvoto na SHS (1920–1927) za Tikve{kiot okrug, dejstvuval da formira makedonska prateni~ka grupa (1923). So D. [alev i D. Iliev upatile peticija do Dru{tvoto na narodite vo @eneva za za{tita na „bugarskoto malcinstvo vo Jugoslavija# (1930) i emigrirale vo Bugarija.

ANASTASOV, Ivan Gligorov (Kavadarci, 23. VII 1908 – Skopje, 18. XII 1979) – univ. profesor, radiolog. Med. f. zavr{il vo Belgrad (1934), rabotel vo s. Dra~evo (1935), a potoa vo Higienskiot zavod vo Skopje. Specijalizacijata po radiologija ja zapo~nuva vo 1939 g. vo Dr`avnata bolnica vo Skopje, a ja zavr{uva vo 1942/43 vo Sofija kako prv specijalist-radiolog vo Makedonija. Od 1944 g. e na~alnik na RDG odd. vo Dr`avnata bolnica; od 1947 osnova~ i v.d. direktor na Institut za rentgenologija, a od 1956 primarius. Organizira kursevi za rdg–tehni~ari, izveduva nastava po radiologija na Med. f. i organizira sorabotka so drugi instituti vo SFRJ. Od 1969 e dopisen ~len na Sekcijata za radiologija na Francuskoto lekarsko zdru`enie. Sl. M. P. ANASTASOV, Jordan (Kavadarci, 1893 – Sofija, 10. X 1976) – pripadnik na MEFO i na VMRO (Ob). Osnovno u~ili{te zavr{il vo Kavadarci, a treti klas Duhovna seminarija vo Carigrad (1912). Po Prvata svetska vojna bil ~len na Privremenata komisija na makedonskata emigracija i na MEFO. Po Devetojunskiot prevrat vo Bugarija emigriral vo Pariz (1923), bil kooptiran za ~len na CK (1927) i ~len na Zadgrani~noto biro na VMRO (Ob) (1929). Po Vtorata svetska vojna bil ~len na Makedonskiot nau~en institut i glaven i odgovoren redaktor na sp. „Makedonska mis†l# (1945). Objavil istorisko-publicisti~ki trudovi.
IZV. i LIT.: Arhiv na Ministerstvoto za vÍtre{ni raboti, SofiÔ, OB-105232, tom III, l. 38-39; Revolucionernite borbi vo Tikve{ijata. Spomeni i materijali, kniga 1, Skopje, 2001; Angel Dinev, Politi~kite ubistva vo Bugarija, Skopje, 1983; Jordan Anastasov, œne Sandanski. Biografi~en o~erk, SofiÔ, 1966. Z. Tod.

ANASTASIJ I (ok. 430 – 518) – vizantiski imperator (491–518). Bil dobar administrator i reformator. Izvr{il reformi vo monetarniot i vo dano~niot sistem. Gi favoriziral trgovcite i zanaet~iite. Gi zadu{il pobunite vo Carigrad (512) i vo Trakija (513). Za odbrana na Carigrad od napadite na varvarskite plemiwa, go podignal t.n. Dolg yid (512), koj se protegal od Mramornoto do Crnoto More.
LIT.: C. Capizzi, L’imperatore Anastasio I (491–518), Rome, 1960. K. Ax.

ANASTASOV, Petar Kostov (Ohrid, 3. VII 1910 – Bitola, 1980)
49

A

ANASTASOV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

– spec. epidemiolog (1964), primarius od 1971 g. Dal golem pridones za eradikacija na malarijata. Medicina zavr{il vo Belgrad (1937). Od 1944 g. do penzioniraweto (1978) rabotel kako epidemiolog vo Higiensko-epidemiolo{kata slu`ba vo Bitola, kako nejzin osnova~ i na~alnik. P. B.

Bil komita vo pove}e ~eti i zel u~estvo vo Ilindenskoto vostanie kako vojvoda na ~eta vo Dramsko. Zaginal vo borba so osmanliskata vojska. Ostavil se}avawa za revolucionernata dejnost (1904).
IZV.: Spomeni na Jane Sandanski, Sava Mihajlov, Hristo Kuslev, Ivan Anastasov-Gr~eto, Skopje, 1951; MateriÔli za istorixta na makedonskoto osvoboditelno dvi`enie, kn. 7, Sofix, 1927; Osvoboditelnoto dvi`enie v Makedoni® i Odrinsko. Spomeni i materiali. S†obçava L. Mileti~, t. 2, Sofi®, 1983 (fototip. izd.). S. Ml.

Rodoqub Anastasov

ANASTASOV, Rodoqub (Skopje, 25. II 1935) – slikar, profesor na Fakultetot za likovna umetnost, eden od prvite pretstavnici na enformelot kaj nas. Diplomiral na Akademijata za likovna umetnost vo Belgrad (1962). Poradi verbalen delikt bil zatvoren na Goli Otok (1963–1965). Bil ~len na me|unarodnata grupa Junij. Samostojno izlagal vo Skopje, Novi Sad, Belgrad, Qubqana, Saraevo, Zagreb, Pariz. Negovi dela se izlagani vo mnogu zemji vo svetot. Po fazata na enformelot vo {eesettite (Kompozicija, 1959; Skopski tiwak, 1967), raboti dela vo duhot na fotorealizmot i nadrealizmot. Sozdal nekolku ciklusi (^ovek i nebo, ^ovek i vreme, 1975–1978). Od 1978 g. raboti na ciklusot ^ovek i prostor.
LIT.: Vladimir Veli~kovski, Rodoqub Anastasov, Skopje, 1995. L. N.

ANASTASOVI – semejstvo od Kru{evo {to se zanimavalo so zografstvo vo tekot na XIX v. Najstariot za koj se znae e Anastasij Hristov, ~ii potpi{ani ikoni vo crkvata „Sv. Bogorodica# vo s. Bela Crkva kaj Kru{evo datiraat od 1826 g. Potpi{uvaj}i se na gr~ki i na crkovnoslovenski jazik, ikonite na Anastasij se sledat do 60-tite godini na XIX v., osobeno vo Gevgelisko, Kavadare~ko i vo Zapadniot del na Makedonija. Vo literaturata se imenuva i kako Atanas. Negovite sinovi Vangel, Kosta (Kostadin) i Nikola Anastasovi se edni od najplodnite zografi vo obnovenite ili novoizgradeni crkvi od vtorata polovina na XIX v. Podednakvo rabotat na yidnoto slikarstvo i na ikonopisot, naj~esto site zaedno ili oddelno. Nivnite potpisi se sre}avaat vo crkvite vo Prilepsko, Demirhisarsko, Kru{evsko, Kavadare~ko, no i na teritorijata na dene{na Grcija. Ovie zografi slikaat brzo, ottamu i kvantitetot na delata, bez umetni~ki ambicii, se na nivo na zanaet~iska ispolnitelnost.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`denski maŸstori, SofiÔ, 1965, 278–279; K. Balabanov, Kru{evo i Kru{evsko, Kru{evo, 1978, 311–313; A. Nikolovski, Evidencija i stru~na dokumentacija na verskite objekti vo Kru{evskiot kraj, „Kulturno nasledstvo#, 14-15, Skopje, 1990, 135–136; Cv. Grozdanov, Umetnosta i kulturata na XIX vek vo Zapadna Makedonija, Skopje, 2004; V. Popovska-Korobar, Ikoni od Muzejot na Makedonija, Skopje, 2004, 324. V. P.-K.

Toj e avtor na: „Theory of magnetic and electric susceptibilities for optical frequencies# i „Quantum mass theory compatible with quantum field theory# (so T. M. Benson), Nova Science Publishers, New York, 1990, odnosno 1995; „Superluminary relativity related to nuclear forces and structures#, Cultural Life, Skopje, 1998 i „Filozofija ili scientizam#, Makedonska kniga, Skopje, 1989. Kako prv pretsedatel na Komitetot za energetika na SRM (1979–1982) ja organiziral negovata rabota i vlijael na razvojot na Makedonija na toj plan. Bil sovetnik vo Institutot za nuklearni nauki vo Vin~a (Srbija) i dekan na Tehn.-met. f. vo Skopje (1973–75).
LIT.: 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, Skopje, 2006, str. 196. V. Ur.

ANAUSARO – patna stanica od rimsko vreme, zabele`ana na Pojtingerovata karta (III–IV v.). Se nao|ala na oddale~enost od XII rimski milji od stanicata Akvas, na delnicata od rimskiot pat, koj vodel od Skupi za Serdika. Se locira vo blizina na kumanovskite sela P~iwa ili Dobre{ane.
LIT.: T. Tomoski, Prilog za rekonstrukcija na Tabula Peutingeriana na delnicata Skupi–Stobi, „@iva Antika#, XI, 1, Skopje, 1961. K. Ax.

Ivan AnastasovGr~eto

ANASTASOV-GR^ETO, Ivan (Melnik, 1880 ‡ 1905) ‡ dramski vojvoda na TMORO. Bil u~itel vo s. Ilumenec, Petri~ko, kade {to Goce Del~ev go vklu~il vo redovite na TMORO (1899) i dejstvuval kako organizator na Organizacijata vo Petri~ko, Porojsko, Demirhisarsko i Strumi~ko.
50

ANASTASOVSKI, Petar (Skopje, 16. XI 1930 – Skopje, 26. X 2004) – fizi~ar, red. prof. (1979) na Tehn.-met. f. Diplomiral (1959) i doktoriral (1965) na PMF so temata „Feritna mikrobranova le}a so promenlivo fokusno rastojanie i Dopleroviot efekt so virtuelen izvor na elektromagnetno zra~ewe#. Specijaliziral vo {vedskata firma Erikson i na univerzitetot vo [efild. Na PMF go vovel predmetot Elektronika. Predaval za visokofrekventna plazma, laseri i nivnata primena na univerzitetot vo Wukasl i ^iko, Kalifornija.

ANAHORET(I) (st. gr. 3nacwrht™z, = pustinik, isposnik, osamenik) – vid na hristijansko mona{tvo – pustino`itelstvo, prvo i spored vremeto na pojavuvaweto i spored strogosta. Se pojavilo vo Egipet (IV v.), vo Nitriskata (Egipetska) pustina. Vo Makedonija pustino`itelstvoto se pojavilo vo XI-XII v. Hristijanskite anahoreti se monasi, pustino`iteli {to vo pravoslavieto razvile i praktikuvale specifi~na filozofija na `ivotot. Vo srednovekovnata duhovna tradicija, me|u prvite pustino`iteli se vbrojuvaat sv. Prohor P~iwski, sv. Joakim Osogovski i sv. Gavril Lesnovski i drugi {to se podvizuvale pred Boga vo osamenost.
LIT.: Polnij pravoslavnyj bogoslovskij `nciklopedi=eskij slovarw, I–II, reprintnoe izdanie, Moskva, 1921. Rat. Gr. i V. G.-P.

ANGELARIJ (Cvetko Krsteski) (s. Dolneni, Prilepsko, 25. III / 7. IV 1911 – Drenovska Klisura, 15. VI 1986) – arhiepiskop, vtor po red poglavar na Makedonska pravoslavna crkva. Od sve{teni~ko semejstvo. Se {koluval vo Dolneni i vo Prilep. Srednoto bogoslovsko u~ili{te go zavr{il vo Bitola (1932) i vedna{ bil rakopolo`en vo ~in |akon. Rabotel kako paroh vo s. Gari, Debarsko (do

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ANGELOV

A

Angelarij, arhiepiskop na MPC

}erka na Aleksij I Komnin. Negoviot vnuk Isak II Angel (1185– 1195) ja prigrabil carskata kruna. Po nego, bez nekoj pogolem ugled, vladeele Aleksij III (1195– 1203) i Aleksij IV (1203–1204). Mihail I Angel (1204–1214) ja osnoval epirskata dr`ava, a negoviot naslednik Teodor I Angel (1214–1230) go osvoil Solun (1224) i se proglasil za imperator. Angeli vladeele vo Epir i vo Tesalija do 1318 g.
LIT.: G. Ostrogorski, Uspon roda Angela, Sabrana dela Georgija Ostrogorskog, kw. III, Beograd, 1970. K. Ax.

konsultant pri realizacijata na industriski objekti, mostovi i betonski brani. Bil dekan na Grade`niot fakultet (1985– Q. T. 1987).

1937 g.). Bil parohiski sve{tenik vo crkvata „Sv. Blagove{tenie# vo Prilep (1937–1961) i arhierejski namesnik na Prilepskoto arhierejsko namesni{tvo. U~estvuval vo NOB. Bil ~len na Inicijativniot odbor za organizirawe na MPC (1945) i ~len na Zdru`enieto na pravoslavnoto sve{tenstvo na NRM. U~estvuval vo rabotata na Prviot crkovnonaroden sobor vo Skopje (1945) i na Sve{teni~kata konferencija (1946). Odlikuvan so crven krst, potoa so graden krst (1959) i so najvisokoto sve{teni~ko odlikuvawe protoerej-stavrofor. Bil nazna~en (1961) za parohiski sve{tenik pri crkvata „Sv. Velikoma~enik \or|i# vo kvartot Ficroj vo Melburn, Avstralija. Tamu ja osnoval prvata makedonska pravoslavna crkovna op{tina i bila izgradena prvata makedonska priznata crkva vo dijasporata. Po vra}aweto od Melburn (1964) rabotel vo crkvata „Sv. Blagove{tenie# vo Prilep. Od 1972 g. se zamona{uva. Bil ustoli~en za episkop Pelagoniski (1975). Za Debarsko-ki~evski mitropolit bil hirotonisan na 5. VII 1977 g., a za Ohridski i Makedonski arhiepiskop i skopski mitropolit bil izbran na 19. VIII 1981 g. Poglavar na MPC bil ne celi pet godini, do nesre}noto upokojuvawe.
LIT.: N.P., Protoerejot-stavrofor Cvetko Krsteski zamina vo Melburn – Avstralija, Vesnik na MPC, III/6, Skopje, 1961; Taka slave{e Angelarij arhiepiskop Ohridski i Makedonski. Priredil S. Projkoski, Skopje, 2001. Al. Tr.

ANGELKOV, Boris Atanasov (Bitola, 17. VIII 1942) – veterinar, univerzitetski profesor. Doktoriral na Vet. f. vo Zagreb (1993). Profesor na Fakultetot za biotehni~ki nauki vo Bitola. Ima objaveno 125 nau~ni i stru~ni trudovi. ^len e na Dru{tvoto za nauka i umetnost vo Bitola, ~len na Balkanskata unija za za{tita na florata i faunata i ~len na Frankofonskata alijansa vo Bitola. Dobitnik e na „Akademska palma# od Ministerot za obrazovanie na Francija.
M. D. – J. B.

Dimitar AngelovGaberot

ANGELKOVCI – semeen rod so poteklo od s. Gari, koi se zanimavale so zografstvo kon krajot na XVIII i po~etokot na XIX vek. Najstariot od rodot bil Angelko i imal sin Petar, ~ii pak dvajca sinovi Spas i Done (Andon) Petrovi ostavile potomci koi se zanimavale so ovoj zanaet vo Makedonija do 1938 g. Rabotele ikoni vo okolinata na Strumica, Prilep, Kavadarci i vo Mariovo. Vo grupata se poznati sinovite na Done (Andon): Dimitar Donev (1856–1934), Georgi Donev (1862–1933) i Nestor Donev (1866– 1926). Od nivnite potomci se slikani nekoi crkvi vo Ki~evsko.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`denski maŸstori, SofiÔ, 1965, 241. V. P.-K.

ANGELOV, Dimitar Ta{ov (Dimkata Gaberot) (s. Vata{a, Kavadare~ko, 14. X 1916 ‡ mesnosta Klinska Lesa, Kavadare~ko, 10. VI 1943) ‡ u~itel, deec na komunisti~koto dvi`ewe i eden od organizatorite na Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe vo Tikve{ijata, voen rakovoditel. Zavr{il u~itelska {kola vo Belgrad, Zae~ar i Negotin Kraina. Bil ~len na MK na KPJ vo Kavadarci (1940). Izvesno vreme bil uapsen vo Vele{kiot zatvor. Po fa{isti~kata okupacija bil u~itel vo selata Dabni{te i Radwa, a potoa preminal vo ilegalstvo (1942). Bil politi~ki komesar na Tikve{kiot NOPO „Dobri Daskalov# i na Tretata operativna zona na NOV i POM (1943). Zaginal vo postavena zaseda od bugarskata vojska i policija pri preminot na Crna Reka. Opean vo pove}e narodni pesni.
LIT.: Aleksandar Grkov, Tikve{ijata vo NOB. Zbornik na padnatite borci i `rtvi na fa{izmot od Kavadare~ko, Kavadarci, y.a.; Dime Boev, Dimkata Angelov‡Gaberot, u~itel i revolucioner, Kavadarci, 1987; \or|i Malkovski, Posledniot kur{um za sebe. Kon 45-godi{ninata od herojskata smrt na Dimkata Angelov-Gaberot i Todor Angelovski ‡ To{o Daskalot, „Nova Makedonija#, XLIV, 14864, Skopje, 11. VI 1988, 14. S. Ml.

ANGELEVSKI, Tome Petrov (s. Lavci, Bitolsko, 19. XII 1915 – Skopje, 9. II 2001) – veterinar, univerzitetski profesor. Doktoriral na Vet. f. vo Belgrad (1955). Redoven profesor i dekan na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. Objavil 86 nau~ni i stru~ni trudovi i dve bro{uri. Nositel e na „Partizanska spomenica 1941#. M. D. – J. B. ANGELI (1185–1204) – vizantiska familija i vladeja~ka dinastija. Osnova~ bil Konstantin Angel, koj se o`enil so najmalata

ANGELOV, Aleksandar (Kriva Palanka, 25. X 1931 – Skopje, 23. X 2000) – dipl. grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1978–1996) po predmeti od oblasta na tehni~kata mehanika, jakosta na materijalite i teorijata na konstrukciite. Zavr{il Grade`en fakultet vo Skopje, kade {to ja odbranil i doktorskata disertacija (1973). Specijaliziral vo Moskva i Tbilisi (1965–1966). Objavil pove}e trudovi od oblasta na povr{inskite nosa~i i dinamikata na konstrukciite, me|u koi i knigata „Teorija na povr{inski nosa~i# (1987). Intenzivno rabotel na stru~en plan kako proektant i

ANGELOV, Ivan (s. Radovo, Strumi~ko, 28. VII 1941) ‡ botani~ar, univ. profesor i dr`avnik. Diplomiral na Zemjodelsko{umarskiot fakultet (Oddel za zemjodelie) vo Skopje (1964), magistriral na temata †Ispituvawe na fakultativnosta kaj nekoi doma{ni i stranski sorti p~enica kaj nas# (1972) i doktoriral na temata †Nasleduvawe na nekoi kvantitativni osobini pri krstosuvaweto na p~enicata (Tri ti cum durum)#. Prvin bil asistent vo Institutot za pamuk vo Strumica, Odlelenie za selekcija i samoproizvodstvo (1964), a
51

A

ANGELOV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

kti, osobeno povrzani so regulirawe na vodotecite i hidroenergetikata. Bil dekan na Grade`niQ. T. ot fakultet (1983–1985). ANGELOVSKI, Blagoj (Bitola, 24. X 1947 – Skopje, 20. VIII 2000) – truba~. Diplomira na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Belgrad (1971), a specijalizacijata ja zavr{uva vo Pariz, vo klasata na pro~ueniot francuski truba~ i pedagog Moris Andre. Stanuva prv truba~ na Simfoniskiot orkestar na Radio-televizija Belgrad (1973-1993), a potoa, do svojata smrt, se nao|a na mestoto profesor na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje. Virtuozen reproduktivec vo pove}e muzi~ki `anrovi, od serioznata muzika, preku xezot, do zabavnata i popmuzikata. Koncertiral vo muzi~kite centri na porane{nite jugoslovenski prostori, kako i vo pove}e evropski zemji. B. Ort.

Ivan Angelov

Krste Angelovski

potoa preminal na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje (1968), kade {to bil prodekan (1982‡1986) i redoven profesor po Botanika (od 1991). Dal zna~aen nau~en pridones vo sozdavaweto na novi genotipovi `itni kulturi, glavno p~enica. Bil izbran za postojan konsultant na FAO (1973) i sorabotuval so brojni institucii vo stranstvo. Bil minister za zemjodelstvo vo Vladata na RM (20. III 1991 ‡ 4 IX 1992 i 20. XII 1994 ‡ 30. XI 1998). Avtor e na golem broj stru~ni i nau~ni trudovi. S. Ml. ANGELOV, Traj~e (Veles, 9. VIII 1945) – astrofizi~ar, red. prof. (1996) po Yvezdena astronomija i Struktura i evolucija na yvezdite na Mat. fak. vo Belgrad. Zavr{il astrofizika na PMF vo Belgrad (1969). Tamu magistriral (1972) i doktoriral (1981) so temi za yvezdite vo stadium na vodorodni reakcii, odnosno so Teorijata za yvezdenite obvivki. Ja istra`uva strukturata na yvezdite, stabilnosta na nivnata atmosfera i strukturata na galaksiite. Go podgotvil u~ebnikot „Galakti~ka yvezdena astronomija“. Bil upravnik na Institutot za astronomija na PMF vo Belgrad (1992-96). Toj e ~len na Komisijata za strukturata i evolucijata na yvezdite na Me|unarodnata astronomska unija i na Redakcijata na „Bulletin astronomique de BelV. Ur. grade“. ANGELOVSKI, Angel (Debar, 8. X 1930 – Skopje, 19. IX 1992) – grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1981) po predmetite Hidraulika so hidrologija i Re~na hidrotehnika. Doktorska disertacija od oblasta na hidraulikata odbranil vo Skopje (1980). Objavil pove}e trudovi, me|u koi i u~ebnicite „Osnovi na hidraulikata# (1987) i „Hidraulika# (1990). Toj e osnovopolo`nik na Hidrauli~kata laboratorija na Fakultetot i gi vr{el prvite hidrauli~ki modelirawa kaj nas. U~estvuval vo realizacijata na zna~ajni hidrotehni~ki obje-

to spisanie „Pedagogija# (Belgrad, 1984–1988). Objavil nad 100 stru~ni i nau~ni trudovi. Najpoznato delo: „Nastavnicite i inovaciite# (1985), prevedeno i na ruski (Moskva, 1991).
LIT.: Krste Angelovski – `ivot i pedago{ko tvore{tvo, Skopje, 2005.K. Kamb.

Lazo Angelovski

Vladimir AngelovskiDadi

ANGELOVSKI, Vladimir (Dadi) (Skopje, 22. V 1946) – akter vo Dramskiot teatar od 1967 g. Osobeno se istaknuva kako tolkuva~ na likovi vo komedii i pretstavi za deca, kako na teatarskata scena taka i vo TV serii i emisii. Ulogi: Hod de Bolt (†Dve vr~vi voda#); Pejo (†Solunski patrdii#); Jankula (†Jane Zadrogaz#). ^est gostin e na estradata, posebno vo programi od revijalen karakter. R. St. ANGELOVSKI, Krste Filipov (s. Dolno Dupeni, Resensko, 26. II 1931) – pedagog, istaknat op{testven deec. Po U~itelskata {kola vo Bitola (1950) i studiite po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1956), magistriral vo Belgrad (1974), a doktoriral vo Skopje (1981). Bil direktor na pove}e ustanovi i profesor po pedagogija na Pedago{kata akademija vo Bitola (1969–1973) i na Pedago{kata akademija vo Skopje (1973–1987). Bil pratenik vo Prosvetno-kulturniot sobor na Sobranieto na SFRJ (1967–1974), glaven urednik na jugoslovensko-

ANGELOVSKI, Lazo (s. Gra`dano, Lerinsko, 1925 – Lerin, 1948) – deec na makedonskoto nacionalno dvi`ewe. Eden od organizatorite na makedonskata prosveta vo Egejska Makedonija vo periodot na Gra|anskata vojna vo Grcija (1946–1949). Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il na gr~ki jazik. Vo 1944 g. vo Bitola zavr{il kurs po makedonski jazik. Vo 1947 g. se vratil vo Egejskiot del na Makedonija i se posvetil na prosvetnata dejnost. Vo s. German, Prespansko, go zavr{il kursot za makedonski narodni u~iteli „Goce Del~ev#. Otvoril 87 makedonski u~ili{ta vo koi{to u~ele 10.000 u~enici. Vo 1948 g. e faten od gr~kite vlasti, ma~en i osuden na smrt. Ostavi trogatelno pretsmrtno pismo.
LIT.: Hr. Ristovski, Lazo Angelovski, u~itel i revolucioner, Skopje, 2000; S. Kiselinovski, KPG i makedonskoto nacionalno pra{awe (1918–1940), Skopje, 1985. St. Kis.

ANGELOVSKI, Nikola (Kole) (Skopje, 14. III 1943) – dramski i filmski akter i re`iser. Diplomiral na Otsekot za gluma na Teatarskata akademija vo Belgrad. Vo Dramskiot teatar e od 1968 g. Se istaknuva so realizacii vo dramski i filmski komedii, a po-

52

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ANGLISKA

A

Nikola (Kole) Angelovski

Todor Angelovski (To{o Daskalot)

seben interes poka`uva za re`ii na pretstavi za deca {to imaat antologisko zna~ewe. Pozna~ajni ulogi: Sekula (†Jane Zadrogaz#); Ragbi (†Bolva v uvo#); Dop~inski (†Revizor#). Re`ii: †Solunski patrdii#; †^uk, ~uk Stojan~e#; †Revizor#; †Ba{ ~elik#; †[ekspir vo prikazni# i dr. Ulogi vo filmovi: †Sa{a#; †Do pobedata i po nea#; †Crveniot kow#; †Sobiren centar#; †Makedonska krvava svadba# i dr. Re`iser e na filmot †Tatko# (†Kolnati sme Irina#) i na †Vikend na mrtovci#. R. St.

1908 ‡ s. Lavci, 12. VI 1943) ‡ u~itel, komunisti~ki deec, eden od organizatorite i rakovoditelite na NOD vo Bitolsko. Kako ~len na KPJ (1937), bil ~len na MK na KPJ za Bitola (1939). Kako rezerven poru~nik na Kralstvoto Jugoslavija, so svojata edinica oru`eno se protivstavil na germanskata armija kaj monopolot vo Bitola. Od po~etokot na 1942 g. bil vo ilegalstvo, a potoa borec na NOPO „Pelister#, komandant na NOPO „Jane Sandanski#, na NOPO „Goce Del~ev#, na NOPO „Dame Gruev# i na Vtorata operativna zona na NOV i POM (maj 1943). Se samoubil pri blokada na rodnoto selo od bugarskata policija.
LIT.: Ilija Jankulovski, Svetliot lik na u~itelot Todor Angelovski-Daskalot, „Prosvetno delo#, VII, 4-5, Skopje, 1951, 72-77; Ace Ristevski, Todor Angelovski-Strogov, Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola, 1982, 454-456; Pande Ta{kovski, U~itelot i revolucioner Todor Angelovski ‡ To{o Daskalot-Strogov, „Razvitok#, XXII, 8-9, Bitola, 1984, 505-537; Jovan Dimkov Ko~ankovski, Todor Petrev Angelovski-Strogov, Bitola, 1987. S. Ml.

pomagal NOVJ i bil eden od osnova~ite i potpretsedatel na Dru{tvoto na prijatelite na Nova Jugoslavija vo Wujork. Na iseleni~kata konferencija vo Klivlend (fevruari 1946) ednoglasno bil izbran za pretsedatel na Inicijativniot odbor za izgradbata i ekipiraweto na bolnicata vo Skopje (1946). Ja posetil Makedonija (1957), a po Skopskiot zemjotres (26. VII 1963) ja zapoznaval amerikanskata javnost so posledicite od katastrofata i u~estvuval vo ispra}aweto pomo{ od SAD. Se zanimaval so istra`uvawa za pri~inite za gubeweto na sluhot i objavil pove}e nau~ni i stru~ni trudovi.
LIT.: Vo srceto na [panija. Se}avawa na interbrigadisti od Makedonija. Skopje, 1975, 239; D-r Simo Mladenovski, U~estvoto na Makedoncite vo [panskata gra|anska vojna, Vo Internacionalnite brigadi na [panija. Zbornik. Skopje, 1989, 221. S. Ml.

ANGELCI ‡ sovremena selska naselba, 7 km jugozapadno od Strumica. Vo arheolo{kata literatura e poznata po neolitskata naselba Stranata, otkriena so iskopuvawata vo 1985 g. Vo kulturniot sloj od 1,80 m bile otkrieni arhitektonski i drugi ostatoci od dvoslojna naselba od vremeto na docniot neolit. Karakterot na naodite ja povrzuvaat so naselbite vo dolinata na r. Bregalnica i Skopskata kotlina (v. Zelenikovo II‡Angelci kulturna grupa). V. S. ANGLISKA VOENA MISIJA PRI GLAVNIOT [TAB NA NOV I POM (septemvri 1943 – 24. VI 1945). Vo septemvri 1943 g. britanskata Slu`ba za specijalni operacii (SOE) ispratila dve voeni misii na teritorijata na Makedonija {to trebalo da se pridru`at na G[ na NOV i PO na Makedonija vo Crvena Voda. Prvata misija, so kodirano ime Monkeywrench, bila predvodena od Xorx Kvajn, a vtorata, so kodirano ime Mulligatawny, bila predvodena od Mostin Dejvis. ^lenovite na dvete misii bile spu{teni na teritorijata na Albanija. Pri krajot na septemvri dvete misii do{le na teritorijata na Makedonija. Na 5 oktomvri 1943 g. misijata na Mostin Dejvis pristignala vo G[ na NOV i POM, kade {to prethodnite denovi pristignala i misijata na Xorx Kvajn. Do krajot na vojnata sedum britanski voeni misii bile isprateni vo pogolemite edinici na NOV i POM i direktno sledele i go izvestuvale svojot {tab vo Kairo za borbata na makedonskite partizani. Prvite koli~estva

Petar Angelovski

ANGELOVSKI, Petar (s. Lukovo, Kratovsko, 16. IX 1943 – Skopje, 1999) – hidrobiolog. Osnovnoto obrazovanie go zavr{il vo Zletovo, a srednoto vo Strumica. Vo 1964 g. se zapi{al na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje, kade {to diplomiral (1968). Istata godina e izbran za asistent. Magistriral vo 1976 g., a doktoriral vo 1980 g., koga e izbran za docent. Vo 1986 e izbran za vonreden profesor, a vo 1992 g. za redoven profesor. Izvesno vreme prestojuval vo Hidrobiolo{kata laboratorija vo Zagreb i vo Institutot za biolo{ki istra`uvawa „Sini{a Stankovi}# vo Belgrad. Se zanimaval so hidrobiologija na kopnenite vodi, potesno so taksonomijata i ekologijata na hironomidnata fauna. Objavil dvaesetina nau~ni trudovi. D. Pr. ANGELOVSKI, Todor Petrev (To{o Daskalot) (psevd. Strogov) (s. Lavci, Bitolsko, 16. VII

ANGELOVSKI-GAREFI, Atanas (s. Lobanica, Kostursko, 1925) – pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe (NOD) vo Egejskiot del na Makedonija, komunisti~ko dvi`ewe. Vo Gra|anskata vojna bil komandant na Republikanskata armija na Grcija (DAG). Po porazot na DAG (1949) emigriral vo SSSR. Vo 1963 g. se vratil vo SRM.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, V, 1948. Redakcija d-r R. Kirjazovski i F. Buckova-Martinova, Skopje, 1981.St. Kis.

ANGELU[EV, @ivko Dimitrov (Plevna, Dramsko, 1897 ‡ Wujork, juni 1979) ‡ lekar otorinolaringolog. Vo mladite godini emigriral vo SAD. Vo vremeto na [panskata gra|anska vojna, kako dobrovolec od SAD, stignal vo [panija (1937) i bil direktor na bolnicata na [panskata republikanska vlada. Kako viden amerikanski lekar i op{testvenik od makedonsko poteklo, aktivno ja

53

A

ANDAJ

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ka od Stobi). Od 1970 do 1981 g. bila ~len na Amerikansko-makedonskata ekipa, za istra`uvawe na Stobi. U~estvuvala i vo drugi istra`uvawa vo Grcija i Makedonija. Profesor e na Vilson kolexot vo [amberzburg, Pensilvanija, SAD (Wilson College, Shambersburg, USA).
BIBL.: Italy and Macedonia in the 2nd and 1st centuries B.C.: The Ceramic Evidence, „Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta“, 23-24, 1984; Stobi: The Hellenistic and Roman pottery, Princeton, 1992. R.

ANDOV, Stojan (Kavadarci, 30. XI 1935) ‡ ekonomist, politi~ar, publicist i romansier, prv pretsedatel na pluralisti~koto Sobranie na Republika Makedonija. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo rodniot grad, a dip^lenovi na Angliskata voena misija pri Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija

britansko oru`je pristignale na 7 oktomvri 1943 g. Po Osloboduvaweto misiite se prefrlile vo Skopje, del od niv bile evakuirani, a del ostanale da izvestuvaat za nastanite vo Makedonija. Britanskite misii na teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija se zadr`ale s¢ do juni 1945 g., koga bil otvoren prviot Britanski konzulat (24 juni 1945). Prv britanski konzul po Osloboduvaweto bil Leonard Artur Skoup.
LIT.: D-r Todor ^epreganov, Britanskata uprava za specijalni operacii (SOE) vo Makedonija: Britanskite voeni misii vo Makedonija (1942–1945), Skopje, 2001; Velika Britanija i Makedonija. Dokumenti 1942–1945. Izbor, prevod i redakcija d-r Todor ^epreganov, Skopje, 2000. T. ^.

Makedonija) i ufrluvani vo Makedonija za nametnuvawe na gr~ko vlijanie so terorizirawe na makedonskoto pravoslavno naselenie. Bile organizirani od pangr~ki organizacii poddr`uvani od gr~kata Vlada i od Carigradskata patrijar{ija, upatuvani na terenot na dejstvuvaweto na gr~kite mitropoliti vo Makedonija. Sorabotuvale so osmanliskite vlasti i sodejstvuvale so nivnite organi na progonot vo akciite

Stojan Andov

ANDAJ, Melih Xevdet (Melih Çevdet Anaday) (Istanbul, 1920– 2000) – poznat poet, romansier, dramski avtor, preveduva~ vo Republika Turcija. Bil profesionalen novinar i kolumnist vo najtira`niot vesnik †Xumhuriet#. Bil poznat publicist i profesor po estetika na Dr`avniot univerzitet za teatar vo Istanbul. ^est gostin na kulturnite manifestacii odr`ani vo RM. Po~esen ~len na DPM.
BIBL.: ^uden, 1941; Drvoto {to si go zagubi mirot, 1946; Istok i zapad, 1961; Okovaniot Odisej, 1963; Onie {to se vnatre, 1965; Tajna na zapoved, 1970; Dnevnik na Isus, 1974; Novi bogovi, 1974; Zbor vrz jazik, 1975; Izbor od sovremenata makedonska poezija, Istanbul, 1978, Izbor od poezijata na makedonski jazik. Eden nov svet, Skopje, 1998. LIT.: Makedonski pisateli, Sk., 2004; Ahmet Oktay, Cumhuriyet Dönemi Edebiyatý, Ankara, 1993. A. Ago

^eta gr~ki andarti

protiv ~etite na Makedonskata revolucionerna organizacija. Masovno navleguvale po neuspehot na Ilindenskoto vostanie, koga nivnoto dejstvuvawe zdobilo karakteristiki na nadvore{na oru`ena agresija vo Makedonija. Andartskite ~eti bile koordinirani od gr~kite konzulati i vladici.
LIT.: Krste Bitovski, Gr~kata †makedonska borba#, Skopje, 2001; Douglas Dakin, The greek struggle in Macedonia 1897–1913, Thessaloniki, 1993. D. Jov.

ANDARTI (krajot na XIX – po~. XX v.) – vooru`eni ~eti formirani vo Grcija (od Grci od Krit, od gr~kata dr`ava i mal del od
54

ANDERSON-STOJANOVI], Virxinija (Virginia Anderson-Stojanovic) (Portland, SAD, 1945) ‡ arheolog, specijalist za rimska keramika. Studirala na Univerzitetot vo Va{ington, a doktorirala (1977) na Univerzitetot Teksas vo Ostin (za docnohelenisti~kata i ranorimskata kerami-

lomiral na Ekonomskiot fakultet vo Skopje i magistriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo Belgrad (1972). Bil sekretar na Sredno{kolskiot i na Op{tinskiot komitet na Narodnata mladina, profesor vo Gimnazijata so ekonomski paralelki †J. B. Tito# (1959‡1963) i vo Rabotni~kiot univerzitet †Mo{a Pijade# vo Kavadarci. Rabotel vo Zemjodelskiot kombinat †Tikve{# vo Kavadarci (1963‡1964), kade {to bil sekretar na Osnovnata organizacija na SKM i direktor na Analiti~ko-planskiot sektor. Potoa zaminal na rabota kako profesor vo Politi~kata {kola na CK na SKM vo Skopje (1964‡1965) i sovetnik vo Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM (1965‡1967). Bil pretsedatel na Sobranieto na Op{tinata Kavadarci (1967‡1970), a potoa pretsedatel na Republi~kiot centar za ideolo{ko-politi~ko obrazovanie i studii vo Skopje (1970‡ 1971) i ~len na Sekretarijatot na CK na SKM. Bil izbiran i na razni republi~ki i sojuzni op{testveno-politi~ki funkcii. Na Pettiot kongres na SKM bil izbran za ~len na postojaniot del na Konferencijata na SKM, pretsedatel na Komisijata na CK na SKM za op{testveno-ekonomski odnosi i ekonomska politika, ~len

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ANDONOV-^ENTO

A

liti~kiot sistem, kako i od oblasta na kni`evnosta.
BIBL.: Raspolagawe i upravqawe dru{tvenim kapitalom, Beograd, 1985 (vtoro izdanie 1987); Na moj na~in, Skopje, 2003 (se}avawa); Od moj agol, Skopje, 2004 (kolumni od vesnici 1997–2004); Stravot i qubovta, Skopje, 2005 (roman, vtoro izdanie 2006). S. Ml.

Sednica na Sobranieto na RM pod pretsedatelstvo na Stojan Andov

na Pretsedatelstvoto na Postojanata konferencija na gradovite na Jugoslavija, ~len na Upravniot odbor na Zdru`enieto na ekonomistite na Makedonija i ~len na Ekonomskiot sovet na Sobranieto na SRM. Podocna vo tri mandati bil ~len na Sojuzniot izvr{en sovet vo Belgrad (1971‡ 1982), pretsedatel na Sojuznata komisija za ekonomska sorabotka so zemjite vo razvoj, pretsedatel na Me|urepubli~kiot komitet za devizen i nadvore{no-trgovski sistem, pretsedatel na del od Jugoslovenskiot me{ovit komitet za sorabotka so Egipet, Libija, Tunis, Turcija i Francija (1971‡ 1982), pretsedatel na Komisijata za koordinacija na sorabotkata so Evropskata ekonomska zaednica i zemjite na EFTA (1978‡1982), potpretsedatel na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM (1982‡1986), pratenik vo Op{testveno-politi~kiot sobor na Sobranieto na SRM, pretsedatel na Odborot za pra{awa od oblasta na op{testveno-ekonomskoto ureduvawe, stopanskata politika, narodnata odbrana, op{testvenata samoza{tita, bezbednosta i odnosite so stranstvo na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM i ~len na Delegacijata na Sobranieto na SRM vo Soborot na republikite i pokrainite na Sobranieto na SFRJ (1986‡1987), pretsedatel na Odborot za op{testven plan i razvoj, kako i vonreden i opolnomo{ten ambasador na SFRJ vo Irak (1987 ‡ januari 1991). Pretsedatelot na Sojuzot na reformskite sili na Jugoslavija go nazna~i za glaven koordinator vo formiraweto na Sojuzot na reformskite sili na Makedonija (15. VIII 1990), po {to stana osnova~ i lider na politi~kata partija Reformski sili ‡ Liberalna partija (Skopje, 5. IX 1990), registrirana kako Liberalna partija na Makedonija (16. X 1990), ostanuvaj}i nejzin pretsedatel do spojuvaweto so Demokratskata partija (DP, 19. IV 1997),

koga e izbran za pretsedatel na Sovetot na novoformiranata Liberalno-demokratska partija (LDP, registrirana na 12. VI 1997). Na prvite pove}epartiski izbori (1990) e izbran za pratenik, a podocna i na site naredni izbori vo RM. Vo tri mandati bil pretsedatel na Sobranieto na RM (8. I 1991 ‡ 19. XI 1994; 19. XI 1994 ‡ 6. III 1996 ‡ do raskinot na koalicijata Sojuz za Makedonija; 30. XI 2000 ‡ 3. X 2002). Po atentatot na pretsedatelot na RM K. Gligorov (3. X 1995), vrz osnova na ~l. 82, stav 3 od Ustavot na RM, izvesen period ja vr{i i funkcijata Pretsedatel na Republika Makedonija (5. X 1995‡10. I 1996). Isto taka, po izborot za pratenik vo 1998 g. bil pretsedatel na Komisijata za monetarna, kreditna i bankarska politika. Na izborite od 31. X 1999 g. bil kandidat na LDP za pretsedatel na Republika Makedonija, no ne se kvalifikuval za vtoriot izboren krug. Po obnovuvaweto na Liberalnata partija (1999), bil izbran za ~len na nejziniot Izvr{en komitet. Povtorno bil izbran za pretsedatel na Sedmiot (Vonreden) kongres na LP (juni 2001) i potoa pak reizbran na Osmiot Kongres na LP (juli 2004). Osven toa, kako pratenik, bil i pretsedatel na Postojanata anketna komisija za ~ovekovite prava i slobodi na gra|anite (2002‡2006) i pretsedatel na sobraniskata Komisija za ustavni pra{awa (od 2006). Poznat e kako politi~ar od vremeto na SFRJ orientiran kon pazarnata ekonomija, iskusen i uspe{en politi~ki pregovara~ vo sovremeniot doma{en politi~ki ambient, no i kako politi~ar so me|unarodna reputacija vo pregovorite so stranskite eksperti od oblasta na ekonomskite odnosi, politi~kiot sistem i ~ovekovite prava. Se zanimava i so teoretski pra{awa od oblasta na ekonomijata, so publicistika i so kni`evnost. Avtor e na pove}e knigi od oblasta na ekonomskiot i po-

ANDONOV, Di~o (s. Lobanica, Kostursko, 1882 – s. Smrde{, Kostursko, 31. V 1903) – kosturski reonski vojvoda. Zavr{il petti klas vo Bitolskata egzarhiska gimnazija, koga stanal ~len na MRO. Od 1901 g. e nelegalen, a od 1903 g. nazna~en za reonski vojvoda. Vo poznatite borbi pri mesnosta Lokvata i Viwari (krajot na V 1903), zaobikolen od osmanliskata vojska, za da ne padne `iv vo nivnite race, se samoubil.
LIT.: A. Bliznakov, Epopejata na Lokvata i Viwari, Prilozi za Ilinden 1978, ¶¶, Kru{evo, 1979; H. Sil®nov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni®, 1 (fototipno izdanie), Sofi®, 1982. Al. Tr.

Metodija Andonov-^ento

ANDONOV-^ENTO, Metodija (Prilep, 17. VIII 1902 ‡ Prilep, 24 VII 1957) ‡ prv pretsedatel na sovremenata makedonska dr`ava DFM vo DFJ. Vo Prilep zavr{il osnovno obrazovanie i trgovsko u~ili{te. Zapo~nal so privatna trgovska dejnost (1926). Bil nacionalno-politi~ki aktiven, se zastapuval za legalna borba zaedno so naprednite opoziciski politi~ki partii za federativno ureduvawe na Jugoslavija i za avtonomija na Makedonija. Bil apsen i osuduvan za dejstvuvawe za slobodna Makedonija (1935, 1936). U~estvuval vo organiziraweto na mitingot i na protestnata demonstracija vo Prilep (2. VII 1940), odr`al govor i povikal na samostojna borba za slobodna Makedonija. Bil uapsen i osuden (3. VII 1940); kaznata ja izdr`uval vo zatvorite vo Srbija – Ada Cigan55

A

ANDONOV-^ENTO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Metodija Andonov-^ento govori vo oslobodenoto Skopje (1944)

lija i Velika Kikinda. Vo po~etokot na 1941 g. povtorno bil uapsen kako makedonski nacionalist i separatist i bil vo zatvorot Baina Ba{ta. Voeniot sud mu izrekol kazna smrt so strelawe, no po kapitulacijata na Jugoslavija kaznata ne bila izvr{ena, pa bil osloboden i se vratil vo Makedonija. Vo Skopje (26. IV 1941) pred bugarskite okupatorski vlasti izjavil deka e Makedonec i deka ne se borel za obedineta Bugarija, tuku za obedineta Makedonija. Vo Prilep (12. VII 1941) bil uapsen za povikuvawe na borba protiv fa{izmot i protiv bugarskata okupatorska vlast. Pove}epati bil apsen i zadr`uvan vo zatvorot vo Prilep i vo Bitola (1942). Vo po~etokot na 1943 g. bil interniran vo Bugarija do krajot na april, a od krajot na maj bil zadr`an vo logorot ^u~uligovo do po~etokot na avgust. Pristignal na slobodnata teritorija vo Debarca (1. X 1943), kade {to bil kooptiran za ~len na Glavni-

ot {tab na Narodnoosloboditelnata vojska, a potoa bil izbran za pretsedatel na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. Vo juni 1944 g. ja predvodel makedonskata delegacija (vo sostav: ^ento, Mane ^u~kov i Kiril Petru{ev) na Vis, koja na sostanokot so Tito i so ~lenovite na Nacionalniot komitet za osloboduvawe na Jugoslavija go postavila pra{aweto za obedineta Makedonija. Na prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944), pri konstituiraweto na sovremenata makedonska nacionalna dr`ava, Metodija Andonov-^ento bil izbran za pretsedatel na Prezidiumot, vrhovno zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo i najvisok organ na dr`avnata vlast na Demokratska Makedonija. Po dobienata vest za pregovori na sojuznicite so Bugarija za uslovite za nejzinoto izleguvawe od vojnata, ^ento se obratil (11. VIII 1944) so telegrama do Tito so barawe da se postavi makedonski-

te barawa za Pirinskiot del od Makedonija. Na fukcijata pretsedatel na Prezidiumot na ASNOM bil izbran i na Vtoroto zasedanie na ASNOM (29-30. XII 1944), a na Tretoto zasedanie (1945) bil izbran za pretsedatel na Narodnoto sobranie na DFM/ NRM. Vo pozdravniot govor na Prviot crkovno-naroden sobor (4. III 1945), ^ento stavil na znaewe deka makedonskiot narod ima istorisko pravo na svoja avtokefalna makedonska pravoslavna crkva. Na sobraniskite izbori bil izbran za pratenik vo Sobranieto na NRM i vo Sobranieto na Jugoslavija. Neotstapno se zastapuval za obedinuvawe na makedonskiot narod, za pogolema samostojnost na DFM/NRM vo jugoslovenskata federacija. Na Nacrtot na Ustavot na FNRJ podnel amandman i vo Ustavot bila vnesena odredbata za pravoto na narodite na samoopredeluvawe, vklu~uvaj}i go i pravoto za otcepuvawe. Potoa komunisti~koto rakovodstvo go upotrebilo celokupniot aparat protiv ^ento, obvinuvaj}i go deka bil protivnik na socijalisti~ka Jugoslavija, makedonski nacionalist i separatist, reakcioner, zastapnik za bur`oaska demokratija, a seto toa bilo za da se izvr{i negovo eliminirawe od dr`avnoto rakovodstvo pred pretstojnata Mirovnaa konferencija vo Pariz. Pod `estokiot pritisok, na 14. III 1946 g. podnel ostavka na site fukcii. Se vratil vo Prilep i se podgotvuval da emigrira vo SAD, sakal da otpatuva vo Pariz i vo svojstvo na dotoga{en pretsedatel na makedonskata dr`ava na Mirovnata konferencija da postavi barawe za obedinuvawe na Makedonija so primena na pravoto na makedonskiot narod na samoopredeluvawe. Bil uapsen na 14. VII 1946 g. i obvinet za dejstvuvawe protiv Jugoslavija, za obedinuvawe na Makedonija pod protektorat na SAD. Bil osuden na kazna zatvor vo traewe od 11 godini (23. XI 1946). Bil osloboden uslovno (IX 1955). Po~inal vo Prilep. Vo 1990 g. semejstvoto pokrenalo postapka za sudska rehabilitacija. Okru`niot sud vo Skopje na 22. X 1990 g. ja ukinal osuditelnata sudska presuda i donel re{enie so koe ja ukinal sudskata presuda od 23. XI 1946 g.
LIT.: Metodija Andonov-^ento, Dokumenti i materijali, Skopje, 2002; ^ento, ~ovek, revolucioner, dr`avnik, zbornik na materijali od Trkaleznata masa odr`ana na 26. XI 1991 vo Prilep, Prilep, 1993; Ilija Andonov-^ento, Mojot tatko – Metodija Andonov-^ento, Skopje, 1999. M. Min.

Metodija Andonov-^ento so grupa makedonski voeno-politi~ki rakovoditeli (1944)

56

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ANDONOVSKI

A

ANDONOV, Nikola Vladimirov (Skopje, 17. IV 1934) – anesteziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Diplomiral na Med. f. vo Skopje (1959). Specijaliziral anesteziologija i reanimacija (Skopje, 1961–1965), se usovr{uval vo Obedinetoto Kralstvo (British Council – 1972), Belgrad i Zagreb. Istra`uval vo poleto na perfuzijata pri {okova sostojba (1973), endotrahealnata aplikacija na adrenalin (1986) i avtologna normovolemi~na hemodilucija (1993–1996). Bil osnova~ i prv direktor na Klinikata za anestezija, reanimacija i intenzivno lekuvawe (KARIL). Dobitnik e na pove}e priznanija. Objavil 76 trudovi i ja osnoval edicijata „Kriti~ni sostojbi vo medicinata#.
BIBL.: [ok, srcevo belodrobno o`ivuvawe, Skopje, 1994; Urgentna medicina – prakti~ni postapki, Skopje, 1999; Smrt i umirawe, Skopje, 2001; Srcevo belodrobno o`ivuvawe, Skopje, 2004; Akutna bolka, Skopje, 2006. M. [oq.

u~ni statii i prilozi, recenzii, bibliografii i dr., od niv 40 oddelni knigi. Golem pridones dal za osvetluvaweto i za afirmacijata na li~nosta i deloto na Goce Del~ev so pove}e knigi.
BIBL.: Prilog kon bibliografijata po arheologija na Makedonija, Skopje, 1952; Britanska bibliografija za Makedonija, Skopje, 1966; Britanski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, I-II, Skopje 1968 i 1977; Goce Del~ev, t. 1-6, Skopje, 1972; Makedonija i Slovenija, Skopje, 1978; Odbrani dela, t. 1-5, Skopje, 1983. LIT.: Hristo Andonov Poljanski 19271985, Ohrid, 1990; Hristo Andonov Poljanski, `ivot i delo, Skopje, 1996. M. Min.

Makedonka Andonova

ANDONOVA, Makedonka (Skopje, 16. VIII 1944) – kerami~arka, dizajnerka i profesorka. Diplomirala na Akademijata za primeneta umetnost vo Belgrad. Dizajnirala staklo i porcelan za industriski potrebi. Predava na

ANDONOV-POLJANSKI, Hristo (Dojran, 21. IX 1927 ‡ Skopje, 7. X 1985) ‡ istori~ar i univ. pro-

Jovan AndonovRegan

Hristo Andonov Poljanski

fesor. Osnovnoto i srednoto obrazovanie i Filozofskiot fakultet (Grupa istorija) gi zavr{il vo Skopje. Bil izbran za asistent na Katedrata za istorija (1953), doktoriral (1958), bil izbran za docent (1959), za vonreden profesor (1966), a potoa za redoven profesor (1970) po predmetot Op{ta istorija na noviot vek. Bil prodekan (1960‡ 1963), {ef na Katedrata za istorija (1971‡1974 i 1974‡1976) i rektor na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij# (1984-1985). Kako profesor dal evidenten pridones za sozdavawe stru~ni i nastavno-nau~ni kadri. Istra`uval vo zemjata i vo stranstvo. Del od arhivskata dokumentacija objavil vo oddelni zbornici na dokumenti, kako {to se trite toma †Britanski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod#. U~estvuval na nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Negovoto nau~no delo se sostoi od nad 500 edinici stru~ni i nau~ni trudovi, monografii, na-

ANDONOV-REGAN, Jovan (Peh~evo, 15. VIII 1940) ‡ elektroin`ener, stopanstvenik i politi~ar. Diplomiral na Elektrotehni~kiot fakultet (slaba struja) vo Zagreb (1963). Kako stopanstvenik, bil upravnik na Pogon za merno regulaciona tehnika i telekomunikacija, glaven in`ener i pomo{nik direktor na OOZT za slaba struja vo Rudnici i `elezarnica †Skopje# (1964‡1973), v.d. i tehni~ki direktor na RO †Hemteks# vo Skopje (1975‡1980), zamenik generalen direktor na Rudnici i `elezarnica †Skopje# (1980‡1983), ~len na Rabotovodniot odbor na FENI vo Kavadarci (1983‡1985), sovetnik na generalniot direktor vo SOZT †OHIS# vo Skopje, privremen upravnik na RO za proizvodstvo na bezalkalni i stakleni vlakna †GES# vo Gostivar (1985‡1986), pomo{nik generalen direktor za tehni~ki pra{awa i razvoj na SOZT †OHIS# vo Skopje (1986‡ 1990), pretsedatel na Privremeniot odbor na REK Bitola (1989) i zamenik generalen direktor na Pretprijatieto †OHIS Naum Naumovski-Bor~e# vo Skopje (1990‡1991). Bil potpretsedatel na Vladata na RM (20. III 1991 ‡ 4 IX 1992) i imal svoj patentiran pronajdok vo jugoslovenskiot Sojuzen patenten zavod od oblasta na elektronikata i telekomunikaciite. Se zanimaval so privaten biznis preku svojata firma †Sibra#. S. Ml.

Makedonka Andonova, †Transformacija#

Fakultetot za likovna umetnost i na U~ili{teto za primeneta umetnost vo Skopje. Raboti unikatna keramika, skulptura i dizajn. Izlagala samostojno i na grupni izlo`bi. Al. Cv.

Aleksandar Andonovski

ANDONOVSKI, Aleksandar (Leskovo, Demir Hisar, 1. III 1939) – fizi~ar, red. prof. (1988) na PMF. Diplomiral na PMF (1965). Tamu magistriral (1972) i doktoriral (1977) so temi za rasejuvaweto na svetlinata kaj polimernite rastvori vo i nadvor od elektri~noto pole. Specijaliziral vo Sofija i Berlin. Dr57

A

ANDONOVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

`el nastava glavno po predmetite biofizika i atomska fizika so spektroskopija i za niv oformil praktikumi. Istra`uval i objavuval prilozi za disperznite sistemi, polimeri, biomolekuli i te~ni kristali i za taa cel formiral laboratorija vo koja se zastapeni rasejuvaweto na svetlinata, elektrooptikata, viskozimetrijata i dr. eksperimentalni tehniki zaedno so uslovite za podgotovka na obrascite. Rakovodel so izrabotkata na 4 doktorski i 6 magisterski disertacii. Bil prodekan na PMF (1985-87), {ef na Institutot za fizika (1989-91) i prorektor na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ (1996-98).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet - Skopje 1946-1996, Skopje, 1996, str. 153; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet - Skopje, Skopje, 2006, str. 162163. V. Ur.

BIBL.: Ne`noto srce na Varvara, poezija, 1986; Kvartot na liri~arite, raskazi, 1989; Freski i groteski, raskazi, 1993; Azbuka za neposlu{nite, roman, 1994; Papokot na svetot, roman, 2000; Ve{tica, roman, 2006; Tri drami (Adska ma{ina, Bunt vo domot za starci, Slovenskiot kov~eg); Kandid vo zemjata na ~udata, roman, 2004. Avtor e na serija dela od oblasta na naukata za literaturata: Mato{evite yvona, 1996; Tekstovni procesi, 1996; Strukturata na makedonskiot realisti~ki roman (doktorska disertacija), 1997; De{ifrirawa, 2000; kako i na publicisti~kite tvorbi: Ki~ mitologii, 2001; antologiite: Izlazak iz senke, 1989 i Pesna zad pesnite, 1997; prevodite od Teri Iglton: Literaturni teorii, 2000 i Slavko Mihali}: Gradina na crnite jabolki, 1997. Kr. Nik.

Zoran Andonovski

vreme#, kolumnist. Nadvor od novinarstvoto - koordinator za odnosi so javnosta na Svetskata banka (1997–2000) i koordinator za komunikacii vo USAID B. P. \. (2000–2004). ANDONOVSKI (VALAI^ARSKI), Mirko (Skopje, 25. III 1950) – arhitekt, urbanist i slikar. Diplomiral na Arhitektonsko-grade`niot fakultet vo Skopje (1972). Se vrabotuva vo „Mavrovoproekt“ (1976), a podocna e i direktor. Nazna~en e za potsekretar vo Ministerstvoto za urbanizam, grade`ni{tvo, soobra}aj i za{tita na `ivotnata sredina (1994), a potoa e na rabota vo Javnoto pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi (1998). Se zanimava so urbanisti~ko i arhitektonsko proektirawe. U~estvuval na pove}e arhitektonsko-urbanisti~ki konkursi na koi osvojuva vrvni nagradi. Se zanimava so karikatura i slikarstvo i imal dve samostojni i pove}e grupni izlo`bi. Kr. T. ANDONOVSKI, Sotir (Kr~i{ta, Kostursko 1918 – 1985) – deec na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. U~esnik vo antifa{isti~kata borba (1943–1945), zamenik komandant na Kosturskiot bataljon vo Karakamen i komandant na bataljon vo Prvata osloboditelna brigada od Egejskiot del na Makedonija.
LIT.: R. Kirjazovski, Makedonski nacionalni institucii vo Egejskiot del na Makedonija (1941–1961), Skopje, 1987. St. Kis.

Veroqub Andonovski

Venko Andonovski

ANDONOVSKI, Venko (Kumanovo, 30. V 1964) – poet, raska`uva~, romansier, dramski avtor, eseist, kriti~ar, publicist, preveduva~, kolumnist, antologi~ar, univerzitetski profesor. Diplomiral na Katedrata za op{ta i komparativna kni`evnost na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Postdiplomski studii po makedonska i hrvatska kni`evnost zavr{il vo Skopje i Zagreb. Magistriral i doktoriral na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, kade {to e vraboten kako redoven profesor po predmetite Nova hrvatska literatura i Teorija na literaturata (na Katedrata za makedonska i ju`noslovenski kni`evnosti). ^len e na DPM i na makedonskiot PEN-centar. Ploden avtor {to se projavuva so uspeh vo pove}e `anrovski oblasti na sovremenata makedonska literatura, a negovite knigi re~isi redovno do`ivuvaat povtoreni izdanija. Specifi~noto pismo mu go krasi prepoznatliv stepen na bogata literaturna naobrazba, avtoritetna rasudo~nost i nau~na objektivnost, poradi {to se izdvojuva kako mo{ne popularen avtor na sovremenata makedonska literatura.
58

ANDONOVSKI, Veroqub (Kumanovo, 22. I 1938 ‡ Skopje, 16. X 1998) ‡ novinar i publicist. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo rodniot grad, a diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Grupata jugoslovenska kni`evnost). U{te kako student se vrabotil kako novinar vo v. „Nova Makedonija“ (1960), kade {to go minal siot raboten vek od sorabotnik do komentator i urednik od oblasta na obrazovanieto, naukata i kulturata. Posebno se posvetil na pi{uvawe feqtoni za makedonskoto minato (1970‡1994). Avtor e na pove}e publicisti~ki knigi za NIP „Nova Makedonija“ i na izbori od negovite feqtoni.
BIBL.: Predavstva i politi~ki ubistva. Istoriski feqtoni. Kumanovo, 1983; VMRO ‡ podem i raskol, Skopje, 1992; Seni{tata na minatoto ‡ Van~o Mihajlov, Skopje, 1990; Sto godini sega{nost. Skopje, 2003; Vo ~ekor so dr`avnosta. Prilog za monografija „Nova Makedonija“ 1944‡1984, Skopje, 1984; Pe~at na vremeto - pe~atot na „Nova Makedonija#, Skopje, 1994. S. Ml.

ANDONOVSKI, Zoran (Skopje, 4. VI 1954) – novinar. So novinarstvo po~nal kako sorabotnik vo v. „Nova Makedonija#, potoa stanuva eden od uspe{nite dopisnici od stranstvo – vo Atina (1988–1993) i urednik na Nadvore{no-politi~kata rubrika na vesnikot. Odgovoren urednik na v. „Vreme# od osnovaweto (2004) i urednik na nedelnikot „Nedelno

ANDONOVSKI, Tome (Lazaropole, 5. IX 1940) – geograf. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Bitola, a Prirodno-matemati~ki fakultet, (Institut za geografija) vo 1964 g. vo Skopje. Rabotel kako profesor po geografija vo gimnaziite vo Debar i vo Bitola. Vo 1971 g. bil primen za asistent na Institutot za geografija pri PMF vo Skopje. Vo 1977 g. zavr{il postdiplomski studii na Institutot za geografija na PMF vo Belgrad, a vo 1983 g. na Prirodno-matemati~-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ANDREVSKI

A

Tome Andonovski

kiot fakultet vo Skopje ja odbranil doktorskata disertacija „Ki~evskata Kotlina – geomorfolo{ki prou~uvawa#. Bil izbran za predava~ (1977), za docent (1984), za vonreden profesor (1987) i za redoven profesor (1992). Predaval matemati~ka geografija, geomorfologija i metodika na nastavata po geografija. Bil {ef na Institutot za geografija, prodekan na PMF, pretsedatel na Sojuzot na geografskite zdru`enija na Republika Makedonija i generalen sekretar na speleolozite na SFRJ. Objavil okolu 50 nau~ni truda, koi se glavno od oblasta na geomorfologijata.
BIBL.: Ki~evska Kotlina – geomorfolo{ki prou~uvawa, Prirodnomatemati~ki fakultet, Skopje, 1983; Karakteristiki na reljefot vo R. Makedonija, „Geografski razgledi#, kn. 30, Skopje, 1995; Geomorfolo{ka karta na R. Makedonija, „Geografski razgledi#, kn. 32-33, Skopje, 1998. LIT.: Vasil Daskalovski, Blagoja Markoski, Prof. d-r Tome Andonovski (po povod {eeset godini od `ivotot), „Geografski razgledi#, kn. 35, Skopje, 2000. Al. St.

zator na mladinata vo s. Dolno Po`arsko, stapil vo Dvi`eweto na otporot vo Grcija. Bil odgovoren po Agitprop vo Reonskata organizacija na KPG vo S’botsko i odgovoren vo Reonskiot komitet na EAM za Ju`en Meglen, so sedi{te vo s. Dragomanci (Apsalos). Bil nazna~en za organizacionen sekretar (letoto 1944), a potoa i za politi~ki sekretar na Gradskiot komitet na KPG za Voden (Edessa). Naskoro bil kooptiran za ~len na Po{irokiot sostav na Okru`niot komitet na KPG za Vodenskiot okrug (dekemvri 1944 ‡ 26. II 1945). Poradi nesoglasuvawata so diskriminatorskata politika na KGP po makedonskoto nacionalno pra{awe, preminal vo NRM (FNRJ). Kako iskusen makedonski revolucioner, od patriotski pri~ini, pak se vratil vo rodniot kraj i zel u~estvo vo Gra|anskata vojna vo Grcija (januari 1947) kako odgovoren za pe~atot pri Agitprop na Glavniot odbor na NOV za Egejska Makedonija (do dekemvri 1948). No, poradi nov sudir so KPG po makedonskoto nacionalno pra{awe, pak doa|a vo NRM, kade {to raboti kako urednik na emisiite na Radio Skopje za na{ite sonarodnici vo Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija, kako glaven urednik na v. „Glas na Egejcite“ (1951‡1954), dopisnik na „Nova Makedonija“ od Sofija (1954‡1955) i 15 godini e urednik na stranicata „Na{ite vo svetot“ vo istiot vesnik. Potoa stanuva glaven i odgovoren urednik na sp. „Makedonija“ na Maticata na iselenicite od Makedonija, od kade i zaminuva v penzija (1969‡ 1983). Avtor e na golem broj statii vo razni spisanija („Glasnik“ na INI, „Kulturen `ivot“, „Makedonska revija“, „Makedonsko vreme“, „Razgledi“, „Sovremenost“ i dr.). U~estvuval i na pove}e nau~ni sobiri. Negova osnovna publicisti~ka opredelba e minatoto i sovremenosta na Egejskiot del na Makedonija.
BIBL.: Egejska Makedonija, Skopje, 1951; Meglenskata oblast vo NOB, Skopje, 1961; Postoi li za Grcija malcinsko pra{awe vo Egejska Makedonija, Skopje, 1968; Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot, Skopje, 1968; Lazo Trpovski, Skopje, 1968; Dramskoto vostanie, Skopje, 1968; Diplomatska antimakedonska igra, Skopje, 1970; Vistinata za Egejska Makedonija, Skopje, 1971; Lazo Trpovski, Skopje, 1975 (romanizirana biografija); Strancite za Makedonija i Makedoncite, Skopje, 1978; Ju`na Makedonija od anti~ka do dene{na Makedonija, Skopje, 1995. S. Ml.

kultet vo Skopje, specijalist za oblasta odgleduvawe na {umite i za predmetite dendrologija i {umarska genetika. Diplomiral na [umarskiot fakultet vo Skopje (1959). Specijaliziral {umarska genetika na Visokata nacionalna {kola za vodi i {umi vo Nansi, Francija (1963–1964). Doktoriral 1969 g. Bil dekan na [umarskiot fakultet (1988–1990). Publikuval pove}e od 60 truda vo doma{ni i vo stranski spisanija, dva sredno{kolski i eden univerzitetski u~ebnik; rakovodel ili u~estvuval vo brojni doma{ni i me|unarodni proekti. Otkril i opi{al nov vid grmu{ka na Gali~ica (Cotoneaster mariana And. A. et And. V., 1994). Izvr{uval pove}e odgovorni, op{testveni, stru~ni i nau~ni funkcii.
Al. And.

ANDRAGOGIJA – nauka (teorija) za obrazovanieto i u~eweto na vozrasnite, ~ii po~etoci datiraat okolu sredinata na XIX v. Vo Makedonija se razviva zaedno so razvojot na obrazovanieto na vozrasnite kako prakti~na op{testvena dejnost. Zabrzan razvoj dobiva po otvoraweto na rabotni~kite univerziteti vo po~etokot na pedesettite godini na XX v., osobeno po voveduvaweto na predmetot Andragogija vo nastavniot plan na Grupata za pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1962/63) i po doa|aweto na belgradskiot profesor (v.) d-r Borivoj Samolov~ev za predmeten nastavnik. Toj ja organizira i nau~noistra`uva~kata dejnost vo ovaa oblast kaj nas. Vo po~etokot na 80-tite godini na minatiot vek se otvoraat postdiplomski andrago{ki studii i se branat prvite doktorski disertacii na andrago{ki temi. Vo ramkite na Institutot za pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje postoi posebna nasoka za osposobuvawe visokostru~ni kadri za rabota vo oblasta na obrazovanieto na vozrasnite.
LIT.: Filozofski fakultet: 1946–1996, Skopje, 1996, 41-47. K. Kamb.

Hristo Andonovski

ANDONOVSKI, Hristo (s. Cakoni, Meglensko, 15. IX 1917 ‡ Skopje, 1. VII 2002) ‡ u~itel, deec na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija, novinar, publicist i op{testvenik. Zavr{il gimnazija na gr~ki jazik vo Voden, a diplomiral na Pedago{kata akademija vo Solun (1940). Nekolku godini rabotel kako nastavnik vo meglenskite sela i vo gradot S’botsko (Arideja). Vo esenta na 1941 god., kako organi-

ANDONOSKI, Aleksandar Vasilev (Prilep, 31. I 1937) – redoven profesor na [umarskiot fa-

ANDREVSKI, Dragan Van~ev (s. Obr{ani, Prilep, 5. VIII 1950) – general-major na ARM. Zavr{il Voena akademija vo rodot artilerija vo JNA. Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na vod, potoa na baterija i na divizion. Zavr{il Komandno{tabna akademija i [kola na narodnata odbrana. Od povisokite oficerski dol`nosti, bil na~alnik na {tab na brigada, na~alnik na oddelenie za operativni raboti vo G[ na ARM, voeno ata{e vo Republika Turcija, na~alnik na G-3
59

A

ANDREVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

vo G[ na ARM, pomo{nik na na~alnikot na G[ na ARM za planirawe i voen ata{e vo Republika Hrvatska. V. St.

gi~na razvojna linija na arhitektonskiot jazik i tretmanot na plastikata, ukrasite, dekoracijata i drugite elementi vo objektite. Osven vo Makedonija, toj izgradil crkvi i vo Prizren (1889) i vo Kosovska Mitrovica. Od negovata ikonopisna dejnost e registrirana samo edna ikona (Sv. Pantelejmon) {to se nao|a vo vele{kata crkva †Sv. Pantelejmon#. K. Gr. ANDREEV, Blagoj (Veles, 27. III 1932) – prviot diplomiran re`iser vraboten vo Radioto (19571963), a potoa vo Makedonskata televizija (1964-1996). Zna~ajni ostvaruvawa mu se re`ijata na emisiite od ciklusot †Raspeani gradovi#, dramata †Zalez nad ezerskata zemja#, {to e na{a prva televiziska serija vo {est epizodi, detskite serii †Kurirot na Goce#, †Juna~ko koleno#, †Maliot odred#, †Edno leto# i dr. Rabotel vo re~isi site televiziski `anrovi i re`iral mnogu pretstavi vo teatrite niz Makedonija.
J. F.

Jovan Andrevski

ANDREVSKI, Jovan Minev (s. Turje, Ohrid 14. I 1942) – generalpotpolkovnik, na~alnik na General{tabot na ARM. Zavr{il sredno voeno u~ili{te, Voena akademija, Komandno{tabna i [kola na narodnata odbrana vo JNA. Zapo~nal kako komandir na in`eneriska ~eta, potoa gi izvr{uval dol`nostite komandant na in`eneriski bataljon, na~alnik na {tab na in`eneriska brigada i komandant na in`eneriski polk vo JNA. Vo ARM gi vr{el dol`nostite komandant na I i III korpus i na~alnik na G[ na ARM (11. II 2000 ‡ 16. VI 2001). Bil sovetnik na pretsedatelot na RM za voeni pra{awa, a potoa penzioniran (14. III 2002). V. St.

Po Aprilskata vojna bil ~len na prvata partiska }elija na KPJ vo Azot, Vele{ko (avgust 1941). Po sedumdneven pritvor vo Centralniot zatvor vo Skopje (juni 1942), stanal borec na Tretata ~eta na Vele{kiot NOPO †Dimitar Vlahov#. Po razbivaweto na negovata ~eta vo borba so bugarskata vojska i kontra~etnicite (dekemvri 1942), so grupa soborci se zasolnile vo atarot na selata Oreov Dol i Teovo i se povrzale so Prilepskata organizacija na KPM i so partizanskata grupa prodol`il da dejstvuva vo Azot (fevruari‡avgust 1943). Zaginal vo borba protiv bugarskata policija i kontra~etnicite. Podocna, po naredba na G[ na NOV i POM. eden novoformiran vele{ki teritorijalen NOPO go dobil negovoto ime (Vele{ko, kon krajot na april ‡ s. Oti{tino, Vele{ko, 2. IX 1944).
LIT.: D-r Petar Stojanov ‡ \or|i Malkovski, Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945. Spomen kniga na zaginatite borci vo NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Veles i Vele{ko, Titov Veles, 1985, 21. S. Ml.

ANDREEV, Nikola (s. Mokreni, Kostursko, 1889 ‡ kaj s. Mokreni, april 1911) ‡ kosturski reonski vojvoda na TMORO/VMORO i u~itel. Zavr{il {esti klas vo Bitolskata klasi~na gimnazija, a potoa Voeno u~ili{te vo Sofija. Kako vojvoda na ~eta, zel u~estvo vo Ilindenskoto vostanie (1903) i posebno se istaknal pri osloboduvaweto na Neveska i Klisura. Po vostanieto dejstvuval so ~eta vo Kostursko i Lerinsko (1903‡1907). Po Mladoturskata revolucija bil u~itel vo rodnoto selo, a potoa pak oformil ~eta (1911) i zaginal vo borba so osmanliskata vojska. S. Ml.

Bane AndreevRonkata

Andrej (Damjan) Andreev

ANDREEV, Andrej (Damjan) Damev (1847-1921) ‡ graditel i `ivopisec od tajfata na Renzovci. Sin na A. Damjanov, eden od poslednite pretstavnici na renzovskite graditeli i eden od najplodnite avtori, ~ie dejstvuvawe }e go ozna~i i krajot na graditelskite tajfi vo Makedonija. Crkvata „Sv. Kiril i Metodij# vo Tetovo (1885, osvetena vo 1925) pretstavuva eden od najinteresnite objekti vo negoviot opus. Drugite crkvi {to gi izgradil vo Makedonija („Sv. Bogorodica# vo Veles ‡ dovr{ena, „Sv. Konstantin i Elena# i „Sv. Dimitrija# vo Skopje) svedo~at za edna lo60

Traj~e AndreevPetkanovski

ANDREEV (PETKANOVSKI), Traj~e Lazov (s. Bistrica, Vele{ko, 7. X 1919 ‡ pl. Kadiica, Vele{ko, 6. VIII 1943) ‡ u~itel, orgnizator na NOB vo Vele{ko. Zavr{il u~itelska {kola vo Jagodina (Svetozarevo, Srbija), kade {to bil eden od rakovoditelite na mladinskoto dvi`ewe.

ANDREEV-RONKATA, Bane (Veles, 12. VIII 1905 ‡ Skopje, 3. XI 1980) ‡ komunisti~ki deec, zatvorenik, borec, politi~ar i dr`avnik. Kako ~len na SKOJ (1922) i na KPJ (1923), bil ~len na MK na SKOJ, na MK na KPJ vo Veles, ~len na PK na SKOJ za Makedonija (1924), delegat i u~esnik na Pokrainskite konferencii na SKOJ za Makedonija, delegat na Tretiot kongres na SKOJ (1926) i dr., po {to bil uapsen i osuden (avgust 1926 ‡ maj 1927). Kako student na Belgradskiot univerzitet, bil ~len na PK na SKOJ za Srbija (noemvri 1927 ‡ juni 1928), kandidat-~len i potoa kooptiran ~len na CK na SKOJ. Povtorno bil uapsen (januari 1929) i osuden na 15 godini, a kaznata ja izdr`uval vo zatvorite vo Sremska Mitrovica i Lepoglava (januari 1929 ‡ juli 1941). Po vra}aweto vo Makedonija bil politi~ki sekretar na PK na KPJ za Makedonija (septemvri 1941 ‡ maj 1942) i

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ANDREEVSKI

A

~len na CK na KPM (28. II 1943 ‡ 1948). Po apseweto vo Bitola (april ‡ juni 1943), bil interniran vo s. [ijakovo (Severna Bugarija) (juli ‡ noemvri 1943). Po vra}aweto bil vklu~en za ~len (do maj 1944), a potoa i politi~ki komesar na G[ na NOV i POM (juni ‡ oktomvri 1944). Bil delegat na I zasedanie ASNOM, ~len na AVNOJ i na Ustavotvornoto sobranie, minister za rudarstvo vo Vladata na DFJ/FNRJ i kandidat za ~len na CK na KPJ. Opredeluvaj}i se za Rezolucijata na IB, bil isklu~en od KPJ (dekemvri 1949), no bil ostaven na rabotni dol`nosti vo SR Srbija do penzioniraweto (1965). Nositel e na „Partizanska spomenica 1941#.
BIBL.: Aktiven partiski i sindikalen rabotnik, Ko~o Racin vo spomenite na sorabotnicite, „Kultura#, Skopje, 1972, 13-126. LIT.: Istorija na makedonskiot narod, kniga treta, INI, Skopje, 1969; Kiril Razmov, Bane Andreev ne re{aval za Goli Otok, „Nova Makedonija#, XLVI, 15536, Skopje, 25. IV 1990, 11; Istorija na makedonskiot narod, tom petti, INI, Skopje, 2003. S. Ml.

potoa kako komandir na vod u~estvuvala vo okolu 90 borbi na pl. Vi~o, na Gramos, kaj Siwa~a, kaj Kowica i na drugi mesta. Kako pretstavnik na XVIII brigada na DAG, bila delegat i vo pretsedatelstvoto na Prvata konferencija na Segr~kiot sojuz na demokratskite `eni (1949), a potoa i na Vtoriot kongres kako pretstavnik na partizankite od Vi~o. Zaginala vo napad za osvojuvawe na strategiski vrv. Dvapati bila odlikuvana so Orden za hrabrost i e proglasena za Heroj na DAG. Vo nejzina ~est brigadnoto rakovodstvo go pokrenalo izdavaweto na vesnikot †Cveta#.
LIT.: Fanija Buckova, Heroinata na Vi~o i Gramos Tina Andreeva-Cveta, †Istorija#, IX, 2, Skopje, 1975, 34–42; Ta{ko Mamurovski, Svetli likovi od Egejska Makedonija 1945‡1949, Skopje, 1987, 116–120; istiot, Hrabra, no i vesela partizanka. Edno potsetuvawe na Tina Andreeva-Cveta (1928-1949), †Makedonija#, XXXIV, 411, Skopje, juni 1987, 25–26; istiot, Omilenata partizanka. Tina Andreeva-Cveta, heroinata od Gramos i Vi~o, †Odbrana#, III, 16, Skopje, mart–april 1995, 42. S. Ml.

LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 243; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, Skopje, 2006, 229-230. B. [.

Jana Andreevska

Katina Andreeva

ANDREEVA, Liljana Nikolova (Skopje, 6. III 1946) – redoven profesor (2006) na PMF, Institut za hemija. Dodiplomskite studii gi zavr{ila vo Harkov (Ukraina), magistrirala (1982) na Hemiskiot fakultet, a doktorirala (1994) na PMF vo Skopje. Izveduvala nastava od podra~jeto na fizi~kata hemija za studentite od RGF vo [tip, za studentite po hemija na PMF, kako i na dvopredmetnite studii biologija-hemija, kako i nastava po predmetot Istorija na hemijata (napi{ala

ANDREEVSKA, Jana (Skopje, 27. IV 1967) – kompozitor. Studiite po kompozicija (1990) i postdiplomskite (1999) gi zavr{uva na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje, vo klasata na prof. T. Zografski. Dobitnik e na Specijalnata nagrada na Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# za najdobar student (1989-1990). Podocna posetuva tri kompozitorski rabotilnici vo Ohrid (19992001). Docent na FMU. Avtor e prete`no na orkestarski, kamerni i dela za pijano, koi se izveduvani vo Evropa. B. Ort.

ANDREEVA, Katina (Tina) Kuzmanova (psevd. Cveta) (s. Mokreni, Kostursko, 1928 ‡ vrv Kulkaturje, nad Crnoglava Padina, na Neretskata Planina, me|u selata Neret i Trsje, Lerinsko, 13. V 1949) ‡ voen komandir i heroj na DAG. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna bila ~len na Gr~kata antifa{isti~ka mladinska organizacija EPON. Psevdonimot Cveta go dobila poradi tolkuvaweto na istoimeniot lik vo dramskata pretstava †Makedonska krvava svadba# od V. ^ernodrinski, izvedena vo s. Embore, Kajlarsko (1944). Poradi podocne{noto ~lenuvawe vo NOMS i NOF (od letoto 1945), bila uapsena i yverski ma~ena, no poradi nedostig na dokazi bila oslobodena. Naskoro preminala vo ilegalstvo i stanala borec na DAG (6. IX 1946). Go posetuvala kursot za podoficeri vo s. Kotelci na pl. Gramos (po~etokot na 1947), a

Aleksandar Andreevski

Liljana Andreeva

i u~ebnik). Nau~nata rabota $ e predimno vo vrska so izu~uvaweto na klatrati. Objavila 24 truda (18 vo me|unarodni spisanija), a na nau~ni sobiri u~estvuvala so {eesetina soop{tenija. U~estvuvala vo 11 nau~noistra`uva~ki proekti (5 me|unarodni). Imala studiski prestoi vo Upsala, London i Istanbul. Bila rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija na Institutot za hemija pri PMF vo Skopje.

ANDREEVSKI, Aleksandar Dimitrov (s. Ko`le, Skopsko, 9. II 1922 – Skopje, 28. X 2005) –spec. po ORL, redoven profesor na Med. f., akademik. Diplomiral na Med. f. vo Zagreb (1948). Specijaliziral ORL vo Zagreb i vo 1953 go polo`il spec. ispit po {to bil izbran za asistent za predmetot ORL na Med. f. vo Skopje. Vo 1953–1954 g. se usovr{uval vo Pariz, za podra~jata na funkcionalnata rekonstruktivna hirurgija na malignite tumori na larinksot i hipofarinksot, bronhoezofagologijata, mikrohirurgijata na srednoto uvo, plasti~nata hirurgija vo ORL i vo audiovestibulogijata. Prestojuval pove}e pati na renomirani ORL kliniki vo Pariz, London,

61

A

ANDREEVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Moskva, Leningrad, Praga, Var{ava, Berlin, Hamburg, Hanover, Frajburg, Bordo, Lion i vo drugi centri pri {to posebno vnimanie $ posvetil na rekonstruktivnata funkcionalna hirurgija kaj malignomite na laringofaringealnoto podra~je, kako i na drugi oblasti od ORL: timpanoplastika, stapedoplastika, rinoplastika, hirurgija na vratot i plasti~ni zafati vo ovaa regija. Habilitiral na tema „Frontobazalni povredi# na Med. f. vo Skopje (1956). Izbran e za docent vo 1957 g., vonreden profesor od 1961, a redoven od 1967 g. Direktor na Klinikata za ORL na Med. f. vo Skopje (1957–1987). Bil prodekan na Med. f. vo Skopje (1960–1963), a vo dva mandata i dekan na istiot fakultet (1965–1967 i 1967– 1969). Bil prv direktor na Univerzitetskiot centar za mediciniski nauki (UCMN) vo Skopje (1978–1980), a bil i rektor na Univ. „Sv. Kiril i Metodij# (1982–1984). Za dopisen ~len na MANU bil izbran na 14. V 1979 g., a za redoven na 24. VI 1986 g. Bil sekretar na Odd. za biolo{ki i medicinski nauki. Vo dva mandata bil potpretsedatel na MANU (1992–1995, 1996–1999). Bil pretsedatel na Zdru`enieto na ORL na Jugoslavija (1964– 1968) i organizator na VIII kongres vo Ohrid (1968), kako i na Internacionalniot kongres na oto-neuro-oftalmo-nevrohirurzite na Jugoslavija, Italija i Grcija odr`an vo Ohrid (1984). Bil ~len na Pretsedatelstvoto i UO na Zdru`enieto na ORL na SFRJ od negovoto osnovawe. Pove}e od dvaeset godini bil pretsedatel na ORL sekcijata pri MLD. Bil ~len na Redakcijata na spisanieto „Symposia oto-rhino-laryngologica Yugoslavica# vo Zagreb i urednik na sp. „Prilozi# (MANU). Sozdal moderna ORL klinika so visok ugled vo zemjata i vo stranstvo, osobeno poradi rekonstruktivnata funkcionalna hirurgija na malignite tumori na larinksot. Avtor i koavtor e na nad 285 stru~no-nau~ni trudovi i soop{tenija, so koi u~estvuval na brojni nau~ni sostanoci vo zemjava i vo stranstvo prika`uvaj}i gi na{ite dostignuvawa vo ORL. Rakovodel 13 nau~noistra`uva~ki proekti finansirani od MANU i od Republi~kiot SIZ za nau~na dejnost. A. Andreevski e osnova~ na modernata ORL vo RM. Se vgradil vo razvojot na Med. f. i na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij# i se vbrojuva me|u vidnite medicinski dejci kaj nas.
IZV.: Bilten, posebno izdanie, Petto izborno sobranie (referati i prilozi), VI,

1, Skopje, mart 1979, 118–133; Sve~en sobir Aleksandar Andreevski 80 godini od `ivotot i 55 godini nau~no-nastavna dejnost, MANU, 2003, 9–94; SPOMENICA posvetena na Aleksandar Andreevski, redoven ~len na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 2006, 9–57. BIBL.: Otorinolaringologija (I del: Otologija), Skopje, 1975. M. Pol.

ANDREEVSKI, Blagoe Dimitrov (Skopje, 22. I 1927) –ma{inski in`ener. Diplomiral na Ma{inskiot fakultet vo Zagreb (1954). Potoa rabotel vo Fabrikata za ~okoladi i keksi „Josip Kra{# vo Zagreb (1954–1955); vo Jugoproekt vo Skopje (1955–1962); vo organsko-hemiskata industrija „OHIS# – Skopje (1961–1969); na Ma{inskiot fakultet vo Skopje (1969–1988). Vo 1962 e izbran za honoraren docent, od 1969 e vo redoven raboten odnos, a potoa redoven profesor (1978– 1988). Doktoriral vo 1978. Bil dekan na Elektro-ma{inskiot fakultet vo Skopje (1973–1975). Pod negovo mentorstvo magistrirale i doktorirale pove}e kandidati. Avtor e na osnovniot u~ebnik po termodinamika. Nau~na i stru~na oblast: termoenergetika i termotehnika (energetski postrojki, ladilna tehnika, geotermalna i son~eva energija i dr.). Avtor e na golem broj nau~noistra`uva~ki studii, idejni i glavni proekti vo oblasta na termoeneretikata i termotehnikata. Dodeleno mu e zvawe ekspert na UNIDO od Sojuzniot zavod za me|unarodna sorabotka – Belgrad. Sl. A. ANDREEVSKI, Ivan (Dolenci, Demirhisarsko, 25. VI 1947) – novinar. Zavr{il studii po politi~ki nauki vo Belgrad i od 1971 g. stapil na rabota vo Makedonskata radiotelevizija, kako nejzin stipendist. Rabotel na reporta`i, dokumentarni filmovi, feqtoni i dr. Bil direktor i odgovoren urednik na Televizija Skopje (1986-1990); anga`iran od Rojters, Slobodna Evropa, Jutel i kako pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Republika Makedonija. Od 2006 g. e ~len na Sovetot za radiodifuzija. J. F. ANDREEVSKI, Petre M(ilanov) (s. Sloe{tica, Demirhisarsko, 25. VI 1934 – Skopje, 25. IX 2006) – poet, romansier, raska`uva~, dramski avtor. Dolgi godini raboti kako urednik vo Makedonskata radiotelevizija. ^len e na MANU od maj 2000 g. ^len e na DPM (1964) i na Makedonskiot PEN-centar. Pi{uva stihovi, raskazi, romani, drami i filmski scenarija. Andreevski sozdade delo {to ne samo {to ja smeni

Petre M. Andreevski

svesta za literaturata kaj makedonskiot ~itatel, koe ne samo {to inicira celi generacii {to se ugleduvaa na toj model, tuku ja smeni i makedonskata kriti~ka svest. Svojata ve~na preokupacija ja situira vo rodniot kraj, no so toa, ne stana lokalen ili regionalen avtor, za{to uspea preku univerzalizacijata na lokalnoto, svojot kraj da go postavi kako centar na svetot. Ima {iroka ~itatelska publika i negovata prozna kompozicija ne e potprena vrz fabulata, tuku vrz samiot ~in na raska`uvaweto. Osobeno za romanite (kako edno vreme za romanite na Stale Popov) se veli deka se naj~itani, t.e. bestseleri kaj narodot. Romanot †Pirej# makedonskata kritika go proglasi za remek-delo na makedonskata sovremena proza (isto onaka kako {to zbirkata †Denicija# ja ozna~i kako himna na kosmi~kata qubov, himna na `enata i tatkovinata i zlatna kniga na makedonskiot modernizam). Ima objaveno i dve zbirki stihovi za deca (†[aram baram# i †Kasni porasni#). I vo pesnite za deca Andreevski e poet na metaforata i aluzijata, na jazi~nata igra i nostalgi~nata meditacija.
DELA: zbirki poezija: Jazli (1960), I na nebo i na zemja (1962), Denicija (1968), Dalni nakovalni (1971), Pofalbi i poplaki (1975), Ve~na ku}a (1987) i Lakrimarij (1999); zbirki raskazi: Sedmiot den (1964), Neverni godini (1974) i Site lica na smrtta (1994); romani: Pirej (1980), Skakulci (1983), Nebeska Timjanovna (1988), Poslednite selani (1997) i Tunel (2003); drami: Vreme za peewe, Bogunemili (1984), Be`anci (2007, posthumno). LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata kni`evnost XX vek (1990); Venko Andonovski, Strukturata na makedonskiot realisti~en roman (1997); Nata{a Avramovska, Travestija na usnata istorija (1999); Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 1952-2000 (2002); Vesna Mojsova-^epi{evska, Liceto na zborovite, (2004). V. M.-^.

ANDREEVSKI, Strahil (Skopje, 19. III 1910) ‡ bokser. Bil na pe~alba vo Egipet (od 1924) kade {to stanal trikraten dr`aven prvak vo boks (1930–1933). Za Reprezentacijata na Egipet boksu-

62

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ANKETNI

A

val protiv Al`ir, Tunis, Libija i Grcija. Od 30 profesionalni borbi imal 24 pobedi, 4 nere{eni i 3 porazi. Se vratil vo Makedonija (1946) i bil organizator i trener na nekolku skopski klubovi i na Makedonskata reprezentacija. D. S.

lasti vo Pore~je i Ki~evsko. Vodi odvoeni finansii od kralot Marko, kove moneti i izdava povelbi, a vo negovata ktitorska aktivnost spa|a izgradbata na manastirot „Sveti Andreja# (1388/ 89) vo Matka na r. Treska kaj Skopje. Zaedno so brat mu Dimitar ja napu{ta Makedonija i preku Dubrovnik, zaminuva vo Ungarija vo slu`ba na ungarskiot kral Sigizmund (1393/4).
LIT.: Georgije Ostrogorski, Serska oblast posle Du{anove smrti, vo kn.: Vizantija i Sloveni, Beograd, 1970, 435-456; Lazar MirkoviÊ, Mrwav~eviÊi, „Starinar#, III (1924 - 1925), Beograd, 1925, 11-26; Sima ´irkoviÊ, Poklad Kraqa Vuka{ina, Zbornik Filozofskog fakulteta, XIV-1. Spomenica Frawa Bari{iÊa, Beograd, 1979, 153-161. B. R.-J.

1926) – arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet pri Tehni~kata velika {kola vo Belgrad (1953). Se zanimava so arhitektonsko proektirawe i izvedba na objekti. Rabotel vo GP „Trudbenik“ vo Belgrad, vo GP „Beton“ vo Skopje i vo proektantskite organizacii „Proektant“ i „Pelagonija“. Se zanimava glavno so proektirawe i izvedba na induKr. T. striski objekti. AN\ELKOVI], Milorad @. (Me|uhana, Prokuple 16. XI 1927) – geolog, univerzitetski profesor. Diplomiral geologija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Belgrad (1951), doktoriral od oblasta na geolo{kite nauki (1956), pove}e godini bil {ef na Geolo{kiot otsek i stanal redoven profesor (1967), prodekan i dekan na Rudarsko-geolo{kiot fakultet na Belgradskiot univerzitet. Objavil okolu 170 nau~ni i stru~ni statii i drugi prilozi od oblasta na stratigrafijata, tektonikata i regionalnata geologija na Jugoslavija, vklu~itelno i za Makedonija. Isto taka, avtor e i na 6 univerzitetski u~ebnici. Negovite trudovi pretstavuvaat zna~aen pridones kon kompleksnoto izu~uvawe na geolo{kiot sostav, tektonskata gradba i istoriskata geologija vo Makedonija, posebno vo mezozojskiot i paleozojskiot period.
S. Ml.

Cane Andreevski

ANDREEVSKI, Cane (Kratovo, 10. VII 1930) – poet, raska`uva~, pisatel za deca. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Rabotel kako novinar i urednik vo Radio Skopje. ^len na DPM od 1957 god. Negovata poezija se odlikuva so ispovednost i lirska refleksivnost.
BIBL.: Son~eva poraka, poezija za deca, Sk., 1951; Jagotki, raskazi za deca, Sk., 1955; Dobrina, poezija, Sk., 1956; [to ima novo poezija za deca, Sk., 1959; Sve~enosti, poezija, Sk., 1964; Srebren potok, poezija, Sk., 1969; Vrski, poezija, Sk., 1982; Razgovori so Koneski, Sk., 1991; Belata me~ka, siniot kit i drugite, poezija i proza za deca, Sk., 1998; Do`dot, poezija, Sk., 2007. LIT.: Petar T. Bo{kovski: Poet na dobrinata, vo kn. Esei i kritiki, Matica, 1997. P. Gil.

Andronik II Paleolog, vizantiski imperator

ANDRONIK II PALEOLOG (1259/60 – 1332) – vizantiski imperator (1282–1328). Sprovel dano~ni reformi i gi zgolemil dr`avnite prihodi. Se otka`al od unijata so Rimokatoli~kata crkva. Za borba protiv Osmanliite vo Mala Azija povikal platenici od Katalonija (1303). Poslednite godini gi pominal vo borba so vnuk mu Andronik III, koj go prinudil da abdicira. Po~inal kako monah Antonij.
LIT.: A. E. Laiou, Constantinople and the Latins. The foreign policy of Andronicus II, 1282–1328, Cambridge/Mass.,1972. K. Ax.

Crkvata †Sv. Andreja#, Matka kaj Skopje

ANDREJA (ANDREJA[) (? – 1399) – vtoriot sin na kralot Volka{in i brat na kralot Marko, mlad kral po smrtta na tatka si (1371). Ja upravuva teritorijata po dolinata na r. Treska i ob-

ANDRONIK III PALEOLOG (1296/97 – 1341) – vizantiski imperator (1328–1341), {to ja obnovil vizantiskata flota i sprovel sudski reformi. Ja osnoval institucijata „generalni sudii na Romeite# (1329) so zada~a da vr{i nadzor nad sudstvoto vo celata dr`ava. Gi prisoedinil kon Vizantija, Tesalija (1332) i Epir (1337), no vo Makedonija zagubil pove}e utvrduvawa koi bile osvoeni od Srbite.
LIT.: U. V. Bosch, Kaiser Andronikos III, Palaiologos, Amsterdam, 1965. K. Ax.

ANIMIRAN FILM – site vidovi crtani, kukleni i filmovi so animirani predmeti, naj~esto bez `ivi akteri i bez priroden ambient. Go odlikuva fantasti~nost so humoristi~na ili satiri~na ozna~enost, so muzi~ka pridru`ba. Najpopularen e crtaniot film. Denes animacijata naj~esto se pravi kompjuterski. Prv izvel snimawe slika po slika (24 kadri vo sekunda) Xejms Blekton (1906). Najuspe{en avtor na animiraniot film e Volt Dizni. Vo Makedonija, animiraniot film bil vo podem vo 70-tite i 80-tite godini (D. Markovi}, P. Gligorovski i B. Pej~inov).
Al. Cv.

AN\ELKOVI], Dragan (s. Poljana, Kru{evac, Srbija, 5. XII

ANKETNI KOMISII VO RM ‡ privremeni rabotni tela na Sobranieto na RM. Tie se formiraat so odluka na Sobranieto na RM za izvr{uvawe posebni zada~i. Naodite na anketnite komisii se osnova za poveduvawe postapka za utvrduvawe na odgovornosta na nositelite na javnite funkcii. Po isklu~ok, aketnata komisija se javuva i kako postojano rabotno telo. Takov e slu~ajot so Anketnata komisija za za{ti63

A

ANSAMBL

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ta na slobodite i pravata na gra|anite, osnovana pri Sobranieto na RM na po~etokot od mandatot. Vo periodot od 1991 do 1997 g. Sobranieto ima osnovano vkupno pet anketni komisii: za ispituvawe na okolnostite okolu protestnite sobiri vo Kukli{, Radovi{ i Skopje (1992); za nastanite na Bit-pazar vo Skopje (1993); za nastanite vo REK-Bitola, predizvikani so {trajkot i havarijata (1993); za utvrduvawe na odgovornosta za uvoz na domatite i krastavicite vo RM vo 1995 i 1996 g. (1996); za sogleduvawe na eventualnite pre~ekoruvawa na ovlastuvawata pri intervencijata na policijata vo Gostivar (1997). Prateni~kata grupa na Liberalnata partija podnese inicijativa za osnovawe anketna komisija za rasvetluvawe na okolnostite okolu atentatot na pretsedatelot na Republikata Kiro Gligorov (na 4. X 1995) Inicijativata ne be{e prifatena od parlamentarnoto mnozinstvo, predvodeno od pratenicite na SDSM. Ne be{e prifatena ni inicijativata za formirawe anketna komisija za ispituvawe na aferata „Prislu{uvawe“ (2001) od strana na parlamentarnoto mnozinstvo predvodeno od VMRO‡DPMNE.
LIT.: Svetomir [kari}, Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo, Skopje, 2004. Sv. [.

Spomenik na Ilija AntevskiSmok vo Skopje Anska Reka

LIT.: Milovoj Ga{evski, Osnovni hidrografski osobenosti na glavnite pritoki na Vardar vo SR Makedonija, „Geografski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979; Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Dr. V.

Makedonija pod italijanska okupacija. Kako politi~ki komesar na Mavrovskiot NOPO, bil zaroben od balistite (27. III 1943) i sproveden vo Tirana. Po kratko soslu{uvawe bil osuden na smrt so besewe i kaznata bila izvr{ena vo Tiranskiot zatvor.
LIT.: Dim~e Saveski, Prvoborecot i revolucioner Ilija Antevski-Smok, Tetovo i Tetovsko vo NOV 1941–1945, kn. 2. Vl. Iv.

ANTERIJA ‡ gorna obleka izrabotena od pamuk. J. R.-P. ANTI – grupa slovenski plemiwa, glavni predci na isto~nite Sloveni. Imeto ne e slovensko. Od po~etokot na VI v., sami ili zaedno so Slovenite, zapo~nale da napa|aat na Vizantija. Vo VI v. me|u Antite i Slovenite nemalo pogolemi razliki. Izvorite gi opi{uvaat zaedno i im pripi{uvaat zaedni~ki jazik, veruvawa i obi~ai. Okolu 560 g. bile pot~ineti od Avarite. Potoa, sklu~ile sojuz so Vizantija. Posleden pat vo izvorite se spomenuvaat vo 602 g., koga Avarite ispratile vojska protiv niv.
LIT.: B. A. Ribakov, Anti i KievskaÔ RusÝ, †Vestnik drevneŸ istorii#, 1, Moskva, 1939; P.N. TretÝÔkov, Vosto~noslavÔnskie plemena, Moskva, 1953. K. Ax.

Vasil AntevskiDren

ANSAMBL ZA NARODNI PESNI I ORA †GOCE DEL^EV# – v. †Goce Del~ev#, ansambl za narodni pesni i ora. ANSAMBL ZA NARODNI PESNI I ORA †KO^O RACIN# – v. †Ko~o Racin#, ansambl za narodni pesni i ora. ANSAMBL ZA NARODNI IGRI I PESNI NA MAKEDONIJA †TANEC# – v. †Tanec#, ansambl za narodni igri i pesni na Makedonija. ANSAMBL ZA NARODNI PESNI I ORA †ORCE NIKOLOV# – v. †Orce Nikolov#, ansambl za narodni pesni i ora. ANSKA REKA – leva pritoka na r. Vardar. Izvira od zapadnata strana na pl. Belasica, na viso~ina od 1.260 m, a se sliva vo Vardar na viso~ina od 58 m. Dolga e 28,6 km, ima vkupen pad od 1.202 m, a prose~niot pad iznesuva 42,03‰. Na viso~ina od 550 m od desnata strana gi prima vodite od najgolemiot karsten izvor vo slivot. Vkupnata povr{ina na slivot iznesuva 168,0 km2. Vo izvori{niot del rekata ima planinski, a vo dolniot del ramni~arski karakter.
64

ANTEVSKI-DREN, Vasil (s. Omorani, Vele{ko, 28. X 1904 – Sofija, 18. VIII 1942) – aktivist vo Nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. Od 1915 do 1919 g., kako maloletnik, prestojuval vo Francija, kade {to go zavr{il osnovnoto u~ili{te. Vo Veles zavr{il gimnazija, a vo Belgrad Praven fakultet. Rabotel kako advokat vo Skopje, Veles i Kumanovo. Poradi svojata revolucionerna dejnost bil osuduvan na zatvorska kazna (1937 i 1940). Bil ~len na KPJ (od 1941), borec vo Skopskiot partizanski odred (od avgust 1941). Na 15. XI 1941 g. vo Veles bil uapsen od bugarskata policija, a vo maj 1942 g. vo Skopje osuden na smrt so besewe. Kaznata bila izvr{ena vo zatvorot vo Sofija.
LIT.: Stoilko Ivanovski-Planinski, Vasil Antevski - Dren, Skopje, 1981; Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945. Spomen kniga, T. Veles, 1985. \. Malk.

ANTEVSKI-SMOK, Ilija (Tetovo, 25. VII 1919 – Tirana, 16. V 1943) – pripadnik na naprednoto studentsko i komunisti~ko dvi`ewe. Bil vraboten vo monopolot vo Tetovo, vonreden student na Pravniot fakultet vo Belgrad (1939), ~len na KPJ i na MK (1941) i instruktor na Okru`niot komitet na KPJ za delot na

ANTIGON I Ednookiot (Pela, 382 – ?, 301 pr.n.e.) – makedonski vojskovodec od blagorodni~ko poteklo, u~esnik vo pohodot na Aleksandar Makedonski, eden od vladetelite (dijadosi). Bil satrap na Golema Frigija, potoa (331) i na Pamfilija i Likija. Vojuva vo Mala Azija so ostatoci od persiskite vojski i ja osvojuva Likaonija. Toj i negoviot sin Demetrij Poliorket (roden vo Makedonija) se dominantni vladeteli na del od Aleksandrovoto carstvo.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.

ANTIGON II Gonat (277–239 pr.n.e.) – osnova~ na dinastijata Antigonidi, koi vladeat od 277 do 168 g. pr.n.e. Sin na Demetrij I Poliorket i na Fila, }erka na Antipatar. Go prezema makedon-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ANTIFA[ISTI^KA

A

dar (ok. 20 km nizvodno od Stobi), kade {to se najdeni tragi od naselba. Spored nekoi istori~ari, eden e od trite istoimeni grada osnovani od Antigon Gonat.
Antigon II Gonat, moneta, avers/revers

LIT.: Die Peutingersche Tafel odeer Welkarte des Castorius, Stuttgard, 1929; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.

skiot prestol po pobedata nad Keltite kaj Lisimaheja. Dobar vojskovodec i ve{t diplomat; vojuva so Pir, koj vo toa vreme go vladee Epir; ja pro{iruva makedonskata vlast do Korint. Ja poveduva Hremonidskata vojna (261–255) i kako pobednik ja potvrduva dominacijata na Makedonija nad helenskite polisi. Ja zajaknuva pomorskata flota, {to mu ovozmo`uva da ja pobedi flotata na egipetskiot kral Ptolemaj II (255 g.) i da vospostavi prevlast vo Egejskoto More. Vojuva i so Ahajskata liga. Se smeta deka bil qubitel na filozofijata i kni`evnosta.
LIT.: Pausanias, Description of Greece, 5 vols., Harvard University Press, 1960; Tarn, W. W., Antigonos Gonatas, Oxford, 1913; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.

ANTIGONIDI (277–168 pr.n.e.) – vtora makedonska dinastija vladeteli. Osnova~ e Antigon Gonat (277–239); slednite vladeteli se: Demetrij II (239–229), Antigon Doson (229–222/1), Filip V (221– 179) i Persej (179–168), posledniot vladetel vo Makedonija koj, zaedno so Filip V, gi vodi Makedonsko-rimskite vojni. Vo nivno vreme ureduvaweto na dr`avata e tradicionalna monarhija, kako vo vremeto na Filip II.
LIT.: Polybius, The Histories, 6 vols. Harvard University Press, 1960; W.W. Tarn, Antigon Gonatas, Oxford, 1913; Istorija na makedonskiot narod, 1, Skopje, 2000. A. [uk.

Milorad Anti}

Antigon III Doson, moneta, avers/revers

ANTIGON III Doson (229–221 pr.n.e.) – tret makedonski vladetel od dinastijata Antigonidi, odli~en voen strateg i diplomat. Vo po~etok vladee kako regent na osumgodi{niot sin na Antigon Gonat, Filip V. Proglasen e za legitimen kral otkako se `eni so majkata na Filip i go posinuva mladiot kral. Gi zacvrstuva granicite na Makedonija, povtorno vospostavuva makedonska vlast vo Tesalija i ja obnovuva nejzinata dominacija na Balkanot. Vo voeniot pohod na Peloponez gi osvojuva Korint, Argos i dr. gradovi i tvrdini vo Arkadija i vo Ajtolija, so {to se vospostavuva povtorna dominacija na Makedonija nad helenskite polisi. Po pobedata nad Ilirite vo Gorna Makedonija, po~inuva od tuberkuloza.
LIT.: Polybius, The Histories, 6 vols., Harvard University Press, 1960; B. Helly, Gonnoi, Amsterdam, 1973; Istorija na makedonskiot narod, 1, Skopje, 2000. A. [uk.

ANTIPATAR (398–319 g. pr.n.e.) – eden od dijadosite {to upravuvaat so Carstvoto po smrtta na Aleksandar III Makedonski, osnova~ na dinastijata Antipatridi, koja vladee vo Makedonija kon krajot na IV i po~. na III v. pr.n.e. Bil istaknat vojskovodec i diplomat u{te vo vremeto na Filip II; vo vremeto na Aleksandar Makedonski e imenuvan za „strateg na Evropa#; raspolaga so golema vojska za da ja kontrolira teritorijata na Helenite; go zadu{uva vostanieto na Peloponez (323– 322). Svoite aktivnosti gi zapi{uva vo dve dela: epistolografskiot spis, prepiska so atinskiot retor Isokrat, i Ilirska vojna.
LIT.: Arian, History of Alexander and Indica, 2 Vols., Harvard University Press, 1960; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.

kultativnite prekancerozi na cerviksot ‡ dijagnostika i postapka# (1971). Osven ginekologijata i aku{erstvoto, negova preokupacija bila i perinatologijata. Posebno se posvetil na ranata dijagnoza na karcinomot na cerviksot. Bil na ednogodi{en prestoj i specijalizacija vo Univerzitetskiot centar na Karolinskata bolnica i vo Radio hemet institutot vo Stokholm. Kako {ef na Oddelenieto za aku{erstvo, u~estvuval vo edukacijata na specijalizantite od negovata nau~na oblast. U~estvuval na pogolem broj nau~ni sobiri i objavil okolu 80 nau~ni trudovi i S. Ml. prilozi. ANTIFA[IZAM (1936–1945) – dvi`ewe protiv fa{izmot na razli~nite op{testveno-politi~ki sili, od gra|anskite liberali i demokrati, do komunistite. Antifa{isti~koto dvi`ewe vo Makedonija se projavilo vo 1936 g. so u~estvoto na Makedoncite dobrovolci vo borbata protiv fa{izmot vo [panija. Vo Vtorata svetska vojna antifa{izmot vleguva vo nova odlu~uva~ka faza i do sozdavawe Antifa{isti~ka koalicija predvodena od SAD, Velika Britanija i SSSR, vo koja pripa|a i NOAVM. V. V.-V. ANTIFA[ISTI^KA KOALICIJA (1941 – 1945) – sojuz na dr`avi, osloboditelni dvi`ewa i organizacii {to se borele protiv silite na Trojniot pakt vo Vtorata svetska vojna. Na 12 juli 1941 vladite na Velika Britanija i SSSR vo Moskva potpi{ale dogovor so koj se obvrzale za me|usebna pomo{ vo vojnata i da ne sklu~uvaat separatni primirja bez soglasnost na drugata strana. Na 2. VIII 1941 i SAD potvrdile deka im se pridru`uvaat na dvete Sili. Frenklin Delano Ruzvelt i Vinston Spenser ^er~il ja objavile Atlantskata povelba (14. VIII 1941) za pravoto na sekoj narod da go odbere oblikot na vladeewe i da im se vratat site prava na narodite na koi so sila im

ANTIGONEA – anti~ki grad, se spomnuva kako soseden grad na Stobi na 12 rimski milji na patot za Tesalonika (sp. Tabula Peutengeriana), mo`ebi kaj Tremnik na Var-

ANTI], Milorad (s. Dolni Neradovac, Vrawsko, 1. VIII 1926 ‡ Skopje, 31. III 1997) ‡ lekar primarius, univ. profesor na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Skopje, sredno obrazovanie vo ]uprija i Vrawe, a Medicinski fakultet vo Belgrad (1953). Poslednite godini od studiite rabotel kako demonstrator na fakultetot. Specijaliziral ginekologija i aku{erstvo na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1957) i kako {ef na Ginekolo{ko-aku{erskoto oddelenie vo Ohrid (1959) bil izbran za asistent na Ginekolo{ko-aku{erskata klinika pri Medicinskiot fakultet vo Skopje (1959). Habilitiral na temata „Problematikata na nemalignite promeni i fa-

65

A

ANTIFA[ISTI^KI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ANTIFA[ISTI^KI FRONT NA @ENITE VO EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (AF@, 1945 – 1949) – makedonska politi~ka organizacija formirana na 23. IV 1945 g. Na 29. IV 1948 g., so u~estvo na 420 delegati, vo s. Trnovo, Lerinsko, bil odr`an prviot kongres. Organizacijata bila aktivna vo 220 sela i vo 4 grada. Vo edinicite na DAG u~estvuvale 3.000 Makedonki. Go izdavala sp. „Nova Makedonka#. Po porazot na DAG, na VI plenum (9. X 1949) KPG ja raspu{tila organizacijata.
LIT.: D-r R. Kirjazovski, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija 1945–1949, Skopje, 1985. St. Kis.

Pretstavnicite na Antifa{isti~kata koalicija ^er~il, Ruzvelt i Stalin vo Jalta (1. II 1945)

bile odzemeni. Na 24. IX 1941 Povelbata ja potpi{ale deset zemji, me|u koi i vladite na Jugoslavija i na Grcija. Dvaeset dr`avi na 1. I 1942 g. ja potpi{ale Deklaracijata na Obedinetite nacii so koja se obvrzuvale deka }e gi upotrebat site svoi sredstva, voeni i ekonomski, protiv dr`avite ~lenki na Trojniot pakt i na nivnite sojuzni~ki i deka so neprijatelskite dr`avi nema da sklu~uvaat separatno primirje ili mir.
T. ^.

ANTIFA[ISTI^KI FRONT NA @ENITE (AF@) (Skopje, 14. XII 1944 – 1953) – antifa{isti~ka organizacija na `enite vo vremeto na NOAVM i DFM/ NRM. Na formiraweto mu prethodelo organizirawe na `enite vo Komisiite za rabota so `enite pri Mesnite komiteti na KPJ/ KPM, imenuvani i kako @enski

antifa{isti~ki komisii. Organizaciraweto zapo~nalo vo proletta na 1943 g. so formiraweto odbori na AF@ vo Kavadarci i Negotino, a oficijalno bila formirana vo slobodnoto Skopje na Prvata glavna konferencija na AF@ na Makedonija vo kinoto „Uranija# (sega „Kultura#). Vo prvite godini po Osloboduvaweto bile organizirani dobrovolni akcii za u~estvo na `enite vo obnovata na zemjata i osobeno vo organiziraweto na analfabetskite kursevi za opismenuvawe i emancipacijata na `enite. Podocna bila transformirana vo Sojuz na `enskite dru{tva na Makedonija kako del od Sojuzot na `enskite dru{tva na Jugoslavija.
IZV.: DARM, fond: GO na AF@M, 1940–1945. LIT.: D-r Vera Veskovi}-Vangeli, Antifa{isti~kiot front na `enite na Makedonija (1943-1945), Zbornik na dokumenti. Skopje, 1994. V. V.-V.

ANTIFA[ISTI^KO I NACIONALNOOSLOBODITELNO DVI@EWE VO PIRINSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (1941–1944). Makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija predvoden od makedonskite komunisti, vo vremeto na Vtorata svetska vojna borbata za nacionalna sloboda ja vodel zaedno so borbata na bugarskite komunisti protiv fa{isti~kiot re`im. Do septemvri 1941 g. na ~elo na Okru`niot komitet na BKP za Pirinskiot kraj bile Grozdan Nikolov, Nikola Kalap~iev, Stanke Lisi~kov i Vlado ^imev. So doa|aweto na ~elo na Nikola Parapunov zapo~nalo zasileno organizirawe na antifa{isti~kata i nacionalnoosloboditelna borba na Makedoncite od ovoj del na Makedonija. Pod negovo rakovodstvo bile formirani prvite partizanski ~eti i odredi vo Razlo{kata i vo Gornoxumajskata okolija. Toj na CK na BKP (1942) mu ja soop{til zacrtanata linija – celite i zada~ite na partizanskite odredi vo borbata za nacionalna sloboda na makedonskiot narod. Pri formiraweto na par-

Naslovnata stranica na prviot broj na organot na AF@ (1944)

Grupa partizani od Pirinskiot del na Makedonija

66

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ANTIFA[ISTI^KO

A

tizanskite odredi (1943) bile istaknuvani revolucionernite tradicii na makedonskiot narod od vremeto na Ilindenskoto vostanie, nacionalnata revolucionerna dejnost na Jane Sandanski i na VMRO(Ob). Razlo{kiot partizanski odred go nosel imeto „Jane Sandanski#. Partizanskiot vesnik „Rabotni~esko zname# gi povikuval progresivnite lu|e vo Bugarija da se oslobodat od izmamata {to ja {irela bugarskata propaganda za „obedinuvawe na bugarskite zemji# po okupacijata i vo drugite delovi od Makedonija, deka toa zna~elo novo porobuvawe na makedonskiot narod i novi katastrofi za bugarskiot narod. Voenite i politi~kite rakovoditeli na makedonskoto NOD ja afirmirale nacionalnata osloboditelna borba – celite i kontinuitetot od Ilinden 1903, liderstvoto na Goce Del~ev i Majskiot manifest (1924), so odbele`uvawe na godi{ninite. Vo site okolii vo Pirinskiot kraj imalo partizanski odredi (1944). So masovnoto u~estvo vo antifa{isti~kata borba vo tekot na ~etiri godini, makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija go izvojuva pravoto na samoopredeluvawe i na obedinuvawe so mati~niot del. Negovi pretstavnici u~estvuvale na zasedanieto na ASNOM i vo konstituiraweto na makedonskata nacionalna dr`ava vo Vardarskiot del na Makedonija. Po vojnata Bugarija privremeno priznala samo nacionalna kulturna avtonomija vo t.n. „Dimitrovski period# (1944–1948), no potoa ja prodol`ila politikata na denacionalizacija i bugarizacija.
LIT.: Dimitar Mitrev, Pirinska Makedonija vo borba za nacionalno osloboduvawe, Skopje, 1950; VÍorÍ`enata borba na bÍlgarskiÔ narod protiv fa{izma 1941–1944. Dokumenti, SofiÔ, 1962; Vasil Jotevski, Revolucionernata dejnost na Nikola Parapunov vo periodot 1941–1943 godina, Prilozi za Ilinden, III, Kru{evo, 1979. V. Jot.

Govorot na Tito na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (28&29. XI 1943)

bez u~estvo na pretstavnici od Makedonija, go prekinalo kontinuitetot so Kralstvoto Jugoslavija, vo koja ne bilo priznato postoeweto na makedonskiot narod. Sobranieto usvoilo Deklaracija vo koja delumno bile zastapeni i interesite na idnata makedonska dr`ava. Doneslo odluki so koi bile konstituirani najvisokite organi na dr`avnata vlast i go opredelilo dr`avnoto ureduvawe: konstituirawe na Avnojska Jugoslavija kako federativna dr`ava sostavena od {est republiki, a pet nacii. Makedonija bila proglasena za konstitutivna ~lenka na jugoslovenskata federacija. Za potpretsedateli na AVNOJ bile predlo`eni Dimitar Vlahov i Vladimir Poptomov, koj ne ja prifatil funkcijata. Odlukite na Vtoroto zasednie na AVNOJ vo izvesna smisla poslu`ile kako osnova za konstituiraweto na Makedonija kako posebna dr`ava vo jugoslovenskata federacija, so ograni~en suverenitet.
LIT: D-r Novica Veljanovski, ASNOM dr`avotvorni dimenzii, Skopje, 1994; Dr Mihailo Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe

1943-1946, Skopje, 2000; D-r Branko Petranovi}, AVNOJ – revolucionarna smena vlasti 19421945, Beograd, 1976. N. V.

ANTIFA[ISTI^KO SOBRANIE (VE]E) NA NARODNOTO OSLOBODUVAWE NA JUGOSLAVIJA (Biha}, 26–27. XI 1942 – Jajce, 28–29. XI 1943) – politi~ko pretstavni~ko telo na jugoslovenskite narodi. Prvoto zasedanie bilo odr`ano na inicijativa na Josip Broz Tito, komandant na Vrhovniot {tab na NOV I POJ i sekretar na KPJ, so cel da go prejudicira vozobnovuvaweto i idnoto ureduvawe na Jugoslavija. Se odr`alo bez u~estvo na pretstavnici od Makedonija i od Slovenija. Za Makedonija nemalo zna~ewe. Me|utoa zasedanie koe isto taka se odr`alo

ANTIFA[ISTI^KO SOBRANIE NA NARODNOTO OSLOBODUVAWE NA MAKEDONIJA (manastir „Sv. Prohor P~iwski“, 2. VIII 1944 – Skopje, 28–30. XII 1944; 14–16. IV 1945) – vrhovno pretstavni~ko i izvr{no telo, najvisok organ na dr`avnata vlast na DF Makedonija. Na Sobranieto u~estvuvale nad 60 delegati. Zasedanieto zapo~nalo vo ve~ernite ~asovi na 2 avgust 1944 g. i go otvoril najstariot delegat Panko Bra{narov. Pokraj Izve{tajot za rabotata na IO, bile podneseni dva referata: „Borbata protiv okupatorot“ – politi~ki ocenki za tekot na borbata, nejzinata osloboditelna cel i sozdavaweto na makedonskata dr`ava, i „Narodno-demokratskata vlast vo Makedonija – nejzinata su{tina i zada~i“ – poopredeleni stavovi za formiraweto na novata vlast i viduvawa za idniot ustavnopraven razvoj na Makedonija. Po usvojuvaweto na referatite bile doneseni devet dokumenti (re{enija, Dekla-

Delegati na Prvoto zasedanie na ASNOM (manastirot †Sv. Prohor P~iwski#, 2. VIII 1944)

67

A

ANTIFONO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

izbran Metodija Andonov-^ento, za potpretsedateli Panko Bra{narov i Emanuel ^u~kov, a za sekretari Qubomir Arsov i d-r Vladimir Pole`inoski. Prezidiumot na ASNOM istovremeno ja vr{el zakonodavnata i izvr{nata funkcija. Vtoroto zasedanie na ASNOM se odr`alo na 28-30 dekemvri 1944 g. vo Skopje, vo uslovi na oslobodena zemja. Vo dokumentite e poznato kako Prvo vonredno zasedanie, poradi Delovnikot spored koj reSalata vo koja e odr`ano Prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944)

pesni, koi naj~esto gi izveduvaat dve grupi od po tri peja~ki. Pri peewe na oro ili na `etva, tie me|usebno si go olesnuvaat peeweto, peej}i vo dve grupi, no istovremeno i se natpejuvaat, taka {to sekoja ispeana melostrofa od prvata grupa, vedna{ ja prezema vtorata grupa, koja bukvalno ja povtoruva nejzinata celokupna melopoetska sodr`ina.
LIT.: Mihailo Dimoski, Orskata tradicija vo selo Iwevo (Radovi{ko), Biblioteka na spisanieto „Makedonski folklor“, Skopje, 1974, 20. \. M. \.

racija, Delovnik i sl.), koi na zasedanieto mu dale karakter na dr`avno-konstitutivo sobranie. Vo taa smisla posebno zna~ewe imaat Re{enieto za odobruvawe na odlukite, re{enijata, drugite dokumenti i aktivnostite prezemeni od IO i G[ do ASNOM i Re-

Re{enieto i Manifestot na Prvoto zasedanie na ASNOM

Delegati na Vtoroto zasedanie na ASNOM (Skopje, 28-30. XII 1944)

{enieto za ASNOM za vrhovno, zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo i najvisok organ na dr`avnata vlast vo Demokratska Federalna Makedonija. So prvoto re{enie bil potvrden kontinuitetot na borbata, a so vtoroto bile utvrdeni najvisokite organi na dr`avata. So Deklaracijata za osnovnite prava na ~ovekot i gra|aninot DFM gi garantirala demokrtskite prava na gra|anite, bez ogled na nivnata verska i nacionalna pripadnost, me|u koi i pravoto na privatnata sopstvenost. Dokument so dr`avotvorno, istorisko i politi~ko zna~ewe e Re{enieto za voveduvawe na makedonskiot jazik za slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava, vrz baza na koe po~nale aktivnosti za utvrduvawe na makedonskata azbuka i pravopisot. Bile doneseni i drugi dokumenti, kako, na pr., Re{enieto za proglasuvawe na 2 avgust za naroden i dr`aven praznik na Makedonija, Re{enieto za iska`uvawe blagodarnost na makedonskata vojska i dr. zna~ajni akti. Zasedanieto izbralo Prezidium (Pretsedatelstvo) na ASNOM od 22 ~lena. Prezidiumot od svojot sostav imenuval poverenici za oddelnite resori. Za pretsedatel na Prezidiumot bil
68

dovno zasedanie na ASNOM se svikuvalo na 6 meseci, no, spored negovata su{tina, bilo redovo zasedanie. Na nego bile razgledani rezultatite od rabotata na poverenstvata i drugite organi na vlasta, a bile dogovoreni zada~ite za idnata rabota. Tretoto zasedanie na ASNOM se odr`alo na 14-16 april 1945 g. So zakon se transformiralo vo Narodno sobranie na Makedonija, a po izborot na Vladata bil izbran Prezidiumot na Narodnoto sobranie na Makedonija, no so bitno namaleni funkcii. Za pretsedatel na Prezidiumot na NSM bil izbran Metodija Andonov-^ento, koj ja vr{el funkcijata do mart slednata 1946 godina.
IZV.: ASNOM. Dokumenti od rabotata na Prezidiumot na ASNOM me|u Vtoroto i Tretoto zasedanie i od Tretoto zasedanie na ASNOM, t. I, kn. 3, izbor i redakcija d-r Novica Veljanovski, Skopje, 1987; ASNOM. Dokumenti, t. I, kn. 4, Skopje, 1994; t. I, kn. 5, Skopje, 1994; t.I, kn. 6, Skopje, 2001. LIT.: D-r Novica Veljanovski, ASNOM. Dr`avotvorni dimenzii, Skopje, 1994; ASNOM. Kulturolo{ki refleksii, Skopje, 2004. N. V.

ANTIFONO PEEWE ‡ peewe so prezemawe, karakteristi~en na~in na interpretirawe na dvoglasnite bordunski narodni

ANTI^KA MAKEDONIJA – (so oblasti: Pierija, Botiaja, Almopija, Amfaksitida, Migdonija, Anatemunt, Botika, Krusida, Bisaltija, Krestonija, Pierija, Edonida, Eordaja, Timfaja, Paravaja, Dasaretida, Orestida, Linkestida, Pelagonija, Deriop, Pajonija, Parorbelija, Sintika i Odomantika) – go opfa}a severoisto~niot del na Balkanskiot Poluostrov: na sever od helenskata oblast Tesalija, so koja se grani~i so r. Peneios (Pen~a), pl. Olimp i pl. Pind; zapadnata granica e [arplaninskiot masiv; severnata granica se dvi`i od pl. Jakupica, po dolinata na r. P~iwa i Osogovskite Planini s¢ do pl. Rila, a na istok po isto~nite padini na Pirin Planina do utokata na Mesta. Ovaa geografska opredelba ja pretstavuva dr`avnata granica na Anti~ka Makedonija. Prvite zapisi za istorijata na Makedonija se sodr`at vo Homerovata epopeja „Ilijada# („krivolakite Pajonci# od {irokiot Aksij, i najstarite toponimi – Pierija i Ematija). Spored mitopejata, zemjata e nare~ena Makedonija po Makedon, sin na Yevs i na Tija, }erka na Devkalion (Hesiod). Etimologijata na imeto

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ANTI^KA

A

Anti~ka Makedonija

Makedonija ne e potvrdena, najverojatno poteknuva od supstratniot sloj na is~eznatite balkanski jazici od indoevropsko poteklo. Jadroto na makedonskata dr`ava e oblasta me|u rekite Ludijas i Aksij (Herodot). Prv makedonski kral e Perdika I (sp. anti~kite zapisi), koj vladee kon krajot na VIII v. pr.n.e.; od nego zapo~nuva vladeeweto na makedonskata dinastija Argeadi (Argeas e eponimniot heroj na Makedon) i obedinuvaweto na makedonskite plemiwa. Kralevite od dinastijata Argeadi (707–310/9) se: Perdika, Argaj, Filip, Aerop I, Alketa, Aminta I, Aleksandar I, Perdika II, Arhelaj I, Orest, Aerop II, Aminta II, Pavsanija, Aminta III, Aleksandar II, Ptolemaj Alorski, Perdika III, Filip II, Aleksandar III, Filip III, Aleksandar IV. Prvata prestolninata e Ajga, kade {to e i kralskata nekropola, a vtorata prestolnina, izgradena vo vremeto na Arhelaj I (413–399), e Pela, koja vo vremeto na Filip II (359–336) stanuva metropola na Balkanot, pogolema i od Atina. Mo}ta na makedonskata dr`ava se dol`i na bogatstvoto i mestopolo`bata na zemjata, sposobnite vladeteli, voenoto ureduvawe, ve{tinata na vojuvaweto na Makedoncite i streme`ot za

hegemonija ne samo nad Balkanot, tuku i nad toga{niot Svet. Makedonija i Makedoncite stanuvaat dominanten faktor na Balkanot vo vremeto na Filip II Makedonski, a negovot sin Aleksandar III Makedonski sozdava svetska imperija, go obedinuva „Svetot# na najblagoroden na~in preku „svetite svadbi# na starite kontinenti. Po smrtta na Aleksandar III Makedonski, so Makedonija vladeat (334–168) negovite naslednici, dijadosite i epigonite: Antipatar, Kasandar, Filip IV, Aleksandar V, Demetrij I, Pir, Lizimah, Ptolemaj. Po 277 god. pr.n.e. sledi poslednata makedonska dinastija Antigonidi: Antigon I Gonat, Demetrij II, Antigon Doson, Filip V i Persej. Makedonija (sp. Strabon) na zapad grani~i so bregot na Jadranskoto More, na istok so utokata na r. Hebar (Marica) i gr. Kipsela; na sever se {iri preku pl. Bertisk (den. severnoalbanski pl.), Skard ([ar), Orbel, Rodopa i Hemus (Stara Pl.), na jug so Via Egnatia, {to vodi od Dirahion (Dra~) kon istok do Tesalonika. Najstarite makedonski gradovi se formirani u{te vo VI v. pr.n.e.: prvata prestolnina e Ajga, a vtorata Pela; na padinite na pl. Beroja se gr. Edesa i Beroja,

vo Pierija gr. Pidna, a vo podno`jeto na pl. Olim: Dion, makedonskoto svetili{te, Lejbetra, Herakleijon, Metona, Pidna; vo Botiaja: Edesa, Beroja, Kir, Skidra, Mieya, Ihna, Aloros; vo Migdonija: Tesalonika (osnovana vo 316/5 g. pr.n.e.), Terma, Ematija, Sindos, Aretusa, Leta; vo Amfaksitida: Idomena, Gortinija, Atalanta i Evrop; vo Pierija (krajbre`jeto pri utokata na r. Strimon): Ejon, Amfipol, Galeps, Ojsimna, Neapol i Akontisima; vo Edonija: Filipi (osnovan od Filip II); na Halkidik: Kasandreja (postariot g. Potidaja), Apolonija, Antigoneja, Stratonikeja, Uranopol, Stagira; vo Dasaretida: Lihnidos, Evija i Uskana; vo Deriop: Stubera, Alkomena i Brijanion; vo Pajonija: Argos, Stobi (na utokata na Crna Reka vo Vardar), Antigoneja, Evrist, Stena, Bilayora, Astibos, Dober, Astraj i Bargala; Arg Orestikon vo oblasta Orestida; vo Pelagonija: gr. Pelagonija, Keramija i Kolobajsa. Do rimskiot period vo Makedonija ima pove}e od stotina gradovi. Po trite Makedonsko-rimski vojni Makedonija potpa|a (168 g.) pod rimski protektorat. Upravno e podelena na ~etiri dela (meridii). Rimjanite nametnuvaat
69

A

ANTI^KI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

surovi uslovi i Makedonija e uni{tena i politi~ki i ekonomski. Po obidot za osloboduvawe so vostanieto na Andrisk, Makedonija e pretvorena vo rimska provincija (146 g.), glavna voena baza za rimskite osvojuvawa na sever (Tribali, Mezi) i na severoistok (Trakijci). Vo vreme na rimskiot imperator Oktavijan Avgust, Makedonija dobiva status na „provincia inermis#. Vo 40-tite god. na II v. pr.n.e. e izgradena najzna~ajnata soobra}ajnica me|u Rim i Konstantinopol Via Egnatia, koja so dva kraka, edniot od Apolonija, drugiot od Epidamnos, gi povrzuva makedonskite gradovi Lihnidos, Herakleja Linkestiska, Edesa, Tesalonika so Konstantinopol. Se gradat i drugi pati{ta: Via militaris po dol`inata na Aksios, koj gi povrzuva Tesalonika – Idomena – Antigoneja – Stobi – Bilazora – Skupi, prodol`uvaj}i kon Naisos, po tekot na r. Morava dopira do Viminacium; trasiran e i dijagonalen pat od Herakleja Linkestiska – Stobi – Astobo – Tranupara do Pavtalija i Serdika. Vo docnorimskiot period Makedonija stopanski opa|a, teritorijalniot opfat na gradovite se stesnuva, a raste brojot na dobro utvrdenite mesta poradi postojanite napadi (V–VI v.) od Goti, Huni, Avari i Sloveni (sved. na letopiscite); edinstveno Tesalonika se razviva kako metropola na Balkanot. Vo Makedonija hristijanstvoto ima golem broj privrzanici od samiot po~etok; taa e prvata zemja vo koja pristignuva apostol Pavle (49 g.) za da go {iri hristijanstvoto; podocna se formiraat mo}ni episkopski sedi{ta vo gradovite: Tesalonika, Filipi, Stobi, Lihnidos, Herakleja, Skupi, Dion, Beroja, Tiveriopol, Justinijana Prima.
LIT.: Justin, Filipovata istorija. Prev. Q. Basotova, Skopje, 2000; K. K. Ruf, Istorija na Aleksandar Makedonski. Prev. Q. Basotova, Skopje, 1998; N. G. L. Hammond, The Macedonin State, Oxford, 1989; E. Petrova, Brigite, Skopje, 1996; N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997; Istorija na makedonskiot narod 1, Skopje, 2000; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995; M. Bo{koski, Imiwata Makedonija i Makedonci vo srednovekovnite izvori, Skopje, 2003; A. [ukarova, Filip II Makedonski i atinskite retori, Skopje, 2003. A. [uk.

ve}e etnosi {to `iveele na teritorijata na anti~ka Makedonija: Brigi (Frigi vo Mala Azija), Pajonci, Pelagonci, Linkesti, Engelani, Dasareti, Oresti, Eordai, Elimei, Botiajci, Pierijci, Almopi, Migdonci, Krestonci, Bisalti, Eordajci, Edoni i dr. pomali etnosi. Vo VIII v. zapo~nuva procesot na obedinuvawe na makedonskite plemiwa vo edinstvena dr`ava so makedonskite kralevi od dinastijata Argeadi, koja prerasnuva vo svetska imperija vo vremeto na Aleksandar III (336–323 g. pr.n.e.). Anti~kite izvori svedo~at za posebnosta i drugosta na a. Makedonci vo odnos na dr. sosedni etnosi: Heleni, Trakijci, Iliri.

ot jazik i slovenskata kultura, a hristijanstvoto, koe se {iri od samiot po~etok (vo I v. n.e.), vo IV v. stanuva glavno obele`je na Makedoncite, koe{to e potvrdeno so mnogubrojnite hristijanski baziliki i seslovenski prosvetiteli.
LIT.: Herodotus, 4 Vols., Harvard Univerity Press, 1960; Thucydides, 4 Vols., Harvard University Press, 1958; Polybius, The Histories, 6 vols. Harvard University Press, 1960; N. G. L. Hammond, The Macedonin State, Oxford, 1989; E. Petrova, Brigite, Skopje, 1996; N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997; Istorija na makedonskiot narod, 1, Skopje, 2000; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995; M. Bo{koski, Imiwata Makedonija i Makedonci vo srednovekovnite izvori, Skopje, 2003; A. [ukarova, Filip II Makedonski i atinskite retori, Skopje, 2003. A. [uk.

Anti~kiot teatar vo Herakleja (II v.)

ANTI^KI MAKEDONCI – paleobalkanska populacija od indoevropsko poteklo; poseben etnos {to se formira vo VIII v. pr.n.e. od populacii {to u{te vo III milenium go naseluvaat Centralniot Balkan. Vo etnogenezata na Makedoncite vleguvaat po70

Posebnosta se prepoznava po: makedonskata basileja (monarhija) so nasledna dinastija i „makedonski zakoni# (sp. anti~kite politikolozi); posebnite no i op{tite balkanski obi~ai, obredi i sve~enosti posveteni na makedonskite bo`estva i na mitskite heroi Karan, Temen, Makedon, Mida, kultovite (kult na vodata Bedi, kult na sonceto, ku~eto) i misti~nite kultovi na bo`estvata: Bakhos, Sabasios, Yeirena, Herakle, Orfej, Muzi; posebniot makedonski jazik (spored Helenite, Makedoncite se „barbari#, poradi razli~niot mentalitet, a jazikot im e „barbarski# – nerazbirliv). Pokraj mnogubrojnite potvrdi kaj anti~kite avtori za posebniot makedonski jazik, objaveni i nedovolno etimolo{ki potvrdeni se samo 150 makedonski glosi, koi poka`uvaat deka makedonskiot e indoevropski jazik, sroden so brigiskiot i so drugite indoevropski jazici. Po pa|aweto na Makedonija pod rimska vlast (146 g. pr.n.e.) zapo~nuva procesot na romanizirawe na naselenieto. Prisustvoto na rimskite vojski, no i na Gotite, Hunite, Avarite i Slovenite nosi promeni vo etni~kiot sostav na avtohtonoto naselenie. Slovenskiot etnos, kako dominanten, vleguva vo etnogenezata na Makedoncite, gi nametnuva slovenski-

ANTI^KI TEATRI VO MAKEDONIJA – teatri izgradeni vo najgolemite gradovi {to ostanale da `iveat i po rimskoto osvojuvawe. Eden od najstarite teatri, koj{to e najgolem, e izgraden vo Lihnid (Ohrid) vo I v. pr.n.e., graden spored helenskite grade`ni normi, so koristewe na prirodnata padina na terenot za postavuvawe na gledali{teto. Kaj teatrite vo Herakleja (II v.) i vo Stobi (II v.) pri gradeweto se upotrebeni i helenski i rimski normi so vnesuvawe substrukcii za podignuvawe na gledali{teto, pokraj koristeweto na prirodniot teren. Teatarot od Skupi e kompletno podignat na substrukcii, izgraden vo rimskiot imperijalen period. Najrano e otkrien teatarot vo Stobi, so najdobro za~uvana arhitektonska plastika.
LIT.: B. Saria, Pozori{te u Stobima, „Godi{wak muzeja Ju`ne Srbije#, I, Skopqe, 1937, 1–68; N. Vuli}, Rimsko Pozori{te kod Skopqa, Posebna Izdanija SAN, kw. 346 (39), Beograd, 1961, 1–23; T. Janakievski, Anti~ki teatri i spomenici so teatarska tematika vo Republika Makedonija, Bitola, 1998. V. B.-Gr.

ANTOV, Stojan (s. Sekulica, Kratovsko, 1877 – Sofija, 16. III 1934) – pretsedatel na Kratovskiot OK na TMORO. Zavr{il tri kursa vo Pedago{koto u~ili{te vo ]ustendil. U~itelstvuval vo Kratovo, Kriva Palanka i vo Odrinsko. Od 1900 g. stanal ra-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ANTONIN

A

kovoditel na OK za Kratovo. Vo Balkanskite vojni bil zatvoren vo Odrin i ispraten na zato~enie vo Mala Azija.
LIT.: v. „Makedoni®#, br. 2218-2220, Sofi®, 1934. Al. Tr.

Magdalena Antova

(sreden vek) i Pomo{ni istoriski nauki. Dal golem pridones vo prou~uvaweto na makedonskoto srednovekovje (Sklavinite, bogomilstvoto i dr.). Posebno vnimanie posvetil na prou~uvaweto na makedonskata srednovekovna dr`ava (969–1018) i pridonel za rasvetluvawe na pove}e pra{awa vo vrska so nejzinoto sozdavawe i egzistirawe. Avtor e na golem broj monografii, nau~ni i stru~ni trudovi.
BIBL.: Izbor za istorijata na FNRJ za sreden vek, Skopje, 1962; Pomo{ni istoriski nauki, Skopje, 1966; Samuilovata dr`ava, Skopje, 1969; Izvori za historiju naroda Jugoslavije, Zagreb, 1978; Srednovekovna Makedonija, 1, Skopje, 1985. LIT.: Bibliografija radova nastavnika i suradnika Filozofskog fakulteta u Zadru, Posebna izdanja, Zadar, 1970. K. Ax.

Metodi Antov

na MK na KPJ. Bila borec na Karada~kiot NOPO (12-14. X 1941), koj (po predavstvo) bil opkolen od bugarskata vojska i policija vo edna selska vodenica i zaginala zaedno so pove}e svoi soborci.
IZV.: @enite od Makedonija vo NOV 1941-1945, Zbornik na dokumenti, Skopje, 1976. LIT.: Iv(anka) Murga{anska, @enski hor „Magdalena Antova# 1946-1978, Kumanovo, juni 1979; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1942 godina, Materijali od nau~niot sobir odr`an na 12, 13 i 14 dekemvri 1978, Kumanovo, dekemvri 1979; D-r Simo Mladenovski, Magdalena Jordanova Antova, „Prosveta#, XXV, 531-532, Skopje, 12, X 1981, 8. S. Ml.

ANTOV, Metodi (Tote) Jordanov (psevd. Ranko) (Kumanovo, 11. V 1924 – Skopje, 18. VII 1996) – komunisti~ki deec i borec. Zavr{il gimnazija vo Kumanovo, a potoa studiral pravo. ^len na SKOJ (1941), u~esnik vo NOAVM (1941 &1944), ~len na KPJ (od 1943), sekretar na Mesnoto poverenstvo na KPM vo Kumanovo (od 3. XII 1943) i ~len na Okru`niot komitet na KPM (od mart 1944). Borec vo edinicite na NOV i POM, a po Osloboduvaweto okru`en na~alnik na OZN-a, pomo{nik-minister za vnatre{ni raboti na NRM, republi~ki sekretar za narodna odbrana na SRM, pretsedatel na Op{tinskata konferencija na SSRNM na Kisela Voda, pretsedatel na Gradskata konferencija na SSRNM vo Skopje, potpretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM (1970) i pretsedatel na Sobranieto na Skopje. Na Prviot kongres na KPM bil izbran za kandidat za ~len na CK na KPM, a na Devettiot kongres na SKJ za ~len na Komisijata za statutarni pra{awa na SKJ. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Kumanovskata partiska organizacija, Viorni dni, Skopje, 1957, 295-301; 1919-1969 SKJ Kumanovo, Kumanovo, 1969 (koavtor). LIT.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1945. Dokumenti. Izbor i redakcija: Vasil Jotevski, d-r Simo Mladenovski, \or|i ^akarjanevski i Todor ^epreganov, Kumanovo, 1988. S. Ml.

Stjepan Antoljak

ANTOVA, Magdalena Jordanova (Kumanovo, 20. VI 1920 ‡ 14. X 1941) ‡ {iva~ka rabotni~ka, prva zaginata partizanka vo NOAVM. Kako ~len na SKOJ (1939), po fa{isti~kata okupacija na gradot uspeala da oslobodi nekolku zarobeni vojnici od vojskata na Kralstvoto Jugoslavija, a so bratot Metodi pribrala pogolemo koli~estvo oru`je za potrebite

ANTOLJAK, Stjepan (Doboj, 29. VIII 1909 – Zagreb, 14. V 1997) – istori~ar, univerzitetski profesor, ~len na MANU. Zavr{il istorija (1933) i doktoriral (1935) na Filozofskiot fakultet vo Zagreb. Na istiot fakultet rabotel kako asistent (1934– 1941) i kako docent (1941–1946) na Katedrata za nacionalna istorija. Bil direktor na Dr`avniot arhiv vo Zadar (1946–1952), rabotel kako nau~en sorabotnik na Dr`avniot arhiv vo Rieka (1953– 1956), profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1956– 1969, 1969–1975 honorarno), vo Pri{tina (1963–1969) i vo Zadar (1969–1979). Bil rakovoditel na Oddelenieto za anti~ka i srednovekovna istorija na INI vo Skopje (1967–1971). ^len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 1979). Na Filozofskiot fakultet vo Skopje predaval istorija na narodite na Jugoslavija

ANTONIJ, Ioanoi~ jeromonah ikonopisec (Bitolsko, krajot na XVIII v. – ok. sredinata na XIX v.) – spored nekolku potpisi na ikoni mo`e da se zaklu~i deka poteknuva od okolinata na Bitola i bil monah vo manastirot „Sv. Pre~ista Ki~evska#. Negovata zografska aktivnost zasega se sledi od 1810 g. vo Bigorskiot manastir, vo crkvata „Sv. Atanasij# vo s. Oktisi (1812), vo s. Dolno Melni~ani (1816), vo manastirot „Sv. Pre~ista Ki~evska# (1819), vo s. Sobino kaj Vrawe (1821), vo „Sv. Nikola Gerakomija# (1830) i vo „Sv. Vra~i Golemi# (1838) vo Ohrid. Blagodarenie na negoviot individualen stil, koj e naglaseno baroken, mo`e da mu se pripi{at pove}e datirani, no nepotpi{ani dela vo Makedonija, vo Srbija i vo Bugarija. Karakteristikite na negoviot slikarski rakopis se precizna, naglasena i razbranuvana linija na crte`ot, studena gama na inkarnatot, slikan so svetol oker i sivi senki. Negovite dela imaat slovenski i gr~ki natpisi.
LIT.: A. Vasiliev, N®kolko neizvestni ikonopisci ot Makedoni®, „Makedonska misÍl#, 3-4, Sofi®, 1945, 164–165; A. Nikolovski, Umetnosta na XIX vek vo Makedonija, „Kulturno nasledstvo#, IX, Skopje, 1984, 15; V. Popovska-Korobar, Ikoni od Muzejot na Makedonija, Skopje, 2004, 321. V. P.-K.

Moneta na Antonin Pij, rimski imperator

ANTONIN PIJ (86 – 161) – rimski imperator (138–161) od dinastijata na Antoninite. Sprovel
71

A

ANTONOV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

administrativni reformi. Se gri`el za finansiite i za pravilnoto funkcionirawe na sudovite vo dr`avata. Negovoto vladeewe se smeta za period na najgolem podem i rascut na Rimskoto Carstvo. Vo tradicijata ostanalo zapameteno negovoto po~esno ime „Blago~estiv# (Pius), a po nego i celata dinastija go dobila toa ime.
LIT.: M. Grant, The Antonines: The Roman Empire in Transition, Routledge, 1996. K. Ax.

bedata na Oktomvriskata revolÓciÔ, SofiÔ. O. Iv.

ANTONOV, Aleksandar (psevd. A. Gorov, Sevastijanov) (Pirdop, RB, 1881 – Sofija, 3. IV 1907) – Bugarin, socijalist od grupata proletari. Po zavr{uvaweto na Bitolskata gimnazija kratko vreme u~itelstvuval vo Ko~ansko, a potoa se vklu~il vo makedonskoto socijalisti~ko dvi`ewe „Klasno soznanie#. Go prou~uval ekonomskiot i revolucionerniot problem vo Makedonija i Evropska Turcija. Inteligencijata ja smetal za predvodnik na osloboditelnata borba. Te{ko bolen, se samoubil.
LIT.: „Makedono-odrinski pregled#, II, 47, 18. III 1907; v. „Ve~erna PoÈa#, br. 2020, 1907. O. Iv.

Ivan Antonov

ANTONOV, Ivan (s. Huma, Gevgelija, 1. V 1924 – Skopje, 14/15. XII 1983) – najistaknat pretstavnik na makedonskoto radio i televizisko spikerstvo. Po osloboduvaweto bil prviot u~itel i rakovoditel na analfabetskite kursevi vo Negorci, Gevgelisko. Vo Radio Skopje e od 1947 g., a od 1963 stanal spiker na Televizija Skopje. Bil rakovoditel na Oddelenieto za realizacija i proizvodstvo na programata so spikeri i najavuva~i i potpretsedatel na Zdru`enieto na spikerite na Jugoslavija. So vroden talent za pravogovor, toj ostana najprepoznatlivoto TV lice, bez koe ne mo`e{e da se zamisli soop{tuvaweto na koja i da e zna~ajna ili isklu~itelna vest od kaj nas ili od svetot. J. F. ANTROPOGENI PO^VI. Antroposol – antropogena po~va. Golema grupa po~vi {to se razlikuvaat od prirodnite po~vi po toa {to se obrazuvaat pod vlijanie na antropogeniot faktor so procesi na antropogenizacija. Se odlikuva so prisustvo na antropogeni horizonti ili antropogeni po~veni materijali. Vo ovaa golema grupa po~vi spa|aat {est po~veni tipa: rigosol, hortisol, rizosol, iragri~en antroposol, deposol i flotisol. Rigosol – rigoluvana po~va. Se obrazuva so rigoluvawe na prirodni po~vi, podlaboko od 60 cm. Se odlikuva so prisustvo na ari~en (rigosoli~en) horizont, koj le`i vrz ostatokot od solumot ili vrz supstratot na rigoluvani prirodni po~vi. Zafa}a povr{ina od nad 40.000 ha. Na nego se podignati lozja, a pomalku i ovo{ni gradini. Hortisol – gradinarska po~va. Antropogena po~va, dobiena so antropogeno zbogatuvawe so organski materii na gorniot del na solumot na prirodnite po~vi, glavno vo gradinarstvoto i cve}arstvoto. Del od hortisolite se

Dimitar S. Antonov

ANTONOV, Dimitar Sotirov (psevd. Mihail, M. A. Pirin) (Nevrokop, RB, 1889 – Moskva, 28. XII 1948) – makedonski i sovetski revolucioner, diplomat. Poteknuva od makedonsko revolucionerno semejstvo. Po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie u~itelstvuval vo rodniot kraj. Zaminuva vo Rusija za doobrazovanie i se dru`i so ~lenovite na Makedonskata kolonija vo Petrograd. U~estvuva vo Oktomvriskata revolucija vo zazemaweto na zimskiot carski dvorec. Od 1924 do 1925 g. bil komesar na Crvenata armija. Po vojnata bil pretsedatel na Me|usojuzni~kata komisija vo Budimpe{ta, a potoa vo Praga.
LIT.: \or|i Miqkovi}, Revolucionernata dejnost na Mihail Antonov i Anton Pe{kovski vo Petrograd vo 1918 godina, Prilozi za Ilinden, „„„, Skopje, 1983; P. PanaŸotov, PrinosÍt na BÍlgari za po-

terasirani. Se odlikuva so prisustvo na horti~en horizont pod koj se nao|a dolniot del na solumot na prirodnata po~va. Se odlikuva so pogolema plodnost od prirodnata po~va od koja nastanal. Zafa}a mo{ne mali povr{ini. Rizosol – orizova po~va. Antropogena po~va dobiena so procesi na rizosolizacija na razni tipovi prirodni po~vi na koi se odgleduva oriz. Del od rizosolite se kolmirani ili terasirani. Se odlikuva so prisustvo na hidrargi~en horizont. Se koristi za odgleduvawe oriz. Zafa}a pove}e od 5.000 ha. Iragri~en antroposol – kolmirana po~va. Antropogena po~va, koja se odlikuva so prisustvo na iragri~en horizont. Se obrazuva so dolgotrajno kontinuirano navodnuvawe so voda bogata so irigacionen nanos, koj se talo`i i kolmira. Kolmacijata naj~esto se javuva zaedno so rizosolizacijata pri odgleduvaweto na oriz. Del od na{ite rizosoli se vo isto vreme i kolmirani po~vi. Deposol – antropogena po~va, obrazuvana so suvo deponirawe (nanesuvawe) na geogeni, pedogeni ili tehnogeni materijali vo rudnicite za jaglen, bakar i cink, so razni zemjeni raboti vo grade`ni{tvoto, vodostopanstvoto i vo termocentralite. Zafa}a mala povr{ina (okolu 2.000 ha). Deposolot dobien so nanesuvawe jalovina vo otvorenite kopovi za jaglen mo`e so uspeh da se meliorira (rekultivira). Flotisol – tehnogena antropogena po~va, obrazuvana od otpaden materijal, dobien so flotacija na ruda vo rudnicite i prenesen i natalo`en so voda. Ovoj materijal e bogat so olovo i so cink. Se odlikuva so prisustvo na toksi~ni flotacioni po~veni materijali. Pokriva sosem mali povr{ini.
LIT.: \. Filipovski, Po~vite na Republika Makedonija, VI. Antropogeni po~vi (antroposoli), MANU, Skopje, 2004. \. F.

ANTROPOGENIZACIJA NA PO^VATA – procesi i promeni predizvikani od ~ovekot vo prirodnite po~vi i sozdavawe novi po~vi. Vo RM antropogenizacijata e mo{ne intenzivna bidej}i se raboti za zemja so stari civilizacii, so dolgotrajno vlijanie na ~ovekot vrz po~vite. Najsilna antropogenizacija e izvr{ena po Vtorata svetska vojna. Taa mo`e da ima negativni (v. degradacija na po~vata) ili pozitivni posledici (v. regradacija na po~vata).
LIT.: \. Filipovski, Po~vite na Republika Makedonija, tom VI. Antropogeni po~vi, MANU, Skopje, 2004. \. F.

72

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AN^EVSKI

A

ANTROPOLOGIJA – a) filozofska disciplina {to go prou~uva ~ovekot kako socijalno su{testvo; b) akademska disciplina {to vo RM se institucionalizira vo vtorata polovina na XX v., koga na Grupata za sociologija na Filozofskiot fakultet se voveduva predmetot Socijalna antropologija (1975). Podocna antropologijata kako nastaven predmet e zastapena i na drugite grupi i fakulteti. Se pravat napori Oddelenieto za etnologija na Prirodno-matemati~kiot fakultet da prerasne vo Institut za etnologija i antropologija. Kako antropolo{ki mo`at da se smetaat prvite sistematski sobirawa na folklorni materijali od sredinata na XIX i po~etokot na XX v. (D. Miladinov, M. Cepenkov, K. [apkarev i dr.), kako i istra`uvawata na srpskite i bugarskite etnografi na makedonskata narodna kultura (St. Verkovi}, V. K’n~ov, J. Cvii}, J. Haxi-Vasilevi}, T. \or|evi} i dr.). Vo triesettite godini na XX v. polskiot etnolog i antropolog Jozef Obrembski prezema prvo moderno antropolo{ko terensko istra`uvawe na ovie prostori. Po 1950 godina narodnata kultura i folklorot se istra`uvaat vo Institutot za folklor „Marko Cepenkov# i vo Institutot za makedonska literatura vo Skopje, kako i vo Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep.
LIT.: \. Mladenovski, Antropolo{ki ogledi, Skopje, 2005. \. M.

ekonomski objekti, naselbinska keramika i moneti od II v. pr.n.e.
LIT.: V.Bitrakova Grozdanova, Za{titni iskopuvawa kaj Krani-Prespa 1989, „MAA#, 11,Skopje, 1990, 127–133. V. B.-Gr.

delsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1947) toj se vrabotuva (1. IX 1948) i raboti s¢ do penzioniraweto (31. XII 1980). Za svoe usovr{uvawe prestojuva vo nekolku evropski zemji (Italija, Holandija i ^ehoslova~ka). Na Zemjodelskiot fakultet predaval pove}e predmeti: specijalno poledelstvo; poledelstvo; poledelstvo so fura`no proizvodstvo; zrnesti i klubenesti kulturi. Kako avtor ili koavtor ima publikuvano pove}e nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na zemjodelstvoto. Avtor e i na privremen u~ebnik po fura`no proizvodP. Iv. stvo.

Eftim An~ev

ANCEL, \uro (Velika Gorica, Hrvatska, 16. VI 1901 – ?) – arhitekt. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Zagreb (1926). Negovata aktivnost vo Hrvatska (1952) se odvivala, glavno, na proektirawe, rekonstrukcii i adaptacii na industriski objekti. Na rabota e na Arhitektonskiot otsek pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje kako docent, vonreden i redoven profesor (1952–1972). Osven nastavna i nau~noistra`uva~ka dejnost, razviva i plodna proektantska aktivnost, glavno na proektirawe industriski objekti. Negovi pozna~ajni realizacii vo Makedonija se: Fabrikata za volneni tkaenini „Teteks“ vo Tetovo, Fabrikata za svila vo Veles, Tutunskiot kombinat vo Kru{evo, Fabrikata za konzervi vo Tetovo, poluotvoreni {tali za Zemjodelskiot kombinat „Crvena yvezda“, kako i gradskata poliklinika „Bitpazar“ vo Skopje. Kr. T. AN^E (s. Krani) – naselba od helenisti~ko vreme na bregot na Prespanskoto Ezero. Otkrieni se ostatoci od temeli na ribarski ku}i,

AN^EV, Eftim (27. III 1945) ‡ entomolog, univ. profesor. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1968) i doktoriral na Zemjodelskiot fakultet vo Novi Sad (1980) od oblasta na zemjodelskata entomologija. Prvin bil agronom vo Zemjodelskiot institut vo Skopje (1968‡1970), a potoa asistent na Zemjodelskiot fakultet. Po doktoriraweto bil direktor na Institutot za za{tita na rastenijata (1980‡1982) i prodekan za nastava na Zemjodelskiot fakultet (1982‡1986), a potoa bil izbran za redoven profesor po entomologija (1990). Bil minister vo Vladata na RM za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo (4. IX 1992 ‡ 20. XII 1994). Avtor e na pogolem broj nau~ni i stru~ni trudovi za razni bolesti i {tetnici na ovo{tarskite kulturi, maslodavnata repka, masovnata pojava na skakulcite, upotrebata na pesticidite i za{titata na ~ovekovata okolina. S. Ml.

Aleksandar An~evski

AN^EVSKI, Aleksandar Dimitrov (Skopje, 9. II 1947) – dermatovenerolog, redoven profesor. Med. f. (1972) i specijalizacija (1977) zavr{il vo Skopje. Doktoriral od oblasta na trihologijata (1986). Izbran e za nastavnik (1987). Osnova~ e na Ambulantata za bolesti na kosata na Klinikata za dermatovenerologija. [ef na Katedrata po dermatovenerologija (1988–1991 i 1995–1997) prodekan na Med. f. (1995–1999) i rektor na Univ. „Sv. Kiril i Metodij# (1998–2004). Dobitnik e na pove}e nagradi i priznanija: Socius honoris causa na Bugarskoto dermatolo{ko zdru`enie i nositel na „Sina lenta#; nagrada od Japonskoto zdru`enie na dermatovenerolozite. Avtor e na pove}e od 100 stru~no-nau~ni trudovi objaveni vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Alopecii, Skopje, 1993; koavtor: Sovremena dijagnostika i terapija vo medicinata, Skopje, 2000; Dermatovenerologija, Beograd, 2000; Dermatovenerologija, Skopje, 2006. Q. P.

Tihomir An~ev

AN^EV, Tihomir (Skopje, 15. V 1915 – Skopje, 19. V 1987) – agronom, redoven profesor na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana vo Skopje. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{uva vo Skopje. Se zapi{uva na Zemjodelskiot fakultet vo Zagreb na koj i diplomira. Po osnovaweto na Zemjo-

AN^EVSKI, Zoran (Skopje, 16. V 1954) – preveduva~, eseist, poet. Profesor na Katedrata za angliski jazik i kni`evnost. Bil pretsedatel na Stru{kite ve~eri na poezijata. ^len e na DPM i na Makedonskiot PEN-centar. Se istaknal vo prevodot na poezija od angliski jazik, osobeno za potrebite na SVP. Vo svojata poezija inspiracija bara vo modernite tekovi na svetskata lirika,
73

A

APELACIONI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ski vojvoda. U~estvuval vo Srpsko-turskata vojna (1876) vo ~etata na vojvodata Iqo Markov Male{evski, vo Rusko-turskata vojna (1877/1878), i vo Kresnenskoto vostanie (1878/1889). Od 1902 g. stanal vojvoda na ~eta vo Nevrokopsko. Aktivno u~estvuval i vo Ilindenskoto vostanie.
IZV. i LIT.: NBKM-BIA, f.: Kolekci® br. 47, a.e. 58, II 1-35; A. Trajanovski, Novi soznanija za `ivotot i dejnosta na vojvodata Iqo Markov-Male{evski (1805– 1898), zb. Vojvodata Iqo Markov-Male{evski i negovoto vreme, Berovo, 2002, 5-35. Al. Tr.

Zoran An~evski

eksperimentiraj}i vo iznao|awe na razni formi i re{enija.
BIBL.: Patuvawe niz skr{eni sliki, Sk., 1984; Strategija na porazot, Sk., 1994; Linija na otporot, Sk., 1998; Prevod na mrtvite, Sk., 2000. Sostavuva~ na Antology of Macedonian P.E.N. poets; Sk., 2001. P. Gil.
Sv. Apostol Pavle, ikona vo crkvata †Sv. \or|i# vo Struga (XV v.)

APELACIONI SUDOVI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ‡ sudovi od vtorostepena nadle`nost vo dr`avata. Za prv pat se voveduvaat vo sudskiot sistem na Republika Makedonija so Zakonot za sudovite od 1995 g. Se osnovaat za podra~jeto na pove}e osnovni sudovi. Postojat tri apelacioni sudovi so sedi{te vo Skopje, [tip i Bitola. Vo trite apelacioni sudovi ima vkupno 89 sudii, od koi 49 vo Skopje, 25 vo Bitola i 15 vo [tip. So Zakonot za sudovite od 2006 g. se voveduva nov apelacionen sud vo Gostivar.
IZV.: Zakon za sudovi (1995 i 2006 g.), Skopje, 2006. Gor. L.-B.

IZV.: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991. LIT.: \. Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija i za Makedoncite, Skopje, 1995; Istorija na makedonskiot narod, I, Skopje, 2000. I. Velev, Vizantisko-makedonski kni`evni vrski, Skopje, 2005. A. [uk.
Konstantin Apostolov

APISAON (XII v. pr.n.e.) – pajonski heroj pod Troja, sin na Favsij. Toj bil najdobar borec po Asteropaj. Zaginal vo borba so Evripil od Tesalija.
IZV.: Homer, Ilijada, prepev na M. D. Petru{evski, XI pesna (Rapsodija Lamda), 575-585. LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999. K. M.-R.

Aleksandar Apostolov

APOSTOL PAVLE VO MAKEDONIJA (49, 56 – 57 god.) – eden od Apostolite na Hristos, hristijanski misioner. Vo Makedonija do{ol da go prenese hristijanskoto u~ewe vo Evropa. Prvata hristijanska propoved ja odr`al pred yidinite na makedonskiot grad Filipi. Tuka ja osnoval prvata hristijanska zaednica, a so toa i prva vo Evropa. Propovedi dr`el vo Amfipol, Apolonija i Tesalonika. Naselenieto masovno go prifa}alo hristijanstvoto. Progonuvan od evrejskata zaednica, zaminal od Tesalonika i Beroja. Uspeal vo Makedonija da go pro{iri hristijanstvoto i da formira hristijanski zaednici. Povtorno se vratil vo 56 i 57 god. vo ve}e organiziranite crkvi vo Filipi i Tesalonika.
74

APOSTOLOV, Aleksandar (Zletovo, 1920) ‡ istori~ar, univ. profesor. Zavr{il gimnazija, Vi{a pedago{ka {kola i Filozofski fakultet (Grupa istorija). Bil nastavnik i sredno{kolski profesor. Bil izbran za asistent na Filozofskiot fakultet (1956), doktoriral na tema: †Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija# (1962). Kako nastavnik po predmetot istorija na narodite na Jugoslavija nov vek bil biran vo site nastavno-nau~ni zvawa. Penzioniran vo zvaweto redoven profesor (1983). Avtor e na 80 nau~ni i stru~ni trudovi i u~ebnici. Prviot publikuvan monografski trud mu e: †Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija# (Skopje, 1966), a potoa †Zletovskata oblast, istoriski osvrt# (Skopje, 1974) i †Vini~kata afera# (Vinica, 1997).
LIT.: Biografski podatoci: Aleksandar Apostolov, Vini~kata afera, Skopje, 1997. M. Min.

APOSTOLOV, Konstantin Todorov (Ko~ani, 17. IV 1933 – London, 16. VIII 2008) – mikrobiolog, virusolog, akademik. Med. f. zavr{il vo Skopje (1957). Vo Birmingem (Anglija) se usovr{uval vo dijagnosti~kata virusologija (1959–1960). Vo Skopje polagal specijalisti~ki ispit po mikrobiologija i rabotel na Medicinskiot fakultet do 1963 g. Ja osnoval Virusolo{kata laboratorija pri RZZZ. Po 1963 g. svojata kariera ja prodol`uva vo Anglija, prvin vo Regionalnata virusna laboratorija vo bolnicata Birmingham, kade {to i specijaliziral elektronska mikroskopija. Potoa raboti vo Wellcome Research Laboratories na antivirusni drogi i morfologija na virusi, a potoa (do svoeto penzionirawe) kako Senior Lecturer i Consultant vo Hammersmith Hospital, vo Royal Postgraduate Medical School vo London. Izbran e i nazna~en za redoven profesor po mikrobiologija so parazitologija na Med. f. vo Skopje (1983). Za ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav e izbran na 21. IV 1994 g. Osnova~ i pretsedatel na Makedonsko-angliskoto dru{tvo za prijatelstvo vo London i ~len na Upravniot odbor za dodeluvawe angliski stipendii za na{i postdiplomci. Ima publikuvano preku 70 nau~ni trudovi vo stranski spisanija.
BIBL.: Morfologija na mikovirusi i nivnata interakcija so citoplazmati~ni membrani so specijalna referenca na Sendai virus (PhD thesis, University of London), London, 1974; Izolacija na Coro-

APOSTOLOV, Ivan (Vane Makedonecot) (s. Belica, Razlo{ko, 1847 – s. Dolna Bawa, Kostene~ko, Bugarija, ok. 1926) – nevrokop-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

APOSTOLOVA

A

navirus od biopsija na bubreg na pacienti od endemska balkanska nefropatija, „Nephron#, 1999. IZV.: Bilten od Edinaesetto izborno sobranie na MANU, Skopje, mart 1994, 45–53. M. Pol.

podu~uvaj}i gi, me|u drugite, i idnite kompozitori St. Gajdov i @. Firfov. Se obidel i kako tvorec na mar{evi i obrabotuva~ Dr. O. na folklorni temi.

APOSTOLOV, Quben Konstantinov (Kriva Palanka, 27. IV 1895 ‡ Kavadarci, 1945) ‡ polkovnik na bugarskata armija. Bil oficer na Prviot makedonski pe{adiski polk (1914). Kako komandant na 56-ot vele{ki polk (septemvri 1942 ‡ 1944), toj e eden od direktnite vinovnici za strelaweto na Vata{kite mladinci (16. VI 1943) i za drugi voeni zlostorstva, poradi {to bil uapsen vo Bugarija (noemvri 1944), doveden vo DFM i osuden na smrt.
IZV.: Vojniot zlo~inec polkovnikot Apostolov e izveden pred naroden sud vo Kavadarci i osuden na smrt, „Bilten#, II, 20, Kavadarci, 23. I 1945, 7-8; Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, kniga {esta, Dokumenti, Kavadarci ‡ Negotino, 1984. LIT.: Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, kniga prva ‡ petta, Kavadarci ‡ Negotino, 1984. S. Ml.

Qupka Apostolova

Mihail ApostolovPopeto

APOSTOLOV-VANDETO, Ivan (s. Belica, Razlo{ko, 21. IX 1924 – Raven, Razlo{ko, 16. V 1944) – mladinski aktivist i partizan na Razlo{kiot partizanski odred „Nikola Parapunov#. Zaginal vo borba so bugarskata `andarmerija i kontra~etite kaj m. Raven, na padinite na planinata Rila.
LIT.: Georgi T. Madolev, VÍrÍ`enata borba v PirinskiÔ kraŸ 1941–1944, SofiÔ, 1966; Georgi D`od`ov, Za kogo peÔt murite, SofiÔ, 1971. V. Jot.

APOSTOLOV-GRANITI, Mihali (s. Kr~i{ta, Kostursko, 25. XI 1923 ‡ pl. Gramos, 31. III 1948) ‡ nacionalen deec i borec vo Egejskiot del na Makedonija. Bil u~esnik vo ELAS (od po~etokot na 1943), borec na NOPO „Lazo Trpovski#, politi~ki komesar na ~eta na Kosturskiot makedonski NO bataljon, komandir na vod vo Kosturskolerinskiot makedonski NO bataljon „Go~e#, ~len na [tabot na DAG za Vi~o (noemvri 1946) i politi~ki komesar na bataljon na DAG, na koja dol`nost i zaginal.
IZV.: Egejska Makedonija vo NOB 1944‡ 1945, I, Skopje, 1971. LIT.: Hristo Andonovski, Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot (1940-1944), Skopje, 1968; Ta{ko Mamurovski, Svetli likovi od Egejska Makedonija (1945-1949), Skopje, 1987, 90‡97. S. Ml.

APOSTOLOV-POPETO, Mihail (s. Dikawa, Perni~ko, Bugarija, 1871 ‡ s. Gavaljanci, Kuku{ko, 21. III 1902) ‡ nacionalen deec, eden od organizatorite na ~etite i vojvoda na ~eta na TMORO. Negovite roditeli bile makedonski begalci od s. Bistrica, Gornoxumajsko (den. Blagoevgradsko). Zavr{il gimnazija vo Sofija, a potoa otslu`il voena obvrska vo Bugarskata armija vo Sofija. Kako ~len na TMORO i komita, zel u~estvo vo oru`enite akcii vo Isto~na Makedonija (1895). Bil blizok sorabotnik na Goce Del~ev i negov pridru`nik vo obikolkata na Pirinsko (1899). Pri plenuvaweto na Nazlam-beg projavil osobena snaodlivost. So svojata ~eta 7 godini dejstvuval vo Gevgelisko, Vodensko, Gornoxumajsko, Demirhisarsko, Enixevardarsko, Kuku{ko, Male{evsko, Pijanec, Porojsko, Sersko, Solunsko i Strumi~ko. Imal neposredna uloga vo formiraweto na ~etite na vojvodite Marko, Hristo ^ernopeev, Krsto Asenov i dr. Otkako dobil nalog od CK na TMORO da zamine za Petri~ko, patem bil ubien od potera na osmanliskata vojska.
LIT.: I. K†r{ovski, Mihail Apostolov Popeto †^erkez Mihal#, Sb. tur. zverstva, No 6, Sofi®, 1902/1903, 19-21; B. Lazarov, VoŸvodata Mihal Popeto. Prinos k†m biografi®ta mu. (Po spomeni na Stojan Manolov Kur{umliev). †Rodina#, No 6-7, Sofi®, 1930, 6-7; Mihail Apostolov †Popeto#, †Makedonski vesti#, br. 7, Sofi®, 9. III 1935, 1; G. Serafimov, VoŸvodata nad voŸvodite (90 godini od ubistvoto na M. Apostolov-Popeto), †Pirinsko delo#, No 73, Blagoevgrad, 17. IV 1992. S. Ml.

fesionalno gi postavi osnovite na makedonskata zabavna muzika. So Sekstetot dvapati nedelno nastapuvala vo `ivo na javni nastapi i vo Koncertnoto studio na Radio Skopje. Snimila golem broj magnetofonski zapisi so zabavni melodii. Profesionalnata spikerska kariera ja zapo~nala vo 1960 g. Do penzioniraweto rabotela i kako pedagog so mladiJ. F. te spikeri.

Pavlina Apostolova

APOSTOLOV-MATOV, Ko~o (psevd. ^au{ot) (Veles, 1888 – Titov Veles, 11. X 1962) – muzi~ki deec, dirigent na duva~ki orkestar i flejtist. Inicijator i rakovoditel na orkestar vo rodniot grad (1911-1913), kako i po Prvata svetska vojna (do 1928 g.). Rabotel i kako muzi~ki pedagog,

APOSTOLOVA, Qupka (Gostivar, 10. VI 1932) – interpretatorka na zabavni melodii, spiker. Apsolvirala na Medicinskiot fakultet, a diplomirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Stanala vokalen solist na Ritmi~kiot sekstet (1953), koj pro-

APOSTOLOVA, Pavlina (Tetovo, 16. V 1927) – operska pevica, sopran, prvenka na Operata na Makedonskiot naroden teatar. Peewe u~ela kaj vokalnite pedagozi: N. Kuneli, Z. [ir i P. Bogdanov–Ko~ko, a se usovr{uvala vo Italija i vo Viena. Vo 1950 g. debitirala na operskata scena na MNT so ulogata na Mimi vo operata Boemi. Postojan ~len na Operata i na MNT (1950–1983). Realizirala 40 ulogi od klasi~niot, sovremeniot i doma{niot operski repertoar. Me|u niv se izdvojuvaat: Konstanca (Grabnuvawe od sarajot), Rozina (Sevilskiot berber), Violeta Valeri (Travijata), Mimi (Boemi), Abigaila (Nabuko), Norma, ^o^o-San (Madam Beterflaj). Nastapuvala i na koncertniot podium, posebno neguvaj}i go makedonskoto muzi~ko tvore{tvo. Kako lirsko-koloraturen sopran, vo tolkuvaweto na ulogite, uspe{no go soedinuva vokalniot moment so razigranosta i scenskiot {arm. Avtor e na monografijata Mojot pat vo operskata umetnost. Gostuvala vo site po75

A

APOSTOLOVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

golemi operski centri na porane{na Jugoslavija. F. M.

Mitko Apostolovski

APOSTOLOVSKI, Mitko (Bitola, 7. III 1955) – akter. Diplomiral na Vi{ata muzi~ka {kola vo Skopje (Otsek za dramski akteri). Raboti vo Narodniot teatar vo Bitola (1973–1974) i vo Narodniot teatar vo Kumanovo (1980–1995). Od 1995 g. e povtorno vo Narodniot teatar vo Bitola. Ulogi: Fezliev (†Crnila#); Vojdan (†Tetovirani du{i se vra}aat doma#); Kreont (†Medeja#); Didro (†Razvratnikot#). R. St.

{est godini bil sovetnik vo Kabinetot na pretsedatelot na Narodnoto sobranie na NRM, na~alnik na Biroto za odnosi so stranstvo na Izvr{niot sovet na SRM i republi~ki sekretar na Izvr{niot sovet na SRM (1960‡1966). Podocna bil i generalen direktor na NIP †Nova Makedonija# (noemvri 1973‡1982), direktor na Uredot za informacii na Makedonija, pratenik, potpretsedatel na Sobranieto na SRM (od maj 1969), ~len na CK na SKM (vo pet mandati), ~len na Sekretarijatot na CK na SKM (januari 1967 ‡ maj 1969), ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM, ~len (april 1982 ‡ 25. IV 1985) i vo eden mandat pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM (25. IV 1985 ‡ 25. IV 1986). Osven toa, bil i pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na SRM i pretsedatel na Republi~kiot op{testven sovet za me|unarodni odnosi so stranstvo, potpretsedatel na Maticata na iselenicite od Makedonija i dr. Avtor e na pove}e trudovi za makedonskoto nacionalno pra{awe i odnosite so sosedite.
BIBL.: Sovremenite aspekti na velikobugarskiot nacionalizam, Skopje, 1981; Na velikobugarski nacionalisti~ki pozicii, Skopje, 1979. S. Ml.

APOSTOLSKI, Mile Despotov (s. Gali~nik, 5. V 1927) ‡ generalmajor na JNA. Zavr{il Vi{a voena akademija. Bil u~esnik vo NOAVM (1944) kako politi~ki komesar na ~eta i na bataljon. Po osloboduvaweto stanal politi~ki komesar na artileriski divizion i polk. Ja vr{el dol`nosta na~alnik na otsek na Vtorata uprava za balkanskite zemji, na~alnik na razuznava~kiot centar na Tretata armiska oblast, zamenik-na~alnik na Vtorata uprava i vr{itel na dol`nosta na~alnik na Vtorata uprava na General{tabot na JNA, kako i na~alnik na Katedrata za zadnina vo CVV[ „Mar{al Tito#. Ja zavr{il i General{tabnata akademija „Mar{al Voro{ilov# vo Moskva i postdiplomski studii na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Bil voen pretstavnik na JNA vo Moskva (1972–1975). Penzioniran vo ~inot general-major (1985). V. St.

Mihailo Apostolski, portret od Dan~o Kal’~ev

Van~o Apostolski

APOSTOLSKI, Van~o ([tip, 22. XII 1925 ‡ Skopje, 2008) ‡ novinar, publicist, op{testvenik i dr`avnik. Zavr{il gimnazija vo [tip i bil ~len na SKOJ i u~esnik vo NOB (1941). Po Osloboduvaweto bil ~len na KPM (od fevruari 1945), glaven i odgovoren urednik na oblasniot vesnik †Naroden glas# ([tip), sorabotnik i urednik na v. †Nova Makedonija#, glaven urednik na nedelniot vesnik †Reporter# (Skopje) i dopisnik na v. †Borba# (Belgrad) od NRM. Vo me|uvreme zavr{il Politi~ka {kola i potoa bil na~alnik na Oddelenieto na CK na KPM za propaganda vo stranstvo i ~len na Upravata za agitacija i propaganda na CK na KPM (avgust 1950 ‡ krajot na 1951), zamenik na glavniot urednik na v. †Nova Makedonija# (1951 ‡ juli 1956) i direktor na Uredot za informacii na Izvr{niot sovet na NRM (juli 1956‡1959). Vo narednite
76

Kiril Apostolski

APOSTOLSKI, Kiril Mitev ([tip, 4. V 1917) ‡ ekspert po slatkovodno ribarstvo, univ. profesor. Bil aktivist na studentskoto dvi`ewe vo Sofija i u~esnik vo NOB. Po Osloboduvaweto bil direktor na Zavodot za ribarstvo vo Skopje (1953‡1965), profesor na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje, sovetnik po ribarstvo na FAO pri OON vo Kampu~ija (1961), Izrael (1965), Kongo (1979), Jordan i Uganda. Isto taka, bil i konsultant na UNESKO za ribarstvo pri Institutot za okeanografija i ribarski istra`uvawa vo Atina (Grcija) i ~len na Me|unarodnata akademija na nau~nicite za ribarstvo vo Rim (Italija). Avtor e na pogolem broj nau~ni i stru~ni trudovi. S. Ml.

APOSTOLSKI, Mihailo Mitev (Novo Selo, [tipsko, 8. XI 1906 – Dojran, 7. VIII 1987) – general-polkovnik, komandant na G[ na NOV i POM, naroden heroj, akademik. Osnovnoto i srednoto u~ili{te gi zavr{il vo [tip. Vo 1927 g. ja zavr{il Voenata akademija vo Belgrad, vo 1933 Visokata voena akademija, a vo 1938 g. i General{tabnata akademija. Vtorata svetska vojna go zateknala vo ~inot general{taben major na slu`ba vo Qubqana (na dol`nosta na~alnik na {tab na divizija). Po kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija bil vo zarobeni{tvo vo italijanskiot logor „Vestone#, a potoa e prefrlen vo Rieka. So grupa Makedonci bil osloboden. U~estvuval na sostanokot vo Skopje (11. IX 1941) na koj bil formiran Pokrainskiot voen {tab (PV[) za Makedonija, stanal negov ~len, a podocna i komandant. ^len na KP stanal vo april, vo juni 1942 g. bil nazna~en za komandant na G[ na NOPOM, a od avgust 1943 komandant na G[ na NOV i POM. Na Vtoroto zasedanie na

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ARABAJ

A

AVNOJ (29. XI 1943) bil izbran za ~len na Pretsedatelstvoto, a na 15. XII 1943 od V[ na NOV i POJ go dobil ~inot general-major. Bil ~len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM. Vo fevruari 1945 g. bil postaven za pomo{nik na na~alnikot na Vrhovniot {tab, odnosno na General{tabot na JA. Vo periodot od 1946 do 1952 bil komandant na Saraevskata voena oblast. Do 1958 g. ja vr{el dol`nosta na~alnik na Visokata voena akademija i na~alnik na pe{adijata na JNA. Penzioniran e vo ~inot generalpolkovnik. Vo 1976 g. stanal prv doktor po voeni nauki. Od 1965 do 1970 g. bil direktor na Institutot za nacionalna istorija. Vo 1967 g. e izbran za ~len na MANU, a vo 1968 za ~len na SANU. Od 1976 do 1983 g. bil pretsedatel na MANU. Vo 1977 e izbran za ~len na Slovene~kata akademija na naukite i umetnostite, a vo 1978 g. i na Akademijata na naukite i umetnostite na BiH. Od 1978 do 1981 bil pretsedatel na Sovetot na akademiite na naukite i umetnostite na SFRJ. Od 1979 g. e ~len na JAZU. Vo 1986 g. stanuva pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na Makedonija. ^len e i na Akademijata na Kosovo, kako i na nau~nite dru{tva vo Bitola i [tip i na Nau~noto dru{tvo za istorija na zdravstvenata kultura vo Belgrad. Nositel e na Partizanska spomenica 1941, proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1953) i, me|u drugoto, dobitnik e i na najvisoka nagrada vo SFRJ „AVNOJ# (1978).
BIBL.: Proletnata ofanziva vo 1944 godina vo Makedonija, Skopje, 1957; Fevruarskiot pohod, Skopje, 1975; Zavr{nite operacii za osloboduvawe na Makedonija, Skopje, 1975; Studii i statii, Skopje, 1975; Pogledi na jugoslovenskobugarskite odnosi vo Vtorata svetska vojna, Skopje, 1980. V. St.

ta konferencija (1946), u~esnik na Soborot vo Ohrid (1958), kustos – arheolog vo Narodniot muzej vo Skopje, profesor, crkovnoprosveten referent i glaven i odgovoren urednik na „Vesnik# – Slu`ben list na MPC i novinar vo Op{toobrazovnata redakcija na Radio Skopje.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987. Rat. Gr.

APOSTOLSKO PREEMSTVO NA MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA (st. sl. prμemstvo – prezemawe, nasledstvo, lat. succesio apostolica – sledewe) – nasledstvo na vlasta, odnosno kontinuirano predavawe na Bo`jata blagodat i u~eweto na 12-te apostoli. Zakonska i blagodatna povrzanost na crkovnata erarhija od Gospoda Isusa Hrista, preku apostolite do episkopite i od niv do sve{tenicite i |akonite. MPC e dostojna nasledni~ka na apostolskoto preemstvo; crkovanata erarhija i prvi episkopi se hirotonisani od kanonski podobni arhierei.
LIT.: Polnyj pravoslavnyj bogoslovskij `nciklopedi=eskij slovarw, I i II, reprintnoe izdanie, Moskva, 1921. Rat. Gr.

te`ot, grafikata i skulpturata. Vo makedonskata umetnost, od pedesettite godini navamu, se razvivaat nekolku varijanti na apstraktno slikarstvo: enformel (R. Anastasov, R. Kal~evski, D. Avramovski, I. Velkov, R. Lozanoski, A. Jankuloski), apstrakten ekspresionizam (P. Mazev), geometriska apstrakcija (D. Kondovski, D. Per~inkov) i vidovi na postmodernisti~ki koncepti (D. Petkovi}, B. Manevski, J. [umkovski). I vo skulpturata se javuvaat sli~ni tendencii (P. Haxi Bo{kov, J. Grabul, S. Manevski, B. Nikoloski, D. Poposki, S. Pavleski).
LIT.: Sowa Abaxieva-Dimitrova, Za nefigurativnoto slikarstvo.., „Razgledi#, Skopje, 1975, 6; Vladimir Veli~kovski, Geometrizmot i sovremenata makedonska umetnost, Skopje, 1997. L. N.

APOSTOLSKI, Nikola (Kratovo, 1914 – Skopje, 2003) – protojerej-stavrofor. Se {koluval vo Kratovo, gimnazija zavr{il vo Skopje, a vo Prizren – {estoklasna bogoslovija. Zavr{il Bogoslovski fakultet vo Belgrad i Filozofski fakultet vo Skopje. Vo 1963 g. bil rakopolo`en za |akon i sve{tenik, a istovremeno bil verou~itel i profesor vo srednite u~ili{ta vo Skopje. U~esnik e vo NOB od oktomvri 1941, ~len na Inicijativniot odbor za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija so osnovawe na Makedonskata pravoslavna crkva; eden e od organizatorite na Prviot crkovno-naroden sobor (1945), sekretar na Sve{teni~ka-

APRILSKATA VOJNA VO MAKEDONIJA (6‡17. IV 1941). Pri fa{isti~kata agresija vo Vtorata svetska vojna, germanskata vojska navlegla vo Makedonija od pravcite na ]ustendil–Kumanovo–Skopje, Gorna Xumaja–Carevo Selo (Del~evo)–[tip i Petri~–Strumica, a avioni gi bombardirale Skopje, Kumanovo, [tip, Veles, Bitola i pozna~ajnite mostovi i tuneli po komunikacijata Skopje–Solun. Jugoslovenskata vojska najseriozen otpor poka`ala na frontot kon Albanija, od kade {to napad vr{ela italijanskata divizija „Firence#. Germanskite sili so ofanzivni dejstva $ zadale re{ava~ki udar na jugoslovenskata vojska (6–10. IV), gi zazele vitalnite objekti (11–17. IV) i ja primorale jugoslovenskata vlada da potpi{e bezuslovna kapitulacija (17. IV). Makedonija bila podelena pome|u Italija i Bugarija. Bugarskite akcioni komiteti (formirani od 13 april) se aktivirale da ja pretstavat bugarskata okupacija kako osloboduvawe i obedinuvawe.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod, 5, INI, Skopje, 2003. V. St.

Viktor Apfelbek

APFELBEK, Viktor (Viktor Apfelbeck) (Ajzenerc, [taerska, 1859 ‡ Saraevo, 1. V 1934) ‡ entomolog, holeopterolog. Kako kustos na Zemskiot muzej vo Saraevo (1889‡1925) osnoval edna od najgolemite zbirki na insekti na Balkanot. Po penzioniraweto bil honoraren entomolog na Higienskiot zavod vo gradot. Ja istra`uval faunata na bez’rbetnicite i bil eden od vode~kite evropski entomolozi. Uspeal da otkrie i da opi{e okolu 500 novi oblici na insekti na Balkanot, vklu~itelno i vo Makedonija. Avtor e na okolu 100 bibliografski edinici vo razni izdanija niz Evropa.
BIBL.: Fauna insectorum balcanica, I-VI, Sarajevo, 1894-1916; Die Käferfaune der Balkanhalbinsel, I, Berlin, 1904. S. Ml.

APSTRAKTNA UMETNOST – pojava vo umetnosta od po~etokot na XX v. Gi podrazbira nemimeti~kite dela vo slikarstvoto, cr-

ARABAJ (V v. pr.n.e.) – vladetel na Linkestite, sovremenik na Perdika II i na Arhelaj I. Tukidid go spomnuva imeto na kralot na linkestidskite Makedonci Arabaj, protiv kogo vojuvaat makedonskiot kral Perdika II (424) i spartanskiot vojskovodec Brasida, podocna i Arhelaj. Postoi epigrafski natpis vo Pelagonija (365/4 pr.n.e.) na koj e za~uvana prvata bukva od imeto na pelagoniskiot vladetel. Na epigrafskiot

77

A

†ARAMISKO#

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

natpis, delumno za~uvan na atinskiot Akropol, se zapi{ani dogovori za sojuzni{tvoto me|u Arabaj od Linkestida i Atina (ok. 423 pr.n.e.).
LIT.: Thucydides, 4 vols., Harvard University Press, 1958; Aristotle, Politics, Harvard Universiy Press, 1959; J. N. Borza, Vo senkata na Olimp, pojavata na Makedon, Skopje, 2004. A. [uk.

Zajas, Ki~evsko (do 1927). I vo vremeto na NOAVM aktivni bile oddelni ka~a~ki dru`ini. Opeani se vo mnogu narodni pesni, so razli~no odrazen odnos na narodnite tvorci kon nivniot lik i delo, vo zavisnost od opeanite nastani.
IZV.: Aleksandar Matkovski, Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija, I-V (1620-1810), Skopje 1961-1980. LIT.: Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, III, Skopje, 1983; D-r Gligor Todorovski, Zapadna Makedonija za vreme na okupacijata (1941-1944), Skopje, 1998, 1311. S. Ml.

†Aramisko oro#

†ARAMISKO# ‡ makedonsko ma{ko narodno oro so metar 13/16 (3,2,3,2,3). Naj~esto se igralo vo Bitolsko. Ima borbena sodr`ina i mimi~ko-dramski elementi: frlawe bombi, strelawe so pi{toli, se~ewe so sabja i sl. Vo po~etokot racete se dr`at za ramo, a potoa, koga igraorcite se dvi`at eden zad drug, racete slobodno se spu{teni, bez dr`ewe.
LIT.: Mihailo Dimoski, Makedonski narodni ora od repertoarot na ansamblot za narodni pesni i igri „Tanec“, Skopje, 1977, 203. \. M. \.

ARAPICA ‡ reka so vodopadi kaj Negu{. Po zadu{uvaweto na vostanieto vo Negu{ (april 1822) osmanliskata vojska i ba{ibozukot vr{ele teror vrz naselenieto vo gradot. Mladi `eni i devojki bile siluvani, a deca i starci ubivani. Za da ja za~uvaat ~esta, mnogu devojki i mladi `eni so svoite deca se frlale od vodopadot i se samoubivale.
LIT.: Todor Simovski, Negu{koto vostanie vo 1822 godina, „Nova Makedonija#, X, 2708, Skopje, 2. VIII 1953; D-r Risto Poplazarov, Negu{koto vostanie od 1822 godina i u~estvo na Makedonci vo Gr~koto vostanie, „Prilozi#, 34-35, Bitola, 1981. M. Zdr.

le lo{i, se odmetnale od Boga i po~nale da pravat zlodela. Niv gi vikame |avoli. Eden me|u niv po ime Denica, zaslepen od golemata mo} {to mu ja dal Bog, se odmetnal, sobral golemo dru{tvo i sozdal celo nevidlivo nebesno duhovno carstvo. Sveti Arhangel Mihail go pobedil, go simnal od neboto, a i podocna prodol`il da se bori za slavata Bo`ja, poradi {to e pretstaven vo vojvodska obleka so me~ i kopje vo racete. Vo narodnoto veruvawe toj e pretstaven kako so me~ im gi zema du{ite na lu|eto, poradi {to vo nekoi mesta e nare~en „Arangel du{evadnik“.
LIT.: Jevrem A. Ili¢, O praznicima pravoslavne crkve, Beograd, 1860. M. Kit.

ARAMISTVOTO VO MAKEDONIJA ‡ razbojni{tvo povrzano so ajdutstvoto, no i vo podocne{nite vremiwa, vo periodot me|u dvete svetski vojni i NOAVM. Aramiskite dru`ini broele od mali grupi do nekolku iljadi odmetnici od vlasta, na ~elo so aramba{a. Niv gi formirale pripadnici na razni etni~ki zaednici ili voeni dezerteri. Vo vremeto na osmanliskoto vladeewe ~esto se poistovetuvalo so ajdutstvoto, bidej}i odmetnicite od makedonsko poteklo gi napa|ale glavno zloglasnite agi, begovi i bogatite trgovci. No imalo i mnogu primeri na aramistvo od odmetnati mesni nasilnici od vlasta, oddelni dezerteri od voenite edinici i pripadnici na ba{ibozukot. Registrirani se i povremeni navleguvawa na aramiski dru`ini od Albanija. Okolu 1000 aramii od oblasta na Mat (Albanija) go napadnale i gradot Bitola (1711). Posebno karakteristi~ni bile primerite na ograbuvawe na pe~albarite pri nivnoto vra}awe, ~esto vo sorabotka so mesnite vlasti. Toa go vr{ela i aramiskata dru`ina od okolu 40 ka~aci na Kaqu{ od s.
78

ARA^ (xizie) (XIV–XIX v.) – dr`aven danok vo Osmanliskata Imperija {to rabotosposobnite nemuslimanski podanici go pla}ale na dr`avata kako znak na pokornost i na lojalnost. Za vozvrat ovie podanici steknuvale odredeni gra|anski prava i sloboda na veroispoved. Bil ukinat vo sredinata na XIX v. Sinonim: xizie.
LIT.: Hamid Had`ibegi}, D`izja ili hara~, †Prilozi za orijentalnu filologiju i istoriju jugoslovenskih naroda pod turskom vladavinom#, III IV, Sarajevo, 1952-53; Nerkez Samilagi}, Leksikon Islama, Sarajevo, 1990, 163, 239; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, I, Skopje, 1983. Dr. \.

ARAN\ELOVDEN ‡ hristijanski praznik Sobor na sveti Arhangel Mihail (21/8 noemvri), kaj narodot poznat kako Aran|el i Aran|elovden. Mnogu semejstva go imaat za doma{en praznik i go praznuvaat so doma{ni slu`bi. Spa|a me|u pogolemite praznici. Koga nekoi angeli po~nale da go napu{taat Boga i stanale lo{i, gi sobral Arhangel Mihail site angeli i kako znak na vernost kon Boga po~nal zaedno so niv da ja slavi Sveta Trojca so pesnata: †Svet, Svet, Svet e Gospod Savaot#. Vo spomen na toj sobir crkvata go vostanovila ovoj praznik. So nego im se oddava priznanie na site angeli. U{te eden den od pravoslavniot kalendar e povrzan so imeto na sv. Arhangel Mihail. Na 19/6 septemvri se praznuva Spomen na ~udata na sv. Arhangel Mihail vo spomen na ~udoto vo Hon, mesto vo Frigija, koga toj ja spasil crkvata od urivawe od nevernicite, koga vodata {to trebalo da ja potopi ja svrtel vo druga nasoka.

ARAN\EL, Sv. (Arhangel Mihail) ‡ na~alnik na angelite, vi{ angel. Pred da go sozdade materijalniot svet (zemjata, neboto, yvezdite, ~ovekot i sl.), Gospod go sozdal duhovniot svet - angelite. Vo po~etokot site tie bile dobri. Podocna nekoi od niv stana-

LIT.: Srpski narodni obi~aji u \ev|eliskoj kazi, prikupio i opisao Stefan Tanovi¢, u~iteq, Beograd, 1927; Marko K. Cepenkov, Kniga devetta, Narodni veruvawa, detski igri, redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska, Skopje, 1972. M. Kit.

ARA^INOVO – selo vo Skopsko. Se nao|a vo severoisto~niot del na Skopskata Kotlina na nadmorska visina od okolu 260 m. So

S. Ara~inovo, Skopsko

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ARGIROV

A

regionalen pat e povrzano so Skopje od koe e oddale~eno 7 km. Ima 7.315 `., od koi 594 se Makedonci i 6.677 Albanci. Toa e sedi{te na op{tina koja zafa}a povr{ina od 3.130 ha, ima 4 naseleni mesta so 11.597 `. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena i policiska stanica.
Al. St.

ARBATSKI, Jurij (Moskva ‡ 15. IV 1911 ‡ ^ikago, 3. IX 1963) ‡ orgular, folklorist, pedagog. Muzika studiral vo Lajpcig. Podocna bil katedralski orgular i direktor na Katedralskiot orkestar vo Belgrad, a od 1942 g. rabotel vo Institutot za slavistika vo Praga. Go prou~uval folklorot na slovenskite narodi. Doktoriral (1943) na Filozofskiot fakultet vo Praga so temata †Svireweto na makedonskiot tapan#. Kaj nego u~el makedonskiot kompozitor Pan~e Pe{ev. A. pokraj drugoto, izveduval i dela od makedonski kompozitori. Na edno za~uvano programsko liv~e od koncertot vo Lajpcig stoi deka gi izvel †[estata sonata za orguli# od Pan~e Pe{ev i †Fantazijata za orguli# od @ivko Firfov. M. Kol.

`i kako nagledno u~ebno pomagalo za studentite po {umarstvo. Do 1968 g. se vneseni 642 doma{ni i stranski vidovi, od koi 84,6% {irokolisni i 13,6% iglolisni vidovi. Osven za nastava vo Arboretumot se vr{eni i nabquduvawa na reakcijata na oddelni vidovi vo ekolo{kite uslovi: otpornost kon zimski mrazevi i letni su{i, pojava na fito i zooparaziti, plodonosewe, vegetativno razmno`uvawe i dr. Neposredno do Arboretumot se podignati nasadi od razni klonovi na topoli na povr{ina od 24,5 ha. Na niv se vr{eni merewa na raste`ot i produktivnosta na drvnata masa. Vo 1965 g. Arboretumot e proglasen za spomenik na priroR. R. data i kulturata. ARGEADI ([Arge2dai) – prvata makedonska kralska dinastija (ok. 707/6–310/9 pr.n.e.) so kralevite (basilevsi, monarsi): Perdika, Argaj, Filip, Aerop I, Alketa, Aminta I, Aleksandar I, Perdika II, Arhelaj I, Orest, Aerop II, Aminta II, Pavzanija, Aminta III, Aleksandar II, Ptolemaj Alorski, Perdika III, Filip II, Aleksandar III, Filip III i Aleksandar IV. Imeto Argeadi se povrzuva so gr. Argos vo Orestida, osvoen od Perdika. Etimologijata na imeto se povrzuva i so mitskiot predok Argeas, sin na eponimniot heroj Makedon. Dr`avata na Argeadite zapo~nuva da se {iri od teritorijata me|u r. Ludijas (Moglenica) i r. Halijakmon (Bistrica), kade {to se smesteni dvete kralski prestolnini Ajga i Pela. Kon krajot na VIII v. pr.n.e. zapo~nuva proces na obedinuvawe na makedonskite etnosi pod vodstvo na Argeadai Makedones; za vreme na Filip II i na Aleksandar III Makedonski so osvojuvawata sozdavaat svetska imperija.
LIT.: Herodotus, 4 vols., Harvard University Press, 1960; Stephan von Byzanc, Ethnika, Graz, 1958; N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. A. [uk.

mesar) i opolnomo{tenik na OZNA vo ^etvrtata divizija na NOVJ. Nositel e na Partizanska spomenica 1941 i pove}e odlikuvawa.
IZV.: Kru{evo, faktografski materijali i rekonstrukcija na nastanite od NOAVM, AOINI vo Skopje; @enite od Makedonija vo NOV 1941-1945. Zbornik na dokumenti, Skopje, 1976. LIT.: Zlatko Biljanovski, Odredot „Pitu Guli#, „Misla#, Skopje, 1973; Vtora makedonska udarna brigada. Se}avawa i dokumenti, „Na{a kniga#, Skopje, 1973. S. Ml.

ARGIRIJADES, Panagiotis (Paul Argyriadès) (Makedonija, 1849‡ Pariz, 1901) ‡ pravnik, publicist. Vo Pariz bil advokat vo Apelaciskiot sud. Se zastapuval za sozdavawe balkanska federacija (od 1869). Dejstvuval i preku †Me|unarodnata liga za mir#, koja za toa raspravala na kongresite vo Lozana (1869) i @eneva (1876 i 1886). Go izdaval sp. †La Question Sociale# (1885), vo koe objavil statija †Makedonija#, vo koja go obrazlo`uva proektot za dr`ava Makedonija vo balkanska konfederacija postavena od zemjite pod vlasta na osmanliskata dr`ava. Pod negovo pretsedatelstvo (1894) bila osnovana Ligata za balkanska konfederacija, so cel da raboti na realizirawe na proektot.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, P. Argirijades za Balkanskata konfederacija i re{avaweto na makedonskoto pra{awe-Makedonskoto pra{awe, Skopje, 1990; Mihajlo Minoski, Idejata za konfederacija vo makedonskata politi~ka misla, Godi{en zbornik na filozofskiot fakultet, Skopje, 1990-1991. M. Min.

Arboretumot na PMF vo Skopje

ARBORETUM (lat. arbor – drvo) – prostor na koj se odgleduvaat drvja i grmu{ki nameneti za eksperimentalni, odgleduva~ki, nau~ni, ornamentalni i edukativni celi. Al. And. ARBORETUM „KRU[EVO# – formiran 1950 g., kako terenska opitna stanica na [umarskiot institut od Skopje. Lociran blizu gradot Kru{evo na 1.300-1.400 m n.v., odigra mnogu va`na uloga vo procesot na introdukcija na golem broj iglolisni egzoti, koi denes masovno se zastapeni vo na{ata zemja i zazemaat va`no mesto vo makedonskoto {umarstvo.
Al. And.

ARBORETUM „TRUBAREVO# – se nao|a 7 km ju`no od Skopje, kaj seloto Trubarevo. Organiziran e vo 1953 g. na poplavni tereni kraj rekata Vardar na povr{ina od 3,3 ha so cel da se sozdade `iva zbirka od drvja i grmu{ki {to }e slu-

ARGIR(OVSKA)-NAUMOVA, Jelena (Eli) Kostova (psevd. Ilinka) (Kru{evo, 16. II 1921) ‡ rabotni~ka, borec i politi~ki rakovoditel vo NOAVM. Bila aktiven ~len na Dru{tvoto „Esperanto# vo Kru{evo. Kako zamenik-politi~ki komesar na ~eta vo Kru{evskiot NOPO „Pitu Guli# (od juni 1942), bugarskiot Voen preki sud vo Prilep ja osudil vo otsustvo na 15 godini zatvor (22. XI 1942). Izvesno vreme bila borec i politi~ki rakovoditel vo Mavrovsko-ki~evskiot NOPO, NO bataljon „Mir~e Acev#, Vtorata makedonska NOUB (zamenik-politi~ki ko-

ARGIROV, Dimitar (Mito) (s. Kr~ovo, Demirhisarsko, Sersko, 1882 – s. Petrovo, Demirhisarsko, Sersko, 25. XI 1936) – serski vojvoda. Sin na poznatiot Ilija Kr~ovalijata. Zavr{il osnovno obrazovanie. Do 1905 g. dejstvuval vo ~etata na vojvodata Jane Sandanski. Potoa bil izbran za samostoen vojvoda na ~eta {to dejstvuvala glavno vo Sersko.
IZV. i LIT.: CDA, f. 396, op. 2, a.e. 16, l. 165; NBKM-BIA, kol. 42, a.e. 68, l. 68; v. „Obzor#, br. 45. Sofi®, 1935-1936.Al. Tr.

ARGIROV TRIOD ‡ makedonski kirilski rakopis od XIII v. Imeto go dobil po St. Argirov, porane{en sopstvenik na 56 lista od kodeksot so vkupno 59 pergamentni listovi. Se ~uva vo Narodnata biblioteka †Sv. Kiril i Metodij# vo Sofija pod br. 933. Eden list se nao|a vo DARM, Skopje, inv. br. 74/76, sign. AM-MF-1. Jazi~nite osobenosti upatuvaat na Prespanskiot kraj. Nekoi pravopisni osobenosti, kako i dvata zbora ispi{ani so ubavo glagoli~ko pismo na l. 2v, uka`uvaat
79

A

ARGIROV-KR^OVALIJATA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

na glagoli~ka predlo{ka. Na l. 31v so crveno mastilo se ispi{ani notni znaci (neumi). V. D. ARGIROV-KR^OVALIJATA, Ilija (s. Kr~ovo, Demirhisarsko, 1856 ‡ s. Kr~ovo, juli 1918) ‡ deec na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe i vojvoda na TMORO. U~estvuval vo Kresnensko-razlo{koto vostanie (1878‡1879) vo ~etata na Stojan vojvoda, a potoa bil ajdutin vo razni ajdutski dru`ini vo Makedonija. Se vklu~il vo TMORO (letoto 1899) i stanal vojvoda na prvata ~eta na Organizacijata vo Serskiot revolucioneren okrug, a potoa stanal vojvoda vo Demirhisarsko (1902‡1903). Zel u~estvo vo Ilindenskoto vostanie i bil punktov na~alnik vo Rila (1902‡1908). Vo vremeto na Mladoturskata revolucija (1908) se legaliziral, no naskoro bil uapsen, osuden (1909) i dve godini pominal vo Solunskiot zatvor (1909‡1911), po {to postepeno se pasiviziral od revolucionernata i politi~kata dejnost. S. Ml.

LIT.: P. Darvingov, Istori® na Makedono-odrinskoto opol~enie, t. 1, Sofi®, 1919; v. „IlindenÝ#, br. 6, 7, Sofi®, 1922. Al. Tr.

ARGOS (Argos) – anti~ki makedonski grad vo Pajonija kaj s. Vodovrati (Vidin Grad) ju`no od Veles, spomnuvan vo izvorite od Hierokle (Hier. 641, 3) koj go smestuva vo rimskata provincija Macedonia Secunda, me|u gradovite Stobi i Astraion. Spored eden natpis od Lete pokraj gradot vo 119 god. pr.n.e. se odvivala borbata pome|u Rimjanite i Keltite. Otkrieniot natpis kaj Vodovrati, kade {to se registrirani ostatoci od edna prostrana naselba, so tragi od fortifikacija od predrimskata i rimskata epoha, ja potvrduva lokacijata na ovoj grad.
LIT.: B. Josifovska DragoeviÊ, Prilog lokalizovawu grada Argosa u Peoniji, „@A#, 15, Skopje, 1965, 117–136; F. Papazoglou, Les villes de Macédoine à l’époque romaine, Paris, 1999, 311–312. V. B.-Gr.

Narodniot teatar vo [tip

(†Somnitelno lice#), Axi Trajko (†Begalka#), ^ibutkin (†Tri sestri#), Vojnicki (†Vujko Vawa#) i dr. Re`ii: †Tatko#, †Makedonska krvava svadba#, †Stapica za bespomo{niot ~ovek# i dr. R. St. ARZAVAL (ARZOVAL) (tur. arsuhal od arap.) ‡ grupna pismena molba, `alba ili pretstavka vo vremeto na osmanliskoto vladeewe vo Makedonija. Bil pi{uvan i dostavuvan do nadle`nite osmanliski vlasti i velikodostojnici (valija, vezir ili sultan) vo osobeni priliki na izrazena narodna potreba, vo znak na poplaka ili protest. Ima {irok odraz vo narodnoto tvore{tvo, posebno vo narodnite pesni, sekoga{ so nade` deka }e inicira intervencija na oficijalnite vlasti („Sobrale se selanite, / te`ok arzoval dadoa / na bitolskiot valija#).
LIT.: Bitola, babam Bitola. Narodni pesni vo koi se spomenuva Bitola. Sobral, predgovor i re~nik napi{al prof. Filip Kavaev, Bitola, 1959, 58. S. Ml.

Dragi Argirovski

ARGIROVSKI, Dragi (Kumanovo, 17. III 1939) – novinar, publicist. Vo Makedonskata televizija bil od nejzinite za~etoci (1960). Toj se potpi{al na prviot televiziski prilog na makedonski jazik, emituvan na zaedni~kata programa od Belgradskoto studio. Rabotel kako dopisnik od Kumanovo, urednik na Dopisnata redakcija na †Vesti# i kako pomo{nik-direktor na MRT za programski pra{awa. Bil direktor i urednik na †Stopanski vesnik# i †Makedonski vodi#. Avtor e na nekolku publicisti~ki trudovi. J. F. ARGIROV-^AU[OT, Hristo (s. ^i~eg’s, Enixevardarsko, 1884 – Sofija, 7. II 1922) – vodenski vojvoda. Bil ~etnik vo ~etata na vojvodata Apostol Terziev – Enixevardarsko Sonce, a potoa samostoen vojvoda so svoja ~eta vo Vodensko i vo Enixevardarsko. Po 1912 g. bil vojvoda vo Bersko. U~estvuval vo osloboduvaweto na Ber od Osmanliite.
80

AREALNA LINGVISTIKA ‡ lingvisti~ka disciplina {to go prou~uva vlijanieto na faktorot prostor vo `ivotot i evolucijata na jazikot. Arealnata lingvistika gi istra`uva promenite vo strukturata na jazikot niknati kako rezultat na negovite prostorni kontakti so drugi jazici, kako na dijalektnoto, taka i na standardnoto nivo. Vo interesot na arealnata lingvistika spa|aat pojavite kako: lingvisti~kata interferencija, me{aweto na jazi~nite kodovi, bilingvizmot, multilingvizmot, diglosijata i dr. Najtipi~ni metodolo{ki pristapi: kontrastivnata / konfrontativnata analiza i (na dijalektno nivo) lingvisti~kata geografija. Istra`uvawata od oblasta na arealnata lingvistika se od golema va`nost za op{tata teorija na jazikot, za teorijata na negovata evolucija i za dijahroni~nata i sinhroni~nata tipologija na jazi~nite sistemi. Balkanot kako multilingvalna teritorija pretstavuva atraktiven objekt za istra`uvawa od oblasta na arealnata lingvistika. Pri MANU (2000) e osnovan Istra`uva~ki centar za arealna lingvistika (ICAL). Glavnite dolgogodi{ni proekti realizirani vo ICAL se: †Me|unarodnite lingvisti~ki atlasi# i †Funkcionalnata i geografskata karakteristika na morfo-sintaksi~kite balkanizmi#. Z. T. AREV, Ilija ([tip, 3. XI 1914 – [tip, 12. I 1977) – akter i re`iser na Narodniot teatar od [tip. Be{e pove}e pati upravnik na teatarot i eden od negovite osnova~i. Ulogi: Jerotie

ARIJAN, Flavij (Flavius Arianus) (Nikomedija, ok. 95 g. pr.n.e. – 175 pr.n.e.) – avtor na filozofski i istoriski dela i na patepisi. Vo glavnoto negovo delo „Aleksandrovata Anabasa# (napi{ano od 166 do 168 g. pr.n.e.) e zapi{ana (vrz osnova na istoriski izvori) istorijata na pohodot na Aleksandar Makedonski. Kako prodol`enie na ova delo ja pi{uva „Indiskata istorija# (spored zapisite na Aleksandroviot vojskovodec Nearh). A. ima golem broj istoriski dela {to ne se za~uvani ili od niv ostanale samo fragmenti: „Nastani po Aleksandar#, „Istorija na Bitinija#, „Partska istorija#, „Alanska istorija#.
LIT.: Arrian, History of Alexander, Loeb Classical Lybrary, Harvard Univesity Press, 1959; Arijan, Aleksandrovata Anabasa. Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000. A. [uk.

ARIJANSTVO – u~ewe na sve{tenikot Arij (ok. 260–336) od Aleksandrija, hristijanska sekta {to go prifatila i go {irela negovoto u~ewe. Arijanstvoto ja odrekuvalo istovetnosta i ednakvosta na Bog–Otec i Bog–Sin, odnosno ja odrekuvalo bo`estve-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ARI[

A

nata priroda na Isus Hristos, deka Isus Hristos, sinot bo`ji, bil samo sli~en na tatko mu, no ne bil ist i ednakov (ramen) so nego, bidej}i bil sozdaden od nego, odnosno, poteknuval od nego. Na Prviot vselenski sobor vo Nikeja (325) arijanstvoto bilo osudeno kako eres, no prodol`ilo da se {iri, a na Vtoriot sobor vo Carigrad (381) bilo odvoeno od hristijanskata crkva.
LIT.: H.M.Gwatkin, Studies of Arianism, Cambridge, 1900; R.P.C. Hanson, Search for the Christian Doctrine of God: The Arian Controversy 313–381, Edinburg, 1988. K. Ax.

ARISTOBUL od Kasandreja – vojkovodec na Aleksandar Makedonski. Napi{al (po 301 g. pr.n.e.) istorija na vojnite na Aleksandar, delo (koe ne e za~uvano) so apologetski karakter, verodostoen izvor za ponatamo{nite Aleksandrovi anabasi (Arijan, Aristobul i Ptolemaj).
LIT.: Arrian, History of Alexander, Loeb Classical Lybrary, Harvard University Press, 1959; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.

Aristotel

ARISTOTEL (Stagira na Halkidik, 384 pr.n.e. – Halkis, Evboja, 322/1 pr.n.e.) – filozof {to zastapuva celi oblasti duhovnost, filozofija i nauka. Rasne vo Pela, vo prestolninata na makedonskite kralevi, `ivee na dvorot na makedonskiot kral Aminta (tatko mu Nikomah e dvorski lekar), drugaruva so kralot Filip II Makedonski, u~itel mu e na Aleksandar Makedonski; prijatel i {titenik e na makedonskiot vojskovodec, strategot na Evropa, Antipatar. @ivee i raboti mnogu godini vo Atina (kako metek, bez atinsko gra|ansko pravo), kade {to go osnova gimnazionot Likej (Peripetat), pod za{tita na Aleksandar Makedonski i na Antipatar. Po smrtta na Aleksandar e obvinet za bezbo`nost, bogotvorewe na tiranin i za makedonofilstvo i prinuden e da se povle~e vo Halkis na Evboja, kade {to umira (otposle ostankite mu se odneseni vo Stagira). Ostavil mnogubrojni rakopisi, obraboteni i

izdadeni od filologot Andronik od Rodos; korpusot bil sobran i prenesen vo Aleksandriskata biblioteka vo vremeto na Ptolemaj Filadelf (285–247 g. pr.n.e.). Po 20-godi{en prestoj vo Platonovata akademija, vo Atina ja osnoval svojata filozofska {kola Likej, poznata i pod imeto Peripateti~ka ({eta~ka) {kola. Bil obvinet za bezbo`ni{tvo i poradi toa ja napu{til Atina so zborovite: „Za Atiwanite povtorno da ne zgre{at# (aludiraj}i na Sokratovoto tragi~no pogubuvawe). Predmet na negovoto interesirwe bile site podra~ja na ~ovekovoto toga{no znaewe, a osobeno logikata, metafizikata, fizikata, psihologijata, etikata, poetikata, astronomijata, meteorologijata, zoologijata i dr. Aristotel napravil prva klasifikacija na toga{nite znaewa vo tri grupi: teoriski (metafizika, fizika, matematika), prakti~ni (etika, politika, ekonomija) i poeti~ki (poetika, gramatika, retorika). Logikata ne ja smestil vo ovaa klasifikacija za{to smetal deka taa e organon (instrument) za filozofirawe. Negovata logika e formalna zatoa {to toj gi formuliral zakonite na logi~ki korektnoto mislewe. „Prvata filozofija# (podocna nare~ena metafizika) gi ispituva poslednite, najvisoki i najop{ti principi na s¢ {to postoi. Predmet na prvata filozofija se materijata, formata, dvi`eweto i celta. Nasproti Platon, Aristotel smeta deka op{toto ne postoi nadvor od poedine~noto. Poedine~nite stvari ja so~inuvaat prvata supstancija, {to e najva`na kategorija od desette kategorii so koi se opi{uva bitieto. Spored misleweto na Aristotel, postojat dva vida doblesti: dianoeti~ki (razumski) i eti~ki (moralni, volevi). Negovata aretologija se zasnovuva vrz principot „zlatna sredina#. Vo politi~kata teorija go definira ~ovekot kako „politi~ko su{testvo# (zoon politikon) imaj}i predvid deka ~ovekot e racionalno i op{testveno su{testvo. Zna~ajna e i negovata esteti~ka teorija vo koja centralno mesto zazema idejata za katarzis.
BIBL.: Aristotel, Nikomahova etika. Predgovor i prevod, E. Koleva, Skopje, 2003; Aristotel, Retorika. Prev. V. Tomovska, Skopje, 2002; Politika. Prev. M. Buzalkova-Aleksova, Skopje, 2006. Organon, Metafizika, Fizika, Za du{ata, Za neboto, Poetika i dr. LIT.: F. Koplston, Istorija filozofije, Gr~ka i Rim, Beograd, 1991. V. G.-P. i A. [uk.

{kola za politi~ki nauki vo Belgrad. Bil u~itel i direktor na osnovno u~ili{te, pretsedatel na Op{tinskata konferencija na SSRNM vo Kumanovo, pratenik vo Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM i vo Soborot na narodite na Sobranieto na SFRJ (1970) i ~len na Sojuznata konferencija na SSRNJ. S. Ml.

Teuta Arifi

ARIFI, Teuta (Teuta Arifi) (Tetovo, 1969) – univ. profesor, politi~ar i pratenik. Osnovnoto i srednoto obrazovanie gi zavr{ila vo Tetovo. Diplomirala na Grupata za albanski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina. Magistrirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Doktorirala na tema „Likot na `enata vo albanskata kni`evnost# na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Rabotela kako docent po predmetot Albanska kni`evnost na Katedrata za albanski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. Eden period rabotela kako novinar-dopisnik na Doj~e vele. Anga`irana e kako profesor po Albanska kni`evnost na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa vo Tetovo. Vo momentov e potpretsedatelka na DUI i pratenik vo Sobranieto na RM.
BIBL.: Gjeografia ime (Mojata geografija), poezija, 1996; @enskiot feminizam, 1997; @enata vo sovremenite trendovi vo Makedonija, studii, 1997; Sedum magi~ni denovi, raskazi, 1998. A. P.

ARIFI, Arif (s. Lipkovo, Kumanovsko, 15. VI 1935) ‡ politi~ki deec. Ja zavr{il Visokata

ARI[ (rod Larix Mill., fam. Pinaceae) – rod so okolu deset listopadni iglolisni vida, rasprostraneti vo studenite zoni i regioni na severnata hemisfera. Visoki drvja (do 40 m), so tenki, nepravilno rasporedeni granki, vrz koi se razvivaat dva tipa letorasti (dolgorasti i kratkorasti). Igli~kite se ne`ni, svetlozeleni, 3–4 cm dolgi, spiralno rasporedeni vrz dolgorastite, a vrz kratkorastite po 30–40 vo snop~iwa. Naesen po`oltuvaat i opa|aat. Ma{kite cvetovi imaat `olti ispraveni resi, a `enskite purpurno crveni {i{ar~iwa. Soplodijata {i{arki se dolgi
81

A

ARJE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

do 4 cm. Vo RM pred polovina vek se vneseni evropskiot (L. decidua Mill.) i japonskiot ari{ (L. leptolepis Gord.). Al. And. ARJE, Josef (?– Skopje, 1936) – Evrein, bankar vo Skopje. Bil sopstvenik na bankata „Vardar#, pretsedatel na Evrejskata zaednica vo Skopje (1936). Iako nemal razbirawe za cionizmot, bil poznat kako golem donator za pomo{ na mnogu organizacii i ustanovi, nezavisno dali bile evrejski ili ne. Osobeno se zalagal za pomo{ na siroma{nite.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990. J. Nam.

graf od rodot Arnaudovci, koj od Gali~nik se preselil vo s. Karakoj kaj Nevrokop. Vo sorabotka so lokalniot rezbar Josif Petrov i negoviot sin Ilija Josifov, vo okolinata izrabotuval ikoni. M. A. go obu~il i svojot sin Leontij (Lev~o), koj se preselil vo Dupnica i tamu zografisuval do smrtta vo 1914 g.
LIT.: A. Vasiliev, BÍlgarski vÍzro`denski maŸstori, SofiÔ, 1965, 230. V. P.-K.
Violeta Arnaudova

ARMENSKI, Slave Gligorov (Berovo, 4. II 1950) – diplomiran ma{inski in`ener. Diplomiral na Elektroma{inski fakultet vo Skopje (1974) (Oddel ma{inski, nasoka energetski ma{ini), magistriral (1980) na Ma{inskiot fakultet vo Belgrad, a doktoriral (1987) na Ma{inskiot fakultet vo Skopje. Vo 1984 g. prestojuval vo ASEA-ATOM vo [vedska, a vo 1985 vo EDF vo Francija. Vo 1975 g. e izbran za asistent, 1987 za docent, 1992 za vonreden profesor, a 1997 g. za redoven profesor. Glaven stru~en interes – termoenergetikata, obnovlivite izvori na energija, nekonvencionalnite TEP. Prodekan na Ma{inskiot fakultet (1989–1992), pretsedatel na SZTK na Republika Makedonija (1998– 2002), ~len na Komisijata za nastavni pra{awa na Univerzitetot. Ima objaveno pove}e od 120 nau~ni i stru~ni trudovi. Avtor e na 3 osnovni u~ebnici i dve zbirki. Sl. A. ARNAUDOV, Dimitar Sotirov (s. Libjahovo, Nevrokopsko, ? – SSSR, 1937) – u~itel i publicist, komunist, ~len na OK na BKP. Vo 1925 g. bil eden od osnova~ite na VMRO (Ob) i ~len na CK. Dejstvuval za obedinuvaweto na makedonskite revolucionerni sili okolu VMRO (Ob). Vo 1930 g. u~estvuval na sostanokot so Balkanskiot revolucioneren centar za formirawe Edinstven front na nacionalno potisnatite narodi. Bil privrzanik za sorabotka na VMRO (Ob) so site balkanski revolucionerni dvi`ewa vklu~itelno i so komunisti~kite. Vo stranstvo go populariziral makedonskoto osloboditelno delo. Vo 1937 g. zaminal vo Moskva.
LIT.: BKP, KominternÍt i makedonski®t vÍpros (1917–1946), I, SofiÔ, 1998, II, 1999; Dimitar Vlahov, Memoari, Skopje 1970. O. Iv.

Mihail Arnaudov

dii po psihologija zavr{uva na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1979), kade {to i magistrira (1986) i doktorira (1995). Izveduva nastava po predmetite: Op{ta psihologija, Psihologija i Psihologija na kreativnosta, za studentite od Filozofskiot fakultet i od Prirodno-matemati~kiot fakultet na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje.
BIBL.: Ajde da mislime kako da mislime – 101 ideja za razvoj na kreativnoto mislewe, koavtor, 1995; Pottiknuvawe i razvivawe na kreativnoto mislewe so tehniki na divergentna produkcija, 1996; Priodi kon vizuelno razmisluvawe, koavtor, 2000. LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006, Skopje, 2006, 209. V. Arn.

ARNAUDOV, Mihail (Ruse, 1878 – Sofija, 1978) – istaknat bugarski nau~nik – folklorist, etnograf, literaturen istori~ar, kulturolog, teoreti~ar. Po ma{ka loza vodi poteklo od Makedonija (s. Vratnica, Tetovsko). Mo{ne ploden avtor. Me|u brojnite negovi studii, monografii, istra`uvawa i ogledi vidno mesto zazemaat monografijata za Miladinovci (1943 i 1969) i golemata studija za Stefan Verkovi} i †Veda Slovena# (1968). Srednoto obrazovanie go zavr{il vo rodniot grad, visokoto vo Sofija, a podolga specijalizacija imal vo Germanija. Bil ~len na Bugarskata akademija na naukite, rektor na Sofiskiot univerzitet i pretsedatel na Sojuzot na pisatelite na Bugarija. Bil ~len i na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija i ~est sorabotnik vo negoviot organ †Makedonski pregled#. Avtor e na bogat folkloren zbornik na makedonski narodni pesni od Tetovsko, sobrani vo tekot na Prvata svetska vojna. G. T. ARNAUDOV, Naum (Ohrid, 2. ¶ 1876 – Sofija, 1. VIII 1941) – u~itel, ~len na MRO. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje. Bil u~itel vo Bitola, Solun, Ohrid, Voden, Nevrokop i na drugi mesta. Vo tekot na 1905 g. stanal ~len na Okru`niot revolucioneren komitet vo Bitola kako pretstavnik na Ohridskata okolija.
IZV. i LIT.: CDA, f. 953, op. 1, a.e. 93, l. 6; T. Nikolov, Spomeni iz moeto minalo, Sofi®, 1989. Al. Tr.

Qup~o Arnaudovski

ARNAUDOV, Milu{ (Gali~nik, vtorata polovina na XIX v.) – zo82

ARNAUDOVA, Violeta Vidanova (Skopje, 22. V 1956) – psiholog, univerzitetski profesor. Stu-

ARNAUDOVSKI, Qup~o (Ohrid, 16. III 1931) ‡ univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1960), a magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1966). Na Pravniot fakultet vo Skopje ja odbranil doktorskata disertacija na tema „Vonzatvorskite vospitni merki vo jugoslovenskoto krivi~no pravo“ (1975). Rabotel kako vi{ nau~en sorabotnik vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1963‡1979). Izbran za vonreden prefesor na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetite kriminologija i penologija (1979), a potoa i za redoven profesor na istiot fakultet (1985). Bil ~len na SKOJ (III 1944), ~len

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ARSENIJ II

A

na KPJ (V 1949), sekretar na Gradskiot komitet na SKM (1969‡ 1973). Gi vr{el funkciite ~len na RIS i sekretar za vnatre{ni raboti na SRM (1971‡1973). Od ovie funkcii bil otstranet vo periodot na „liberalizmot# poradi sfa}awata i javnite nastapi od tie pozicii. Bil ~len na Republi~kiot sudski sovet (19942000). Izbran za pretsedatel na Moralniot sud na RM (2003). Objavil preku 200 nau~ni truda i tri u~ebnici.
BIBL.: Qup~o Arnaudovski, Vonzavodskite vospitni merki vo jugoslovenskoto krivi~no pravo, Skopje, 1979; Penologija ‡ nauka za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii, Skopje, 1988. LIT.: Zbornik vo ~est na Qup~o Arnaudovski, Skopje, 1995. Sv. [. i Gor. L.-B.

lum (razijan, mora~, komora~) (Poeniculum officinale L.); anason (anis) (Pimpinella anisum L.); luta menta (Mentha piperita L.); origan (rigan) P. Iv. (Origanum vulgare L.). ARON (H v.) – komitopul, sin na komesot Nikola. Zaedno so svoite bra}a David, Mojsej i Samuil u~estvuva vo vostanieto protiv Bugarija (969) i vo vospostavenata tetrarhija. Naskoro po uspe{noto vostanie protiv Vizantija (976) toj e ubien od Samuil na mestoto Razmetanica, zaedno so celoto semejstvo. Po molba na Gavril Radomir, `ivotot mu e po{teden samo na sin mu Jovan Vladislav, koj{to podocna go ubiva svojot bratu~ed-spasitel i vladee do 1018 g. Podocna Aronoviot vnuk Alusijan se javuva kako pretendent na prestolot vo vostanieto na Petar Deljan (1040/41).
IZV. i LIT.: Vizantiski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, III, Beograd, 1966; Bo`idar Prokiÿ, Postanak jedne slovenske carevine, „Glas#, LXXVI, Beograd, 1908, 213-224; N. P. BlagoevÍ, CaruvalÍ li e AaronÍ, bratÍtÍ na carÝ Samuila, i koga?, „Makedonski pregledÍ#, III, 4, SofiÔ, 1927; A. Leroa - Molingen, Sinovite na Petar Bugarski i Komitopulite, zb.: Iljada godini od vostanieto na komitopulite i sozdavaweto na Samoilovata dr`ava, Skopje, 1971, 59-64; Antoljak Stjepan, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1983; Branko Panov, Srednovekovna Makedonija, III, Skopje, 1983; Milan Bo{kovski, Makedonija vo XI i XII vek (nadvore{ni upadi na teritorijata na Makedonija), Skopje, 1997. B. R.-J.

ARNAUTOVSKI, Mile Klimev (Belgrad, 22. VI 1925) ‡ generalpotpolkovnik. Bil ~len na SKOJ (1941) i rakovoditel na Organizacijata na SKOJ vo Ohridskata gimnazija i vo Rezbarskoto u~ili{te, ~len na KPM (oktomvri 1943) i na MK na SKOJ (oktomvri 1943); borec na Prvata makedonska NO brigada (juni 1944) i sekretar na Brigadiniot komitet na SKOJ. Zel u~estvo i vo probivot na Sremskiot front (april 1945). Po Osloboduvaweto bil mladinski rakovoditel vo ^etirieset i osmata (makedonska) divizija na NOVJ (1945‡1947). Studiral na Tehni~kiot fakultet (Brodograde`en otsek) vo Zagreb (1948‡1954), a po diplomiraweto bil proektant i rakovoditel na Brodograde`niot sektor vo Mornari~ko-tehni~kiot institut na JVM (1954‡1969), ~len na Komandata na Skopskata armiska oblast (1969‡1976) i republi~ki sekretar za narodna odbrana na Makedonija (1976‡1984), koga bil i penzioniran (1988). S. Ml.

Arsenij, igumen na manastirot †Sv. Jovan Bigorski#

Danail Mohah, Bigorski nau~no-kulturni sobiri 1974-1975, Skopje, 1976, 56–74. M. Zdr.

ARSENIJ I (HVII v.) – ohridski arhiepiskop (1656–1659). Na prestolot na Ohridskata crkva do{ol po arhiepiskopot Dionisij, od 8. VI 1656 do 10. II 1657, koga go zamenil arhiepiskopot Atanasij ¶¶. Vtorpat bil ohridski arhiepiskop od 28. II 1657 do 21. X 1658 g., koga prestolot mu go odzel arhiepiskopot Ignatij. Tretoto arhiepastiruvawe bilo do juni 1659 g., koga go zamenil povtorno Ignatij.
LIT.: I. Snegarov, Istorix na Ohridskata arhiepiskopix-patriar[ix, II, Sofix, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), „Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.

ARSENIJ (XIII v.) – monah od Veles. Na praznikot na svetiot otec Joakim Osogovski do{ol vo negovata crkva da se pokloni na mo{tite na svetecot i ukral eden od malite prsti na svetecot. No ne uspeal da ja zadr`i za sebe svetata koska. Utredenta, so pomo{ na svetecot, bil otkrien i moral da go vrati prstot.
LIT.: V. Anti}, Lokalni hagiografi vo Makedonija, Skopje 1977, 35; K. Axievski, Vele{kata oblast vo XIII vek, „Glasnik na INI#, 45, 2, Skopje, 2001. K. Ax.

Bel sinap (Sinapis alba L.)

AROMATI^NI RASTENIJA – rastenija {to vo svoite plodovi, stebla, cvetovi ili lisja, sodr`at eteri~ni (isparlivi) masla. Pozna~ajni aromati~ni rastenija se: bel sinap (Sinapis alba L.); feniku-

ARSENIJ (Lazaropole, ok. 1770 ‡1775 ‡ 27. VI 1839) ‡ igumen na manastirot †Sv. Jovan Bigorski (Prete~a)#. Gi pro{iril manastirskite zgradi i vr{el zografisuvawe so zografite Mihail i sin mu Dimitar (mona{ko ime Danail) od Samarina. Na metohot vo Raj~ica ja izgradil crkvata „Sv. \or|i#. Go sostavil manastirskiot pomenik (1833). Rakopisot na slovenski i na gr~ki jazik verojatno e prepi{an od monahot Danail.
LIT.: D-r Kosta Balabanov, Novootkrien portret na igumenot na manastirot Sv. Jovan Bigorski Arhimandritot Arsenie od 1833 godina – delo na zografot

ARSENIJ II (Ohrid, XVIII v. – Sveta Gora, ?) – posledniot ohridski arhiepiskop (1763 – 16. I 1767). Poteknuval od semejstvoto Balas~evi od Ohrid. Bil nakleveten pred Portata od vselenskiot patrijarh Samoil Hanxera deka odr`uval vrski so Venecija i so Rusija i deka e niven {pion. Za da se odbrani sebesi i da ja odr`i avtokefalnosta na Ohridskata arhiepiskopija, vo pridru`ba na rodninata Georgi Balazov od Ohrid, so dosta hrisovuli i avtenti~ni dokumenti, arhiepiskopot trgnal za Carigrad. No gavazite na Patrijar{ijata go odnesle na Sveta Gora, kade {to i po~inal. Potoa Ohridskata arhiepiskopija nekanonski bila ukinata.
LIT.: A. Matkovski, Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava, Glasnik na INI, XVI, 2, Skopje, 1972; A. Trajanovski, Streme`ot na Carigradskata patrijar{ija za ukinuvawe na Pe}skata patrijar{ija i Ohridskata arhiepiskopija i prisvojuvawe na nivnite eparhii, „Godi{en zbor-

83

A

ARSENIJ III

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

nik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski# , kn. 4, Skopje, 1998. Al. Tr.

ARSI], Bogoqub (Volkovija, Tetovsko, 2. VII 1914 – Belgrad, 25. VII 1999) – polkovnik, spec. epidemiolog, univ. profesor. Med. f. zavr{il vo Belgrad, kade {to i doktoriral (1962). U~esnik vo NOB od 1944. Kako voen lekar raboti vo Skopje i Saraevo, a od 1962 g. na VMA. Zaklu~ocite od doktoratot se prezemeni kako doktrinarni stavovi na ZS vo SFRJ i JNA za prevencija na revmatskata treska, koi se primenuvaat i denes. Rabotel na golem broj nau~ni studii od oblasta na epidemiologijata {to imaat i prakti~na primena. Objavil preku 160 nau~ni i stru~ni trudovi i 4 u~ebnika po epidemiologija. Rabotniot opus go zavr{il kako na~alnik na Epidemiolo{kiot institut i redoven profesor na VMA.
IZV.: Arhiv na VMA. Sl. M. P.

Dimitar Arsov

Arsenij III Crnoevi}

ARSENIJ III CRNOEVI] (s. Baica, Crna Gora, 1633 ‡ Kru{edol, 1706) – patrijarh pe}ski, koga pod jurizdikcija na Patrijar{ijata se najduvale i eparhiite vo severniot del od Makedonija. Po zadu{uvaweto na Karpo{ovoto vostanie i porazot na avstriskite vojski kaj Ka~anik vo po~etokot na 1690 g. mnogu od naselenieto od Severna Makedonija, zaedno so toa od Kosovo i od Ju`na Srbija, predvodeni od patrijarhot, se iselile na teritorijata na Avstrija.
LIT.: Jov. N. Tomi¢, Deset godina iz istorije srpskog naroda i crkve pod Turcima (1683–1693), Beograd, 1902; Patrijarh Arsenije Treti ^arnojevi} i Velika seoba Srba 1690. godine, Zbornik radova o trista godi{wici Velike seobe, Beograd, 1997. M. Zdr.

Boris Arsov

ARSENOV, Arsen (Pavle{enci, 1. V 1947) – red. prof., rakovoditel na Institutot za ECRP, prodekan na ETF vo Skopje. Avtor/koavtor na pove}e trudovi vo zbornici od me|unarodni i doma{ni sobiri, vo stru~ni spisanija, studii, analizi, NIP i AP. Honoraren profesor na TF vo Bitola, TF vo Pri{tina i na Elektronskiot fakultet vo Ni{. Avtor na tri univerzitetski u~ebnici: Elektri~ni delovi na elektri~ni centrali, Proizvodstvo na elektri~na energija i Termi~ki i dinami~ki napregawa vo ECRP.
LIT.: Bilten na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij# − Skopje, br. 703, mart 1998. Dr. R.

ARSOV, Boris (Kriva Palanka, 1906 ‡ Skopje, 1954) ‡ ~len na ASNOM i univerzitetski profesor. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a gimnazija vo Kumanovo. Vo tekot na 1926 g. zaminal na studii vo Monpelje, Francija, kade {to studiral pravo i filozofija, steknuvaj}i dve diplomi, za zavr{en praven fakultet i za filozofija. Na Sorbona vo Pariz ja odbranil doktorskata teza: „La vie economique de la Macèdione au XIX siècle“ (1936). So grupa intelektualci go izdaval spisanieto „Lu~“ vo Skopje (1937‡1938) i bil negov urednik. Toj e prviot makedonski avtor {to pi{uva sociolo{ki trudovi vo 30-tite godini od minatiot vek. Se vklu~il vo Narodnoosloboditelnata vojna od samiot nejzin po~etok. Stanal ~len na Zakonodavnata komisija na Prezidiumot na ASNOM (XI 1944). Namenuvan e za pomo{nik-poverenik za sudstvoto vo Makedonija (I 1945). Izbran e za profesor na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (1953).
BIBL.: Boris Arsov, Ekonomskiot `ivot na Makedonija vo 19-tiot vek, Skopje, 2000. Pet. G.

ARSOV, Dimitar Todorov (Kriva Palanka, 28. IX 1908 – Skopje, 2. VII 1974) – spec. internist, revmatolog, redoven prof. na Med. f., akademik. Maturiral vo Kumanovo (1926), studiral vo Pariz, Francija (1926–1932) i doktoriral na Sorbona (1936). Od 1932 g. e asistent vo klinikite na Univerzitetot vo Pariz. Od 1939 do 1941 g. e honoraren lekar na Internoto odd. vo @elezni~kata i vo Armiskata bolnica vo Skopje, lekar na Internoto oddelenie i {ef na Gradnoto oddelenie pri Dr`avnata bolnica vo Skopje (1941 –1944) i {ef na Internoto oddelenie pri Zemskata bolnica vo Skopje (1944–1947). Vo 1947 g. e izbran za asistent, potoa za docent (1950) i vonreden profesor (1957), a vo 1958 g. za redoven profesor na Katedrata za interna medicina na Med. f. vo Skopje. Od 1952 g. bil upravnik na Internata klinika pri Med. f. vo Skopje (do negovata smrt). Dve godini istovremeno bil i v.d. upravnik na Infektivnata klinika vo Skopje. Za redoven ~len na MANU bil izbran na 18. VIII 1967 g., kako prv redoven ~len od oblasta na medicinskite nauki. Bil ~len na Association des medicine de langue française, na Dru{tvoto na kardiolozite na Jugoslavija, na Evropskoto i na Internacionalnoto kardiolo{ko dru{tvo, na Dru{tvoto na revmatolozite na Jugoslavija, na Evropskoto i Internacionalnoto revmatolo{ko dru{tvo, dolgogodi{en pretsedatel na Internisti~kata sekcija pri MLD, pretsedatel na Revmatolo{kata sekcija pri istoto dru{tvo, bil ~len na Upravata na Zdru`enieto na kardiolozite na Jugoslavija, i na Zdru`enieto na endokrinolozite na Jugoslavija. Dobil plaketi od Svetskoto hematolo{ko dru{tvo vo Pariz, od Univerzitetot i Gradskoto sobranie na Bezanson (Francija). Promoviran e za doctor honoris causa na Univerzitetot vo Bezanson (Francija) (1961). Objavil nad 200 nau~ni i stru~ni trudovi, soop{tenija i diskusii vo makedonski, jugoslovenski i stranski spisanija, na simpoziu-

84

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ARSOV

A

mi i kongresi. Avtor e na pove}e u~ebnici. Vo niv voveduva niza stru~ni izrazi, koi vleguvaat vo makedonskata stru~na terminologija, a gi karakteriziraat osnovnite propedevti~ki poimi vo internata medicina. So istra`uvawata navleguva vo site podra~ja od internata medicina. Vo negovite izu~uvawa vidno mesto zazemaat socijalnite bolesti; klinikata na pegaviot tifus, malarijata i nejzinite posledici vo godinite pred Vojnata i vo prvite godini potoa, do eradikacijata na ovaa endemi~na bolest od Makedonija; kalaazarot kaj vozrasnite – bolest vo period koga se smetalo deka kaj nas se javuva samo kako parazitoza vo detskata vozrast; hepatitot vo prvite negovi manifestacii vo Makedonija kako epidemi~na bolest; istra`uval za dijabetesot kaj nas; za problemite na zgolemeniot krven pritisok i srcevite bolesti; za problemot na urolitijazata vo Makedonija; za problemot na pothranetosta; za `eludo~nite i crevnite bolesti vo na{ata patologija; za sovremenoto lekuvawe i dijagnosticirawe na bolestite na krvta; na miokardniot infarkt i na hipertireozata. Originalen pridones e negovata studija za intravenskata primena na adrenalinot vo lekuvaweto na revmatskata treska i revmatskiot endokardit. Vo poslednite godini od `ivotot svoeto vnimanie osobeno go svrtuva vrz revmatskite zaboluvawa voveduvaj}i novi dijagnosti~ki metodi i moderna terapija. Bil redaktor i ~len na redakciite: „Makedonski medicinski pregled#, „Acta medica Iugoslavica#, „Bulletin Scientifique#, „Prilozi# (MANU). Preku dnevniot pe~at objavil brojni napisi za aktuelnite pra{awa od oblasta na medicinata. Vo svojata aktivnost gi soedinil kvalitetite na vrven zdravstven rabotnik, lekar specijalist internist, pedagog i nau~nik. Toj e kreator na modernata interna medicina kaj nas. Kako vrven pedagog, profesor po interna medicina na Med. f. u~estvuval vo dodiplomskata i podiplomskata nastava.
IZV.: Referati za kandidatite za ~lenovi na MANU, Skopje, 1967; Letopis na MANU, Skopje, 1968, 91–92; SPOMENICA posvetena na Dimitar Arsov, redoven ~len na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 1978, 7–39. BIBL.: Pregled na zaraznite bolesti. U~ebnik za studenti po medicina, Skopje, 1961; Pregled na vnatre{nite bolesti. Revmati~ni bolesti. U~ebnik za studenti po medicina, kn. I, Skopje, 1963; Elementarna interna medicina za studenti po stomatologija, Skopje, 1964; Vnatre{ni bolesti. U~ebnik za srednite medicinski u~ili{ta, Skopje, 1967. M. Pol.

ARSOV, Qubomir Dimitrov (Skopje, 1944) – profesor na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje, magistriral na Tehnolo{kiot fakultet vo Zagreb (1972), a doktoriral na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Belgrad (1980). Specijalizacii i studiski prestoi vo Evropa i vo SAD. Na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje e od 1968 g., a od 1989 g. e redoven profesor. Podra~ja: fizi~ka hemija, struktura i karakterizirawe i organski soedinenija so opti~ki i elektrohemiski metodi. Avtor e na 2 u~ebnika; nau~ni trudovi i proekti vo zemjata i vo stranstvo.
LIT.: „Bilten na Univerzitetot ,Sv. Kiril i Metodij´# („Bilten UKIM#), br. 702, 30. III 1998, 57; 40 godini Tehnolo{kometalur{ki fakultet – Skopje, monografija, TMF, Skopje, 2000 g., 65. Sv. H. J.

1944), koga bil kooptiran i za ~len na CK na KPM. Na Prvoto zasedanie na ASNOM bil izbran za sekretar na Prezidiumot na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil ~len na Politbiroto i na Izvr{niot komitet na CK na KPM, ~len na CK na SKJ, potpretsedatel i minister za finansii vo prvata Vlada na DFM (16. IV 1945), minister za trud vo Sojuznata vlada (januari 1948 ‡ dekemvri 1953), pretsedatel na Izvr{niot sovet na Sobranieto na Makedonija (19. XII 1953 ‡ 25. VI 1963), ~len na SIS (1960‡62), pretsedatel na Narodnoto sobranie na Makedonija (1962‡63), pretsedatel na RK na SSRNM i na Izvr{niot sovet na Makedonija (1963‡67), pretsedatel na Soborot na narodite na Soobranieto na SFRJ (1967‡69), potpretsedatel na CK na SSRNJ (1967‡71), ~len (1974‡79) i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM (oktomvri 1979‡82). Nositel e na Partizanska spomenica 1941, Orden naroden heroj na Jugoslavija (1953), Orden junak na socijalisti~kiot trud i dr.
BIB.: Borbata za realizacija na osnovnata linija na CK KPJ za vooru`enoto vostanie protiv fa{isti~kite okupatori vo Makedonija, Bitola i Bitolsko vo NOV 1941 i 1942, kn. prva, Bitola, 1978, 73-101; Sozdavaweto i razvojot na Komunisti~kata partija na Makedonija, Osnovaweto i razvojot na Komunisti~kata partija na Makedonija, kn. prva, Skopje, 1980, 21-92; 11 Oktomvri ‡ predvesnik na slobodata i dr`avnosta, „Istorija#, XVII, 1, Skopje, 1981, 27-40; Dejnosta na Prezidiumot i na poverenstvata na ASNOM, Istoriski denovi na Gorno Vranovci, Skopje, 1984, 15-26; Se}avawa, Skopje, 1984. LIT.: Qup~o Arsov mo`en kandidat za pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM, „Komunist#, XXXVII/41, Skopje, 28. IX 1979, 6. S. Ml.

Qup~o Arsov

ARSOV, Qup~o (psevd. Goce) ([tip, 19. V 1910 ‡ Skopje, 18. XI 1986) ‡ komunisti~ki deec, organizator na NOAVM, borec, rezerven polkovnik na JNA, naroden heroj na Jugoslavija (1953), politi~ar i dr`avnik. Zavr{il Komercijalno-ekonomska {kola vo Zagreb, a potoa bil slu`benik vo Belgrad i Valevo. Kako ~len na KPJ (juni 1940), bil instruktor na MK na KPJ vo Valevo, a po vra}aweto vo [tip (juni 1941) bil eden od organizatorite na NOAVM; ~len na MK na KPJ vo [tip (juni ‡ oktomvri 1941), ~len na MK na KPJ vo Bitola (oktomvri 1941), ~len na Privremeniot PK na KPJ za Makedonija (juni 1942) i ~len na G[ na NOV i POM (juni 1942). Bil uapsen i interniran vo Bugarija (juli 1942 ‡ mart 1943). Po vra}aweto bil partiski sekretar na ^etvrtiot oblasten komitet na KPM (27. II ‡ 17. VIII 1943), politi~ki komesar na [tabot na Pettata operativna zona na NOV i POM (27. III ‡ 17. VIII 1943), partiski sekretar na Pettiot oblasten komitet na KPM i instruktor na CK na KPM (maj ‡ avgust

Milan Arsov

ARSOV, Milan (s. Oraovec, Vele{ko, 1885 ‡ zatvorot vo pustinskiot grad Murzuk, vo oblasta Fezan vo Libija, 1908) ‡ ~len na grupata gemixii, najmlad solunski atentator. U~el vo gimnaziite vo Bitola i Solun, no ne go dovr{il {koluvaweto. Zaedno so Dimitar Me~ev i Ilija Tri~kov
85

A

ARSOV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

vo Solunsko ja minirale `elezni~kata linija Solun‡Dede-Aga~ (29. IV 1903). Pri podmetnuvaweto bomba vo letnata bav~a na hotelot †Alhambra# bil ranet i uapsen od policijata. Bil osuden na smrt, a potoa pomiluvan na do`ivotno zato~eni{tvo. Vo zatvorot se razbolel i po~inal. Negovite drugari Pavel [atev i Georgi Bogdanov ja donele i im ja predale negovata glava na roditelite za pogreb.
LIT.: D-r Krste Bitoski, Solunskite atentati 1903, INI, Skopje, 1985; Jovan Pavlovski, Gemixiite, †Matica makedonska#, Skopje, 1997. S. Ml.

Todor Arsov

lasten komitet na KPM (1943), instruktor na Pettiot oblasten komitet na KPM, zamenik-komandir na bazata na G[ na NOV i POM (od avgust 1944), {ifrant na Vrhovniot {tab na NOV i POJ na ostrovot Vis, rakovoditel na {ifrantskata slu`ba pri G[ na NOV i POM i sekretar na MK na KPM vo [tip. Po Osloboduvaweto se nao|ala na razni op{testveno-politi~ki dol`nosti i bila dolgogodi{en pretsedatel na Crveniot krst na Makedonija.
BIBL.: Polo`bata na partiskata organizacija vo Bitola od sredinata na juli do po~etokot na oktomvri 1943 godina, Bitola i Bitolsko vo NOV 1943 i 1944, I, Bitola, 1982, 291-297; Moi se}avawa za drugarot Mir~e Acev, Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 ‡ 15 maj 1945 godina, II, Skopje, 1985, 99-104. IZV.: @enite od Makedonija vo NOV 1941-1945. Zbornik na dokumenti, Skopje, 1976. LIT.: [tip i [tipsko vo narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945, Prilozi od nau~niot sobir odr`an na 17, 18 i 19 maj 1990 vo [tip, 1-4, Skopje, 2000-2001. S. Ml.

Slavejko Arsov

ARSOV, Slavejko ([tip, 17. VIII 1878 – s. Guganci, Kratovsko, 9. VII 1905) – resenski vojvoda. Se {koluval vo gradovite [tip, Skopje i vo Sofija. ^len e na TMORO od 1896 g. Bil u~ili{ten inspektor vo Ki~evsko (1899). Zatvoren e od vlastite (X 1900). Na krajot od 1901 g. dejstvuval vo ~etata na vojvodata Marko Lerinski. Od II 1902 g. stanal vojvoda na ~eta so koja se dvi`el vo Bitolsko i vo Prespansko. Bil delegat na Smilevskiot kongres. Aktivno u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie kako resenski vojvoda. Vo bitkata kaj mesnosta Lingura, blizu s. Guganci, Kratovsko, bil te{ko ranet i za da ne padne `iv vo racete na Osmanliite se samoubil.
IZV. i LIT.: VÍstani~esko dvi`enie v Ágozapadna Makedoni® (do 1904) – Po spomeni na SlaveŸko Arsov, SÍobÈava L. Mileti~; Osvoboditelnoto dvi`enie v Makedoni® i Odrinsko – Spomeni i materiali (Fototipno izdanie), ¶¶, kn. H¶, Sofi®, 1978. Al. Tr.

ARSOV, Ta{ko (Ohrid, 1882 – Ohrid, 1950) – kru{evski i demirhisarski vojvoda. ^len na TMORO od 1900 g. Od 1901 g. bil vo ~etata na N. Rusinski i vo drugi ~eti. Bil izbran za kru{evski (1905), a potoa za demirhisarski vojvoda (1905–1907). Vo tekot na 1907 g. zaminal na pe~alba vo SAD, no po Mladoturskata revolucija se vratil vo Makedonija.
IZV.: CDA, f.: 1075, op. 1, a.e. 29, l. 56; Ta{ko Arsov, Zapiski. Redakcija, komentar i predgovor na H.A.-Poljanski, Skopje, 1983. Al. Tr.

ARSOV, Todor Don~ov ([tip, 12. IX 1919 ‡ Vinica, 21. V 1943) ‡ komunisti~ki deec, organizator i borec na NOB. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad, a gimnazija vo Vrawe i Zae~ar (1933/1934), kade {to bil ~len na Literaturnata dru`ina †Jovan Skerli}# i stanal ~len na SKOJ. Kako student na Pravniot fakultet na Belgradskiot univerzitet, bil aktiven u~esnik vo studentskoto dvi`ewe i ~len na KPJ (septemvri 1935), pri {to bil upasen i pominal tri meseci pod istraga vo zatvorot Glavwa~a (1935). Po izleguvaweto bil proteran vo [tip, kade {to stanal ~len na obnoveniot MK na KPJ. Povtorno bil uapsen (april 1937) i po tri meseci istraga vo zatvorot vo Veles i vo Centralniot zatvor vo Skopje, bil suden vo Belgrad, a kaznata ja izdr`al vo zatvorot Lepoglava. Aprilskata vojna (1941) go zateknala na otslu`uvawe na voeniot rok vo avto-edinica vo Ohrid, a po brziot slom na kralskata vojska se vratil vo [tip i stanal ~len na obnoveniot MK na KPJ (juni 1941). Baraj}i vrabotuvawe, izvesno vreme rabotel kako advokatski pripravnik vo Okru`niot sud vo Skopje (kon sredinata na 1942). Pred opasnosta da bide provalena negovata partiska dejnost, se zasolnil vo ]ustendil, a potoa pak se vratil vo [tip (20. IV 1943). Kako istaknat organizator na NOB, bil nazna~en za politi~ki komesar na [tabot na ^etvrtata operativna zona na NOV i POM. Zaginal vo sudir so bugarskata vojska i policija kako politi~ki komesar na Vtoriot pla~kovi~ki ({tipski) NOPO †Goce Del~ev#.
LIT.: Quben Georgievski-Qupta, Studenti revolucioneri, II del, Skopje, 1973, 7-24; [tip i [tipsko vo narodnoosloboditelnata vojna 1941‡1945, Prilozi od nau~niot sobir odr`an na 17, 18 i 19 maj 1990 vo [tip, kniga 1-4, Skopje, 2000-2001. S. Ml.

Tamara Arsova

ARSOVA, Tamara (Kraguevac, 9. IV 1933) – novinar, publicist i preveduva~. Od 1961 do 1990 g. rabotela vo Makedonskoto radio. Bila urednik na †Radiou~ili{te# i na Redakcijata za op{toobrazovnite emisii: †Denovive pred godini#, †Radiouniverzitet#, †Svetlini na minatoto#, †Vidici# i drugi. Avtor e na nekolku kni`evno-publicisti~ki knigi. J. F. ARSOVSKI, Bodan (Kumanovo, 22. IV 1956) ‡ instrumentalist i kompozitor. ^lenuva vo pove}e rok-grupi (†Dijamanti#; †Iris#); eden e od osnova~ite na grupata †Leb i sol# (1976). Po prestanuvaweto na rabotata na grupata, formira Ezgija orkestar, vo koj ~lenuvaat pove}e instrumentalisti, me|u koi i P. Atanasovski (na gajda), K. Dimu{evski (na klavijaturi) i dr. So †Leb i sol# i so Ezgija orkestar nastapuval vo pove}e svetski centri (London, Pariz, Amsterdam, Wujork, Los Angeles, ^ikago i dr.). Kako instrumentalist (bas gitarist) i

ARSOVA, Len~e Stojanova (Bitola, 16. VIII 1919 ‡ Skopje, 2002) ‡ komunisti~ki deec, borec i op{testvenik. Kako ~len na KPJ (1940), bila eden od organizatorite na NOAVM; ~len na MK na KPJ vo [tip i na Voeniot {tab (od juli 1941), ~len na Vtoriot ob-

86

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ARSOVSKI

A

BIBL: Neotektonika na SR Makedonija (koavtor), publ. 49 na IZIIS, Skopje, 1975; Tektonika na Makedonija, monografija, 1997; Tektonska karta na Makedonija, 1:200 000, 1998. N. Dum.

Bodan Arsovski

Qup~o Arsovski

kako avtor ima izdadeno 11 LPplo~i, 10 CD i dve DVD. Komponiral muzika i za teatarski pretstavi (†Divo meso#; †Sre}na Nova ’49#; †Let vo mesto#; †Medeja#; †Orest# i dr.), televiziski serii i dr. M. Kol.

(1972). Bil vicekonzul vo Generalniot konzulat na SFRJ vo Solun (1979-84); pomo{nik na ministerot za nadvore{ni raboti na RM (1991–1995); {ef na pregovara~kiot tim na RM za Privremenata soglasnost za normalizacija na odnosite pome|u RG i RM (1995); prv {ef na Kancelarijata za vrski vo RG (1. II 1996) i vonreden i opolnomo{ten ambasador (nerezidenten, od Atina) vo Izrael (25. VI 1997). Ambasador na RM vo Bukure{t (od 2008).
IZV.: Arhiva na Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM, Skopje, 2006. T. Petr.

Mitre Arsovski

Vladimir Arsovski

ARSOVSKI, Vladimir Panev (psevd.: lajtnant \or|evi}, ^islov Oqeg, Bla`o) (Negotino, 1910 ‡ Haramski front kaj Madrid, [panija, 2. II 1937) ‡ in`ener, tenkist vo [panskata gra|anska vojna vo sostavot na internacionalnite brigadi. Se {koluval vo Negotino, Kavadarci, [tip, Veles i Belgrad, kade {to zavr{il sredno tehni~ko u~ili{te (1928), a potoa kako geometar rabotel vo Skopje (1929) i Bitola. Koga zaminal na Fiskulturniot slet vo ^ehoslova~ka (1932), od tamu se prefrlil vo Germanija, a po tri godini vo Vorone`, Sovetskiot Sojuz. So nezavr{eni studii vo Vorone`, zaminal kako dobrovolec vo [panskata gra|anska vojna (9. XII 1936) i zaginal na frontot kako tenkist na tenkovskata brigada.
LIT.: Vo srceto na [panija. Se}avawa na interbrigadisti od Makedonija, NIK „Na{a kniga#, Skopje, 1975, 239; Pero Korobar ‡ Bo`o Stefanovski, Vo internacionalnite brigadi na [panija, zbornik, NIO „Studentski zbor#, Skopje, 1989, 215; Kiro Andonov, Vladimir Arsovski, Negotino, 1998. S. Ml.

Milan Arsovski

ARSOVSKI, Qup~o (Skopje, 19. X 1948) – diplomat od kariera. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje

ARSOVSKI, Milan (s. Ska~inci, Vele{ko, 18. II 1924 – Skopje, 3. I 2000) – redoven profesor na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo [tip. Diplomiral na Geolo{kiot fakultet (MGRI) vo Moskva, Rusija (1952), a doktoriral na Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo Belgrad, Srbija (1960). Eminenten geolog-tektoni~ar, koj celiot svoj raboten vek go posvetil na prou~uvawata vo oblasta na tektonikata, neotektonikata i seizmotektonikata. Realiziral pove}e nau~no-istra`uva~ki proekti vo Rusija, Makedonija, Crna Gora, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Al`ir, Tunis, a kako ekspert na UNESKO po seizmotektonika rabotel vo Burma, Bugarija, Romanija i dr. Najgolem del od svojot raboten vek go posvetil na regionalnite i seizmotektonskite prou~uvawa na teritorijata na RM, od koi ima publikuvano pove}e nau~ni trudovi.

ARSOVSKI, Mitre (s. Stari Grad, Vele{ko, 11. XI 1936) ‡ general-polkovnik. Osnovno i sredno obrazovanie dobil vo Veles, a potoa gi zavr{il Voenata akademija na kopnenata vojska (1960), Komandno-{tabnata akademija (1966) i [kolata za narodna odbrana na JNA (1978). Slu`buval vo 11 garnizoni na JNA niz Jugoslavija na razni dol`nosti i komandi i vo Teritorijalnata odbrana na Makedonija, od komandir na vod i ~eta do komandant na bataljon, polk i brigada, na~alnik na [tabot i komandant na 42. divizija na JNA. Bil i komandant na Komandata na odbranata na gradot Skopje, na~alnik na [tabot na korpus, pomo{nik na komandantot i na~alnik na [tabot na Tretata armiska oblast na JNA (od 8. VIII 1991). Po osamostojuvaweto na RM bil nazna~en za prv na~alnik na General{tabot na ARM (16. III 1992 ‡ 3. III 1993), po {to zaminal vo penzija. Vo pluralizmot projavi aktivnost vo pove}e politi~ki partii.
S. Ml.

ARSOVSKI, Pan~e Krstev (Skopje, 1922 ‡ 13. XI 1944) ‡ rabotnik, politi~ki i voen rakovoditel. Poteknuva od u~itelsko semejstvo. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te, go izu~uval ~evlarskiot zanaet. Kako kalfa, stanal ~len na Ursovite sindikati (1938) i ~len na Upravniot odbor na Sindikalnata podru`nica na ko`arskite rabotnici (1939 ‡ krajot na 1940). Bil eden od organizatorite na Muzi~kata sekcija na KUD †Abra{evi}#. Po Aprilskata vojna (1941) bil primen za kandidat-~len, a naskoro i ~len na KPJ i rakovoditel na Partiskata }elija na ko`arskite rabotnici (juni 1941). Bidej}i bila zabraneta rabotata na KUD †Abra{evi}#, bil eden od inicijatorite za formiraweto na Muzi~-

87

A

ARSOVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

koto dru{tvo †Makedonija# (krajot na juni 1941), koe od odr`uvanite priredbi sobiralo materijalni sredstva za Narodnata pomo{. Partiski dejstvuval i vo skopskite sela. Po edna akcija bil uapsen (septemvri 1941) i osuden na tri godini i ~etiri meseci, a zatvorskata kazna ja izdr`uval vo Skopskiot zatvor i vo Pleven i Varna (Bugarija). Po vra}aweto (mart 1944) ja prodol`il partiskata dejnost i stapil vo edinicite na NOV i POM (juni 1944). Naskoro bil nazna~en za politi~ki komesar na ~eta vo Tretiot bataljon na Dvanaesettata makedonska (skopska) NO brigada (septemvri 1944). Kako komandir na udarna grupa vo borbite za osloboduvaweto na Skopje bil ranet i zaginal vo uli~nite borbi.
LIT.: Boro Kralevski, Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 28; Kuzman Georgievski, Sudskite procesi protiv skopskite komuniti vo 1941 godina. Skopje vo NOV 1941. Materijali od nau~niot sobir, Skopje, 1973, 355 i 357; Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje. Rabotni~koto i narodnoosloboditelnoto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 53, 54, 56 i 178. S. Ml.

1971; Staro Skopje – evolucija na urbanite formi (5200 g. pr. n.e. – XIX vek); Staro Skopje – prilozi za urbanata istorija na Skopje (XIX-XX vek), II, so Nada Ta{kovska-Arsova, Skopje 1988; Skopje – urbanizam i arhitektura (HH vek), Skopje Kr. T.

Slobodan Arsovski, velosipedist

1983) i ~len na Jugoslovenskata reprezentacija (1972–1981), za koja nastapuval na trkite Berlin–Praga–Var{ava (1974, 1977– 1979), Tour de l Avenir (1977– 1979), niz Bugarija, a na trkite niz Jugoslavija negov najdobar rezultat e osvoenoto VI mesto, etapno i XV vo generalniot plasman. Bil trener na BK †Skopje# (od 1985) i pretsedatel na Velosipedskata federacija na Makedonija (od \. K. 2005).

Tome Arsovski

Tihomir Arsovski

Petar Arsovski

ARSOVSKI, Petar (Mokreni, Vele{ko, 12. VI 1945) – filmski i teatarski akter. Diplomiral na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. Na film debitiral vo voenata drama †Makedonski del od pekolot# (1971), ostvaruvaj}i ja so mnogu spontanost ulogata na mladiot partizan, ~ija smrt predizvikuva ritualen povik na odmazda. Sleduvaat poslo`eni dramski zada~i vo filmovite: †Istrel#, †Presuda#, †Vreme, vodi# i †Neli ti rekov#. Vo †Sre}na Nova ’49# ostvari lik na cini~en mafija{, vo najdobrite tradicii na gangsterskiot film; vo †Tetovirawe# ja potvrdi tezata deka i epizodistot mo`e da napravi remek-delo od mala uloga. Drugi pozna~ajni ulogi ostvari vo filmovite: †Najdolgiot pat#, †Opasna traga#, †Jazol#, †Balkankan#. G. V. ARSOVSKI, Slobodan (Skopje, 2. VII 1953) ‡ velosipedist (1969–
88

ARSOVSKI, Tihomir (Skopje, 18. V 1929) – arhitekt i urbanist. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1959). Rabotel vo Zavodot za urbanizam i arhitektura na grad Skopje i vo Komitetot za urbanizam i za{tita na ~ovekovata okolina pri Sobranieto na grad Skopje. Bil izbran za vonreden profesor na Institutot za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija (1981). Osven so arhitektonskoto i urbanisti~koto proektirawe, se zanimava i so nau~noistra`uva~ka rabota na tematika od arhitektonskoto nasledstvo. U~estvuval na pove}e anonimni konkursi. Bil glaven proektant i rakovoditel vo izrabotkata na Generalniot urbanisti~ki plan na grad Skopje (1965) i na proektot za Starata skopska ~ar{ija. Pozna~ajni realizacii: trgovsko-zanaet~iski objekti vo Starata skopska ~ar{ija (1968) so M. Tomi} i A. Ban~otovski, Stokovnata ku}a „Most“ vo Skopje (1977), Gradskiot trgovski centar vo Skopje (1973, so tim).
BIBL.: Gradski trgovski centar, Skopje 1970; Stara skopska ~ar{ija, Skopje

ARSOVSKI, Tome (Kosovska Mitrovica, 23. IX 1928 – Skopje, 21. IV 2007) – poet, raska`uva~, dramski avtor, preveduva~. Dolgi godini raboti kako dramaturg vo Makedonskata radiotelevizija, a ~len e na DPM od 1959 godina. Debitira so stihozbirkata †Grst smea# (1958), no vnimanieto na makedonskata kritika go svrtuva vistinski so svojata prva drama †Aleksandra# (1958). Avtor e na golem broj drami, koi ja praktikuvaat poetikata na lirsko-realisti~kiot i psiholo{ko-realisti~kiot dijalog. Negovite dramski tekstovi mo`e da se grupiraat vo tri grupi: drami so istoriski temi, anga`irani sovremeni drami i komedii, a dramite †Paradoksot na Diogen#, †Obra~i# i †^ekor do esenta# pretstavuvaat svoevidna trilogija za paradoksalniot junak situiran vo sovremeno vreme i vo sosem konkretna sovremena sredina. Od osumdesettite godini na XX v. se svrtuva kon tvore{tvoto za deca i objavuva golem broj romani.
DELA: drami: Maturska ve~er (1964), Obra~i (1965), ^ekor do esenta (1969), Skok preku ko`a (1976), Blagiot dopir na qubovta (1984); komedii: Bumerang (1969), Ubavinata ~ekori sama (1974); televiziski drami: Grst sre}a (1962); Stotiot ~ekor (1964), Grdiot narcis (1964), Koktel za ~etvorica (1970), Zalez nad ezerskata zemja (1973). LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata kni`evnost XX vek (1990); Jelena Lu`ina, Makedonskata nova drama (1996). V. M.-^.

ARTEMIDA – edno od najpo~ituvanite bo`estva vo Makedonija, `enski pandan na Dionis. Kako bo`ica na prirodata i {umite, na karpite vo Filipi e pretstavena so teonimot Artemis Dendrophoros; na terakotite najdeni vo Varo{ i vo Pela e prika`ana so ~a{ki afion vo kosata; vo Amfipol e bo`estvo-bik – Artemis Tauropolos. Dobiva razli~ni nazivi povrzani so makedonski topo-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ARHELAJ I

A

je, 16. XII 1944) – bila formirana od dotoga{nata samostojna baterija na ^etirieset i devettata (makedonska) divizija na NOVJ. Pri rasformiraweto bore~kiot sostav vlegol vo sostav na Prvata makedonska artileriska brigada.
IZV.: Arhiv na VII, Belgrad, k. 1364, reg. br. 6-5/2. LIT.: Makedonija od ustanka do slobode 1941–1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987; D-r Marjan Dimitrijevski, Makedonskata vojska 1944-1945, INI, Skopje, 1999, 156-157. S. Ml.

tentna HD se lekuvaat nad 1100 pacienti vo RM (vo Skopje, Tetovo, Kumanovo, Kriva Palanka, Del~evo, Ko~ani, Veles, Strumica, Gevgelija, Prilep, Bitola, Struga, Debar i Gostivar). Vo RM se vgraduvaat i protezi, endoprotezi, srcevi valvuli, stentovi, zabi, vnatre{no uvo i dr. pri lekuvaweto na razni zaboluvawa M. Pol. kaj ~ovekot.

Glava na Artemida, (Stobi, I v.)

nimi (Blaganitis, Gazoretis), koi govorat za avtohtono bo`estvo. Teonimite: Agrotera, Digaia, Kynagogos se tipi~ni za makedonskata mitologija. Herodot ja narekuva „kralica# na koja `enite Pajonki i Trakijki $ prinesuvaat darovi zavitkani vo slama od p~enica. Vo Debre{te (Pelagonija) e pronajdena terakotna bista na Artemida – Enodia, pretstavena so kowski protom na ramoto, ku~e{ka glava pod nego, dijadema i bilje vo kosata; sli~na terakota e pronajdena i vo ^epigovo (II vek pr. n.e.).
LIT.: D. SrejoviÊ, A. CermanoviÊ, Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd, 1979; N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997. A. [uk.

ARTILERISKI BRIGADI NA NOV I POM (10. X 1944 ‡ 18. II 1945) – prvin bila formirana artileriska brigada na 50-tata (makedonska) divizija na NOVJ, sostavena od ~etiri baterii, so 350 borci (s. Laki, na Pla~kovica, 10. X 1944), potoa na 51-ta (makedonska) divizija na NOVJ ([irok Dol, Strumi~ko, 19. X 1944), na Kumanovskata divizija, sosta-

Arti~oka

ARTEMU[KIN, Ivan (1897 – ?) – arhitekt, ruski emigrant. Negovata plodna arhitektonska dejnost go opfa}a periodot me|u dvete svetski vojni. Proektiral pogolem broj individualni semejni ku}i i stanbeni zgradi vo Skopje kade {to imal tehni~ko biro. Vo negovite objekti se istaknuvaat neorenesansni i neoklasicisti~ki elementi (do 1932), a potoa gradi vo duhot na moderniot racionalizam. Po Vtorata svetska vojna (do 1978) rabotel vo Arhitektonskoto oddelenie pri Ministerstvoto za grade`ni{tvo, po {to se otselil vo Bugarija. Pozabele`itelni objekti se: stanbena zgrada na d-r Ruben (1927), stanbena zgrada na bra}a Bojaxievi (1931), stanbena zgrada na bra}ata Radulovi (1934), stanben objekt (Arapska ku}a) na Agat Dikaxijan (1937), kako i pove}e individualni semejni ku}i od koi pogolemiot del ve}e ne postojat.
LIT.: K. Tomovski, B. Petkovski, Arhitekturata i monumentalnata umetnost vo Skopje me|u dvete svetski vojni, Skopje 2003, 37, 42, 48, 53; K. Gr~ev, Arhitekt Ivan Artemu{kin (1897–), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek, Prilozi za istra`uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje 2006, 73–78. Kr. T.

Artilerci na XV korpus na JNA na obuka za Sremskiot front

vena od tri baterii, so 9 topovi i 154 borci (krajot na okt. 1944), na 49-ta (makedonska) divizija na NOVJ, so dve haubici, osum protivtenkovski topovi i 742 borci (Bitola, 15. XI 1944) i na 42-ta i 48-ta (makedonska) divizija na NOVJ, so po 4 divizioni (Skopje, 18. II 1945). V. St. ARTIFICIJALNI ORGANI VO RM. Primenata na t.n. „ve{ta~ki bubreg# vo lekuvaweto na akutnoto otka`uvawe na bubrezite (akutna bubre`na insuficiencija) vo RM zapo~na vo 1969 g. vo Republi~kiot zavod za transfuziologija kaj pacient od Internata klinika (Oddel za nefrologija). Principot na lekuvaweto so hemodijaliza e otstranuvawe na degradacioni materii, uremi~ni toksi~ni materii preku semipermeabilna membrana. So „ve{ta~ki bubreg# se zamenuva glavno filtracionata funkcija na bubrezite. Od 1965 do 1971 g. so ve{ta~ki bubreg se lekuvaat pacienti so ABI, a od 1971 g. zapo~nuva lekuvaweto na bolnite so terminalna bubre`na insuficiencija (TBI) na Klinikata za nefrologija pri Med. f. vo Skopje. So ovoj vid hroni~na intermi-

ARTI^OKA (Cynara scolymus L.) – pove}egodi{no rastenie. Se spomnuva prvpat vo Evropa ([panija, Italija, Francija) vo XV v. Vo svetot se odgleduva na okolu 130.000 ha, glavno vo Evropa i vo Afrika. Kaj nas re~isi e nepoznata. Se odgleduva zaradi socvetijata nare~eni „jabolkovi#, koi se konsumiraat kako variva ili marinirani. Bogata e so proteini, jagleni hidrati, vitamini od grupata B, kalium, fosfor i `elezo. D. J.

Moneta so likot na Arhelaj I, avers/revers

ARTILERISKA (BITOLSKA) BRIGADA NA ^ETIRIESET I DEVETTATA DIVIZIJA NA NOVJ (Bitola, 15. XI ‡ Skop-

ARHELAJ I ([Arc…laoz A; Archelaus I) (413–399 g. pr.n.e.) – makedonski kral od dinastijata Argeadi; sin na Perdika II. Sproveduva voeni i monetarni reformi, prestolninata od Ajga, od strategiski pri~ini ja prenesuva vo Pela; gradi golem broj utvrduvawa i pati{ta. Kako u~esnik vo Peloponeskata vojna vospostavuva prijatelski odnosi so Atina i ja dobiva po~esnata atinska titula – proksen. Go smetale za „barbarin# vo odnos na Helenite (Trasimah) i zatoa ne mo`e da stane ~len na Peloponeskiot sojuz. Vospostavuva makedonski Olimpiski igri (gimnasti~ki, muzi~ki i
89

A

ARHEOLOGIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

dramski natprevari vo ~est na Dionis i Muzite) vo svetiot grad Dion; vo Pela doa|aat vidni ma`i od helenskiot svet: istori~arot Tukidid, tragi~arot Agaton, epskiot poet Hojril, zografot Yevksis, koj go islikal dvorecot vo Pela i osnoval makedonska slikarska {kola. Tragi~arot Evripid poslednite godini od `ivotot gi pominuva na makedonskiot dvor, kade {to gi pi{uva dramata Arhelaj (posvetena na vladetelot) i tragediite „Bakhi# i „Ifigenija vo Avlida#. Pred krajot na `ivotot vojuva so linkestiskiot vladetel Arabaj i Sira za prevlast vo Makedonija. Ubien e na lov.
LIT.: Thoucidides, 4 vols., Harvard University Press, 1958; Diodorus Siculus, 12 vols., Harvard University Press, 1963; J. N. Borza, Vo senkata na Olimp, pojavata na Makedon, Skopje, 2004. A. [uk.

redakcija e vo Belgrad, a od 1985 g. taa se preseluva vo Qubqana, kade {to se otpe~atuvaat u{te 4 broevi, so nova ureduva~ka koncepcija: dobiva format A4, prilozite se bogato ilustrirani, a tekstovite prevedeni na angliski jazik. Vo AP redovno se objavuvani i soop{tenija od istra`uvanite nao|ali{ta vo Makedonija. Prestanuva da izleguva vo 1988 g.
V. S.

Postavka vo Arheolo{kiot muzej, Skopje

„ARHEOLOGIJA JUGOSLAVIKA (ARCHAEOLOGIA IUGOSLAVICA)“ ‡ spisanie na Arheolo{koto dru{tvo na Jugoslavija, odnosno na Sojuzot na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija. Odlukata za negovoto izleguvawe bila donesena vo 1950 g. so cel arheolozite od toga{na SFRJ nau~no da se obedinat zaradi zaedni~ko re{avawe na problemite vo unapreduvaweto na istra`uva~kata metodologija i koordinacija vo sinteti~koto objavuvawe na postignatite rezultati. Za pogolema dostapnost do nau~nata javnost vo stranstvo trudovite se pe~ateni na angliski, francuski, germanski ili ruski jazik. Od prviot broj (1954) do dvobrojot 22/23 (1986), AI izleguva vo Belgrad, a so brojot 24 (otpe~aten vo Qubqana) prestanuva da izleguva. Spisanieto e zna~ajno i za makedonskata arheologija bidej}i vo nego se objaveni i soop{tenija od istra`uvawata na pomarkantnite arheolo{ki nao|ali{ta vo Makedonija (Isar Marvinci, Lihnid, Herakleja, Stobi i dr.).
V. S.

ARHEOLO[KI MUZEJ NA MAKEDONIJA. Po~etocite se vrzuvaat za Arheolo{koto oddelenie vo Muzejot na Ju`na Srbija (1924), so lapidarium vo Kur{umli An. Vo vremeto na fa{isti~kata okupacija na Makedonija, toj e vo sostav na reorganiziraniot Naroden muzej (1942), koj pri bombardiraweto na Skopje bil razurnat. Po Osloboduvaweto prodol`uva kako Oddelenie vo novoformiraniot Naroden muzej na Makedonija, otvoren na 1 maj 1946 g. Podocna, so reorganizacijata (1949) se transformira vo Arheolo{ki muzej na Makedonija. Do 1952 g. raboti vo istata
90

zgrada so Etnografskiot muzej, a vo 1953 g se vseluva vo nekoga{nata kasarna na tvrdinata Kale, koja zemjotresot (1963) ja uriva. Do 1976 g. Muzejot prodol`uva da raboti vo del od }eliite na rekonstruiraniot Kur{umli An i vo baraka izgradena vo negoviot dvor. Vo 1977 g. zaedno so Etnolo{kiot i Istoriskiot muzej se vseluva vo dene{nata muzejska zgrada i se zdru`uvaat vo edna organizacija ‡ SOZT Muzei na Makedonija. Do 1984 g. AM, zaedno so svojata srednovekovna zbirka, realiziral pove}e arheolo{ki istra`uvawa (vo Demir Kapija, Stobi, Isar-Marvinci), pribiral podatoci za arheolo{kata topografija na Makedonija i dr. Priredil izlo`bi posveteni na srednovekovnoto yidno slikarstvo i ikonografija, a so kopii na freski u~estvuval vo izlo`bata za Srednovekovnata umetnost priredena vo Pariz (1950). Go izdaval svojot „Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija“ (11 broevi). Vo 1982 g. ja ureduva postojanata arheolo{ka postavka „Makedonija od praistorijata do doa|aweto na Slovenite“. So poslednata reorganizacija na SOZT vo Muzej na Makedonija (1984), Arheolo{kiot muzej ja gubi svojata samostojnost i odnovo se vra}a na statusot do 1949 g. ‡ kako Arheolo{ko oddelenie.
LIT.: –orÚe Miqkovi¢, Muzejska delatnost u Makedoniji, Skopqe, 2001. V. S.

ARHEOLO[KO DRU[TVO NA MAKEDONIJA (Skopje, 1975) ‡ nevladina stru~na organizacija, osnovana od desetina arheolozi na nekolku muzei vo SRM. Dejstvuvalo kako del na Arheolo{koto dru{tvo na Jugoslavija (do 1991). Negova osnovna cel bila afirmacijata na arheologijata vo SRM, vospostavuvaweto na me|unarodnite stru~ni standardi vo vr{eweto na arheolo{kite istra`uvawa i primena na kodeksot na stru~nata etika. Prv pretsedatel bil arheologot Bo{ko Babi}. Na godi{nite konferencii na Dru{tvoto se prezentiraat trudovi od rezultatite na arheolo{kite istra`uvawa vo izminatata godina. Negov organ e spisanieto „Macedoniae Acta Archaeologica#. K. Bog.

Arheolo{ko-istoriskiot muzej vo Resen (nekoga{niot Saraj)

„ARHEOLO[KI PREGLED (ARHEOLO[KI PREGLED)“ ‡ godi{en informator na Arheolo{koto dru{tvo na Jugoslavija, odnosno na Sojuzot na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija. Sodr`i preliminarni soop{tenija od arheolo{ki istra`uvawa vr{eni na teritorijata na nekoga{na SFRJ, podredeni spored hronologijata na nao|ali{tatata, kako i spored jazikot i pismoto na avtorite. Prviot broj izlegol vo 1959 g. Do broj 25 negovata

ARHEOLO[KO-ISTORISKA ZBIRKA ‡ RESEN (Resen, 1968) ‡ lokalen arheolo{ko-istoriski muzej. Osnova~ bilo Sobranieto na Resen, a kako po~eten izlo`ben materijal poslu`ile lokalnite naodi od okolinata na gradot. Vo natamo{noto postoewe zbirkata se popolnuvala so predmeti od sistematskite arheolo{ki istra`uvawa vo Prespa, osobeno na ostrovot Golem Grad, razni novoprisobrani istoriski i etnolo{ki predmeti, kako i numizmati~ki primeroci. Muzejot e smesten vo zgradata na nekoga{niot Saraj na povr{ina od nad 250 m . Vo negoviot sostav se nao|aat Spomen galerijata na umetni~ki dela na Keraca Visul~eva, Spomen-ku}ata na narodniot heroj Mite Bogoeski vo s. Bolno i Spomen-ku}ata na revolucionerot Naum Veslijoski-Ov~arot vo s. Zlatari. Sega e pod stru~na2

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ARHITEKTURA

A

ta nadle`nost na Muzejot na Makedonija. K. Bog. ARHIV NA MAKEDONIJA ‡ v. Dr`aven arhiv na RM (DARM).

Od prvata sednica na Crkovno-narodniot sobor na MPC (1958)

ARHIEPISKOPSKI CRKOVNO-NARODEN SOBOR NA MPC (1958) – najvisoko crkovno-upravno i zakonodavno telo so postojan i izboren sostav. Arhiepiskopot, po svojata polo`ba, e pretsedatel na Soborot. Go svikuva toj ili arhierejot {to go zamenuva na redovno godi{no zasedanie, a po potreba i na vonredni. Izborniot sobor mo`e polnova`no da odlu~uva ako se prisutni najmalku 2/3 od aktivnite arhierei i najmalku 2/3 od vkupniot broj ~lenovi. Za Arhiepiskop se smeta deka e izbran onoj kandidat {to dobil pove}e od polovinata glasovi od prisutnite ~lenovi. So toa izbraniot stanuva Arhiepiskop na Makedonskata pravoslavna crkva. Prviot izboren Arhiepiskopski sobor se odr`al vo Ohrid (4–6. X 1958), na koj za prv Arhiepiskop bil izbran g.g. Dositej.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000; Slavko Dimevski, Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1989. Rat. Gr.

KEDONIJA – osnovana e na 16. IV 1997 godina. Vo Arhitektonskata akademija ~lenuvaat dobitnicite na nagradata za red i razvoj na makedonskata arhitektura „Andreja Damjanov“ {to ja dodeluva AAM edna{ godi{no. Od 2004 g. za ~lenovi na Akademijata mo`e da se biraat i arhitekti koi dale osoben pridones vo razvojot na makedonskata arhitektura. Vo Akademijata se biraat i po~esni ~lenovi. Osnovni celi na Arhitektonskata akademija se: razvojot, unapreduvaweto i afirmacijata na makedonskata arhitektura; prou~uvawe, neguvawe i unapreduvawe na tradicionalnata makedonska arhitektura niz sovremeni formi, organizirawe stru~ni sobiri, izlo`bi, kako i izdava~ka dejnost i sorabotka so srodni institucii vo zemjata i vo stranstvo. Kr. T.

Kulten predmet vo vid na model na ku}a, keramika, Tumba, Porodin, Bitolsko, neolit

Zgradata na Arhitektonskiot i Grade`niot fakultet vo Skopje

ARHIEREJSKI @EZOL NA OHRIDSKITE ARHIEPISKOPI – ukrasen arhipastirski stap {to ja simbolizira vlasta od Svetiot Duh, koja im se predava na Ohridskite arhiepiskopi – poglavarite na MPC, od vremeto na apostol Pavle i sveti Klimet Ohridski do deneska. Ovoj apostolski Svetiklimentov `ezol go dobiva Poglavarot pri intronizacijata. Toj e od srebro i e ukrasen na vrvot so krst i so dve zmii.
Arhierejski `ezol

LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000. Rat. Gr.

ARHITEKTONSKA AKADEMIJA NA ASOCIJACIJATA NA ARHITEKTITE NA MA-

ARHITEKTONSKI FAKULTET. So re{enie na Vladata na NR Makedonija e formiran Tehni~kiot fakultet so dva oddela Arhitektonski i Grade`en vo ramkite na Univerzitetot vo Skopje (1949), so cel da se unapredi nastavno-obrazovniot proces spored op{testvenite potrebi vo sferata na grade`ni{tvoto i formirawe kadri vo oblasta na urbanizmot i arhitekturata. So prerasnuvaweto na Tehni~kiot fakultet vo tri novi fakulteti (1965), Arhitektonskiot oddel e vo sostav na Arhitektonsko-grade`niot fakultet s¢ do 1975 godina koga prerasnuva vo poseben, Arhitektonski fakultet. Svojata nastavna, nau~noistra`uva~ka i aplikativna dejnost Fakultetot ja razviva preku katedri, a po nivnoto ukinuvawe se formirani instituti. Vo tekot na osumdesettite godini izvr{eno e prestruktuirawe vo nastavniot proces so voveduvawe na potesno naso~uvawe od V semestar vo oblastite na proektiraweto, urbanizmot, visokogradbata, za{titata i konzervacijata i enterierot i dizajnot, koi vo tekot na godinite pretrpele i izvesni promeni. Kr. T. ARHITEKTURA VO MAKEDONIJA. Vo istorijata na kultura-

ta na Makedonija arhitekturata e prisutna so razli~en intenzitet u{te od prvite predistoriski kulturi, pa s¢ do denes. Od predistorijata na teritorijata na Makedonija sre}avame mnogu lokaliteti od vremeto na neolitot, na eneolitot, od bronzenoto i od `eleznoto vreme. Od arhitektonska i urbanisti~ka gledna to~ka bitno e da se istakne formiraweto na naselbite – lokacija, organizacija i za{tita. Naselbite se postavuvani na viso~ini lesni za odbrana opkru`eni so odbranben yid. Vo naselbata na istekot na Drim od Ohridskoto Ezero, vo dene{na Struga, ku}ite bile postavuvani na brojni drveni kolci so {to bile za{titeni od napadi otkaj bregot. Drvenite ku}i, nivnata osnova (pravoagolna, kvadratna, trapezoidna), vnatre{nata podelba na pove}e prostorii vo koi se pronajdeni ogni{ta i „ambari“, jami, stopanski objekti, konstrukcijata, potoa, nekropolite, grobovite i nivnite konstrukcii, kako i upotrebata na kamen kako grade`en materijal prvpat e zabele`ana vo eneolitot. Preku ostatocite od antikata, elinizmot i Rim, go sledime izgledot na gradovite, nivnata urbanizacija, kako i oddelni gradbi od op{testven karakter – hramovi, teatri, termi, potoa, palati – vo Skupi, Stibera, Stobi, Herakleja Linkestis, Lihnidos i dr. Za za{tita od napadi gradovite bile obikoleni so yidovi zajaknati so kuli. Ranohristijanskiot – paleovizantiski period, koj se karakterizira so {irewe na hristijanstvoto vo Makedonija, pridonese za pobrz razvoj na gradovite, osobeno na onie {to stanuvaat sedi{ta na episkopite. Taka, paleovizantiskite naselbi vo svoite urbani koncepcii neposredno se vrzuvaat za elinisti~kite tradicii, a arhitekturata ima op{ti elinisti~ki i rimski karakteristiki. Izgradeni se brojni sakralni i profani objekti od IV do VI v., posebno bazilikite, naj~esto, so krstilnici vo Stobi: Episkopska bazilika, Centralna bazilika, izgradena vrz ostato91

A

ARHITEKTURA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Bazilika vo anti~kiot lokalitet Herakleja Linkestis (V – VI v.)

cite od Sinagogata, Severna bazilika, kako i bazilikite vo Herakleja i vo Bargala, pettokorabnata bazilika i polikonhalnata crkva vo Lihnidos i dr., ukraseni so podni mozaici. ]e gi navedeme palatite vo Stobi: Teodosijanska, Parteniusovata i Palata na Psalmite, so peristili, trikliniumi i drugi prostorii. So naseluvaweto i stabilizacijata na Slovenite na teritorijata na Makedonija vo tekot na VI i delumno vo VII v. i so nivnoto me{awe so doma{noto naselenie, vo novonastanatite op{testveni i kulturni uslovi se sozdava i postepeno se razviva edna nova makedonsko-slovenska kultura koja ja sledime vo tekot na sredniot vek i koja osobeno doa|a do izraz vo izgradbata na sakralnite objekti. Po`iva graditelska aktivnost kaj makedonskite Sloveni bele`ime po nivnoto hristijanizirawe od sredinata na IX v., vo Isto~na Makedonija vo Bregalni~kata i vo Strumi~kata oblast, koja se povrzuva so vremeto

na Kirila i Metodija pa navamu, a osobeno za vremeto na Klimenta i Nauma, kako i podocna za vreme na Samuilovata makedonska dr`ava. Vo periodot na raniot sreden vek vo Isto~na Makedonija se izgradeni pove}e crkvi, na {to uka`uvaat arheolo{kite istra`uvawa i iskopuvawa koi se vo tek. Zastapeni se raznovidni krstoobrazni formi koi se temelat na postarite tradicii od ovaa oblast. Ednokorabnata crkva vo seloto Krupi{te, [tipsko (IX-X), krstovidnata crkva kraj Krupi{te (IX-X), crkvata vo selo Morodvis, Ko~ansko, vo forma na vpi{an krst (obnovena vo IX-X v.), potoa crkvite vo @iganci i vo Tarinci, dvete vo forma na sloboden krst, koi datiraat od krajot na IX i po~etokot na H v. Kon krajot na IX v., vo Ohrid, Kliment ja podignal manastirskata crkva „Sv. Pantelejmon“ vo forma na trikonhos, ~ii ostatoci se otkopani od D. Koco, pod temelite na „Imaret“ xamijata. So arheolo{ki istra`uvawa e utvr-

Katedralnata crkva †Sv. Sofija# vo Ohrid

deno deka Kliment svojata crkva ja izgradil vrz ostatocite na eden postar urnat trikonhos (podignat vo VI-VII v.), koj bil izgraden vrz ostatocite na izgorena, u{te postara, ranohristijanska bazilika. Ne{to podocna, no za vreme na Klimenta, na zapadnata strana crkvata e dogradena vo forma na krst so kube kade {to bil postaven i Klimentoviot grob. Izgraden e i narteks, a podocna se dogradeni paraklisi – kapeli i trensovi i kula kambanarija na zapadnata strana. So pro{iruvaweto na crkvata stariot trikonhos dobil funkcija na oltar. Crkvata e obnovena vrz starite ostatoci vo 2002 godina. Kon krajot na IX ili na samiot po~etok na H v. Naum ja podignal crkvata „Sv. Arhangeli“ na ju`niot breg na Ohridskoto Ezero. I ovaa crkva, ~ii temeli se otkopani pod temelite na dene{nata crkva „Sv. Naum“, od D. Koco, imala trikonhalna osnova, re~isi identi~na so Klimentovata crkva. Dene{niot izgled na manastirskata crkva podignata na temelite na Naumovata crkva nastanal podocna, gradena e vo nekolku fazi koi pripa|aat na turskiot period. Vo ova vreme izgradeni se u{te nekolku pomali crkvi vo okolinata na Ohrid vo forma na trikonhos (na Gorica, vo s. Zlesti i vo s. Izdeglavje), {to zboruva za zna~eweto i vlijanieto {to ja imala Klimentovata crkva, ~ija forma vo ovoj kraj bila primenuvana, a ja sre}avame i vo drugi krai{ta vo Makedonija: „Kubelitisa“ vo Kostur, crkvata „Sv. Nikola“ vo Vineni vo Mala Prespa i dr. Makedonskite Sloveni vo tekot na X-XI v. sozdavaat svoi lokalni avtonomii, a vo vremeto na car Samuil izvojuvale i samostojnost. Vladeeweto na Samuil ozna~uva i emancipacija na makedonskata crkva so arhiepiskopija vo Ohrid, kako i reurbanizacija na gradovite vo negovata dr`ava. Materijalnite mo`nosti ovozmo`uvale izgradba na reprezentativni zgradi. Zatoa vo ova vreme se gradat baziliki, me|u koi spa|a bazilikata „Sv. Ahilij“ (okolu 983) na ostrovot Ail kaj Mala Prespa (denes na teritorijata na Grcija), za~uvana vo urnatini, potoa crkvata vo selo Vrani{te kaj Struga, kako i bazilikata „Sv. Sofija“, katedralna crkva vo Ohrid. Izgradena e vrz temelite na starohristijanska bazilika i pretstavuva spoj na docnoanti~ko-ranovizantiskiot period, na Samuilovoto vreme i na podocne`nata srednovekovna arhitektura od XII do XIV v. „Sv.

92

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ARHITEKTURA

A

Sofija“ e trikorabna bazilika so transept i kupola koja denes ne postoi. Ima dvokaten narteks. Vaka koncipirana, crkvata „Sv. Sofija“ pretstavuva edinstveno re{enie za teritorijata na Makedonija. Za vremeto na nejzinoto gradewe ne postojat to~ni podatoci, se smeta deka ja podignal Samuil, a za vreme na arhiepiskopot Leon (1037–1056) mo`ela da bide obnovena koga e i `ivopisana. Vo po~etokot na XIV v. e izgraden i dvokaten eksonarteks koj pretstavuva edno od najubavite arhitektonski ostvaruvawa vo srednovekovna Makedonija. Dene{nata forma crkvata „Sv. Sofija“ ja dobila vo vremeto na Turcite, koga bila pretvorena vo xamija. Po osloboduvaweto se izvr{eni obemni konzervatorskorestavratorski raboti na arhitekturata i na `ivopisot. Od krstovidnite crkvi izgradeni vo ova vreme, }e ja navedeme crkvata „Sv. German“, vo istoimenoto selo na Mala Prespa (na teritorijata na R Grcija) prvpat `ivopisana vo 1006 godina. Potoa, crkvata „Sv. Bogorodica“ vo Drenovo, kaj Kavadarci, vo forma na zbien vpi{an krst obikolen od trite strani so korabi. Ovde spa|a i zapadnata krstovidna crkva „Sv. Leontij“ na manastirot Vodo~a, kaj Strumica, so delumno za~uvani yidovi i svodovi, no bez kupolata koja postoela nad presekot na krstot. So arheolo{ki ispituvawa se otkrieni ostatocite na temelnite yidovi na apsidite na oltarot, proskomidijata i |akonikonot, koi bile urnati poradi povrzuvaweto so malku podocna izgradenata crkva, taka {to zaedno so postojnata crkva formira edinstven prostor. Potoa

crkvata „Sv. \or|i“ kraj seloto Gorni Kozjak, [tipsko od X v. Zgradite od ovoj period i ponatamu se potpiraat na op{tite postavki na isto~nata i na vizantiskata koncepcija, vo nekoi detali i vo sekundarni re{enija poka`uvaat novi postigawa, pred s¢, vo poslobodniot odnos i neobi~nata gruba monumentalnost, {to uka`uva na mo`nosta deka tie objekti mo`ele da bidat delo na doma{nite majstori, koi ne bile tolku tesno privrzani za strogosta na vizantiskite koncepcii. Site ovie zgradi se gradeni od kamen i tula vo mnogu slobodna kombinacija. Po raspa|aweto na Samuilovata dr`ava nastanuvaat izmeni, ne samo politi~ki tuku i vo umetni~kite koncepcii. Dvovekovnata vizantiska uprava vo Makedonija ja naso~uva i arhitekturata i likovnata umetnost na po~isti vizantiski formi. Ktitorite, sega ~esto i pretstavnici na vizantiskiot dvor, se stremat vo novata sredina da gradat crkvi srodni so crkvite od vizantiskata prestolnina. Od ova vreme se za~uvani izvesen broj objekti raznovidno re{avani vo osnovata. Osven zasvodeni trikorabni baziliki, kako „Sv. Nikola“ vo Mariovo (1095), se sretnuvaat i crkvi so krstovidni re{enija, na primer, prvobitnata crkva vo Staro Nagori~ane, za koja se smeta deka ja podignal vizantiskiot car Roman IV Diogen (XI v.), potoa crkvata „Sv. Pantelejmon“ vo seloto Nerezi kraj Skopje (1164) izgradena od Aleksej Komnen, koja po svojata arhitektonska koncepcija kako petkupolen objekt se vrzuva za vizantiskata crkva. Taa vo Carigrad e eden od najzna~ajnite obje-

kti od ovoj period. Vo forma na vpi{an krst so edna kupola pred krajot na XIII v. e izgradena crkvata „Bogorodica Perivleptos“, sega „Sv. Kliment“, vo Ohrid, zadu`bina na Progon Zgur i crkvata „Sv. Jovan Bogoslov – Kaneo“. Vo ovoj period se izgradeni i crkvi so pomali razmeri i so drugi formi, kako na primer: tetrakonhalnata crkva „Bogorodica Eleusa“ kaj Strumica (1085), trikonhalnata crkva „Sv. Nikola“ vo s. Vineni na Mala Prespa, kako i nekolku ednokorabni crkvi me|u koi najzna~ajni se: crkvata na manastirot „Sv. \or|i“ vo s. Kurbinovo (1191), crkvata „Sv. Nikola“ vo s. Varo{ – Prilep (1299) i crkvata na manastirot Treskavec kraj Prilep. Vo vremeto koga Makedonija e priklu~ena kon srednovekovnata srpska dr`ava (XIV) se obnovuvaat i gradat pove}e manastirski crkvi, kako od strana na srpskite vladeteli, taka i od srpskite i od makedonskite feudalci. Ovie crkvi, naj~esto se gradeni kako krstovidni so edno centralno kube izdignato na visok tambur, a se

Crkvata †Sv. Arhangel#, s. Ku~evi{te, Skopje

Crkvata †Sv. Pantelejmon# vo s. Nerezi, Skopsko (XII v.)

sre}avaat, poretko, i crkvi re{eni vo drugi formi. Naj~esto se podigaat na imotite na feudalcite, glavno se so pomali dimenzii, no so bogata nadvore{na obrabotka. Ovde e va`no da se istakne deka i pokraj novonastanatite politi~ki promeni gradbata prodol`uva da gi sledi mesnite tradicii. Za~uvani se pove}e manastirski crkvi vo okolinata na Skopje: „Sv. Nikita“ (1307), Markov Manastir (1377), potoa crkvata „Sv. Arhangel Mihail i pustino`itel Gavril“ vo Lesnovo (1341), „Sv. Nikola“ vo Psa~a (1358), „Sv. Bogorodica Zaumska“ na isto~niot breg na Ohridskoto Ezero (1361) i dr. Pogolema po dimenzii e petkupolnata crkva „Sv. \or|i“ vo Staro Nagori~ane (dogradena vo
93

A

ARHITEKTURA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

1313). Izgradeni se i nekolku crkvi so trikonhalna forma: „Sv. Andreja“ (1389) i „Sv. Arhangeli“ vo okolinata na Skopje, kako i pove}e crkvi so sosema ednostavna ednokorabna forma zasvodeni so polucilindri~ni svodovi – „Car Konstantin i carica Elena“, „Sv. Nikola Bolni~ki“, „Sv. Bogorodica Bolni~ka“ vo Ohrid, „Sv. Dimitrija“ vo Veles i dr. Na krajot na ovoj period koga vo Makedonija se razvival hezihazmot, versko dvi`ewe kon isposni{tvo so zasiluvawe na mona{kiot `ivot vo pe{terite, se pravat i pe{terni crkvi vo karpite na krajbre`jeto na Prespanskoto i na Ohridskoto Ezero i vo drugi krai{ta („Sv. Erazmo“, „Sv. Bogorodica Pe{tanska“ vo blizinata na Ohrid, „Sv. Atanasij“ i „Sv. Bogorodica“ vo Kali{ta kaj Struga, „Sv. Arhangel“ vo s. Rado`da i dr.). Kaj objektite od ovoj period se ~uvstvuva pogolema stilska povrzanost, makar {to sekoj objekt nosi i svoi specifiki. Golemo vnimanie e posveteno na nadvore{nata obrabotka na objektite, na nivnata prostorna plastika, na ras~lenuvaweto na fasadite so pilastri, slepi arkadi, ni{i, na dekorativnoto yidawe i na primenata na keramoplastika, {to pretstavuva logi~en razvoj vo obrabotkata, koristena u{te vo objektite od XIII v. Po potpa|aweto na Makedonija pod osmanliskata vlast vo izmeneti politi~ki i op{testveni priliki e namalena arhitektonskata aktivnost koja se sveduva, glavno, na izgradba na mali ednokorabni crkvi zasvodeni so polucilindri~ni svodovi, so skromen izgled, {to }e potrae s¢ do vremeto na makedonskata prerodba. Pokraj sakralnata arhitektura, vo tekot na sredniot vek vo Makedonija se razvivala profanata i voenata arhitektura, Samuilovite tvrdini vo Ohrid, Markovi kuli vo Prilep, Kale vo Skopje, a go sledime i urbaniot razvoj na gradovite vo tekot na reurbanizacijata na naselbite vo slovenskiot period, posebno od krajot na IX v. i podocna. Osmanliskoto vladeewe so Makedonija, novite ideolo{ki i op{testveni uslovi nametnaa potreba od izgradba na objekti so nameni koi treba da gi zadovolat op{testvenite, verskite i drugite potrebi na osvojuva~ot. Arhitekturata dobiva novi sodr`ini i belezi karakteristi~ni za islamskiot svet. Od sakralnite islamski objekti najmnogu se gradat xamii. Tie naj~esto imaat kvadratna osnova so trem, a pokrieni se so kupoli ili so drvena
94

Mustafa-pa{ina xamija vo Skopje

pokrivna konstrukcija. Gi podigale turskite upravuva~i – pa{i i begovi. Najzna~ajni xamii se: Sultan Muratova (1436), podocna obnovena, Isak-begova, nare~ena [arena xamija (1438), Gazi Isabegova (1475), Mustafa-pa{ina (1492), Jahja-pa{ina (1506), site vo Skopje, potoa vo Bitola – Isakija (1508), Jeni-xamija (1558) i Hajdar Kadiina xamija (1561), [arena xamija vo Tetovo i drugi, potoa tekiwa i turbiwa. Od profanite objekti }e gi spomneme: Kur{umli an, Suli an i Kapan an vo Skopje, bezistenot vo [tip i vo Bitola, Daut-pa{iniot amam i ^ifte amam vo Skopje. Posebno

obele`je na gradovite im davale saat kulite (Skopje, Bitola, Prilep i dr.). Zna~ajna komponenta na graditelstvoto vo turskiot period pretstavuva stanbenata arhitektura. Posebno vnimanie e obrnuvano vo izgradbata na konacite za pa{ite i za begovite od koi posebno se istaknuval konakot na Avzi-pa{a vo selo Bardovci kaj Skopje (1830– 1845). Poseben interes vo razvojot na arhitektonskoto tvore{tvo vo Makedonija pretstavuva periodot na prerodbata, koga op{testvenite sili, blagodarej}i na izvojuvanite prava vo ramkite na Otomanskata Imperija, vo zna~itelna mera vlijaele vrz kulturnata, prosvetnata, religioznata i ekonomskata aktivnost, {to soodvetno se izrazi i vo arhitektonskata dejnost. Taka, izgradbata na crkvi po gradovite i po selata niz Makedonija, so obnova na bazilikalnata forma, vrz osnova na tradicijata i so elementi od sovremenite arhitektonski dvi`ewa od Zapad, pretstavuva objektiven izraz na novonastanatite op{testveni uslovi i potrebi, sozdavaj}i edna nova estetika. Golemite dimenzii na crkvite so impozanten vnatre{en prostor, kako {to se, na primer: crkvata „Sv. Dimitrija“ vo Bitola (1830), „Sv. Pantelejmon“ vo Veles (1840), „Sv. Nikola“ vo Kumanovo (1851) i mnogu drugi, najizrazito ja istaknuvaat mo}ta na op{testvenite i ekonomskite sili vo navedeniot period kako i ume{nosta na majstorite graditeli, me|u koi posebno se istaknuva protomajstorot Andreja Damjanov (1813–1878).

Daut-pa{iniot amam vo Skopje

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ARHITEKTURA

A

Manastirot †Sv. Jovan Bigorski#

Seloto Gali~nik

No, osven zasilenata izgradba i obnova na crkvi i na manastiri („Sv. Jovan Bigorski“, „Sv. Joakim Osogovski“, „Sv. Bogorodica Pre~ista“ i dr.), XIX v. se karakterizira i so intenzivna izgradba na ku}i za `iveewe. Zbogatenite trgovci i zanaet~ii gradat ku}i koi davale relativno visok stanben standard. Toa se naj~esto asimetri~ni zgradi na pove}e nivoa vo koi se re{eni prostornite problemi, kako vo pogled na funkcijata, taka i vo pogled na sozdavaweto intimnost i udobnost, vo prakti~noto koristewe na prostorot so vgradena poku}nina, vo neposrednata komunikacija na vnatre{niot i na nadvore{niot prostor. Pritoa, ako se istakne i primenata na logi~nata konstrukcija i oblikuvaweto na nadvore{niot izgled na objektite, {to e odraz na vnatre{nata

funkcija i konstrukcija, mo`e da zaklu~ime deka vo realizacijata na stanbenata arhitektura, makedonskite gradovi se zbogatile so visoko kvalitetna arhitektura, koja pretstavuva i glaven beleg vo sevkupniot izraz na urbanite ansambli na makedonskite gradovi (Ohrid, Kru{evo, Kratovo, Veles, Tetovo i dr.). Ku}ite na muslimanskoto naselenie, naj~esto, se simetri~no re{eni so prizemje i kat, so izdvoeni delovi za `iveewe na semejstvoto – haremluk i za priem – selamluk. I arhitekturata vo makedonskite sela nosi svoi karakteristi~ni belezi. Taa e organski povrzana so terenot i pejza`ot, posebno vo planinskite sela kako {to se Gali~nik, Jan~e, Bitu{e. Ku}ata ~ardaklija, so otvoreni tremovi i ~ardaci, e svojstvena na ramni~arskite sela. Arhitekturata i urbanizmot na

Ku}ata na Robevci vo Ohrid

HH v. nosat novi poraki. Vo Makedonija mo`e da ja razgledame vo dve celini. Arhitekturata pome|u dvete svetski vojni (1918– 1941) se manifestira niz zadocneti prodori na eklektikata od Zapad – Narodniot teatar vo Skopje, arhitekti J. Bukovac i D. M. Leko (1927), Oficerskiot dom vo Skopje, arh. V. Baumtartner (1929), kako i pove}e stanbeni zgradi vo Skopje, vo Bitola, vo Ohrid. Vo ovoj period spa|aat i prvite nikulci na modernata so delata na arh. D. Ibler, Okru`en ured za socijalno osiguruvawe na rabotnicite vo Skopje – denes Gradska bolnica (1933–1934) i na arh. M. Zlokovi}, Privredna komora – denes kafeana Metropol (1933–1935). Izraboten e urbanisti~ki plan na grad Skopje od J. Mihajlovi} (1929) i izgradeni se zna~ajni komunalni objekti vo gradot. Po Osloboduvaweto, vo novosozdadenite uslovi i mo`nosti se razvi mo{ne intenzivna arhitektonska aktivnost. Urbanisti~kite re{enija koncipirani vrz humanite principi na organiziraweto na prostorot vo site gradovi vo Makedonija bea preduslov za nivniot brz razvoj. Po osamostojuvaweto na RM, so novite urbanisti~ki tekovi, gradovite dobivaat zgusnata struktura so predimenzionirani stanbeni blokovi i kuli so {to se dehumanizira prostorot. Vo pedesettite godini se formira generacija makedonski arhitekti koi postignaa zna~ajni rezultati: S. Brezovski (Rabotni~ki dom vo Skopje, 1958, Stokovna ku}a vo Skopje, 1959); D. Dimitrov (zgrada na „Vardar eksport-import“ vo Skop95

A

ASAEL

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Micevski (1987) i dr. Vo devedesettite godini se izgradeni pove}e individualni semejni ku}i i stanbeni zgradi. Pozna~aen objekt e hotelot „Aleksandar Palas“ (1998) vo Skopje od J. Konstantinov. Izgradeni se i pove}e objekti so obidi tradicionalnoto da se vklopi vo novosozdadenite arhitektonski sodr`ini, stremej}i se, pritoa, da se sozdade sovremen arhitektonski izraz. Go sledime kaj ohridskite arhitekti K. Zarov (hotel „Gorica“, 1971), S. i M. Haxievi (gradska kafeana „Letnica“, 1973), P. Mitkov (hotel „Desaret“, 1974), T. Paskali (hotel „Biser“, 1976), V. i A. Zar~evi (hotel „Metropol“, 1974), P. Balabanov (OU „Kliment Ohridski“, 1980) i dr. Kr. T.
Studentskiot dom †Goce Del~ev# vo Skopje

je, 1978); A. Serafimovski (stanbeni kuli na kejot na Vardar vo Skopje, 1959); D. Tomovski (pove}e stanbeni zgradi vo Skopje). Tuka pripa|aat i arhitektite: D. Pecovski, Q. Malenkova, R. Gali}, K. Tomovski, D. Petkov, A. @upan, V. ]osevski, R. [ekerinski, Q. Tomi}. Vo pedesettite i {eesettite godini rabotat i pove}e arhitekti od drugite centri od porane{na Jugoslavija i od stranstvo, {to dojde do izraz posebno po katastrofalniot zemjotres vo Skopje (1963), koi dadoa pridones vo razvojot na makedonskata arhitektura – A. Urlih, E. Mihevc, \. Ancel, J. Rankovi}, K. Tange, E. Ravnikar, A. Rot i dr. Kon krajot na {eesettite i vo sedumdesettite godini od zna~ewe e dejnosta na pove}e mladi arhitekti vo ~ie tvore{tvo se prisutni sovremenite tendencii me|u koi bi gi izdvoile: \. Konstantinov-

ski (Istoriski arhiv, 1968, Studentski dom „Goce Del~ev“, 1971, vo Skopje); P. Muli~kovski (zgrada na CK SKM, 1970, Univerzitetska biblioteka, 1971, vo Skopje); B. Kolev (zgrada na NIP „Nova Makedonija“, 1982, vo Skopje); @. Popovski (Gradski trgovski centar, 1973, vo Skopje, so grupa koavtori); @. Gelevski (hotel „Kontinental“, 1972, vo Skopje); T. Dimitrov (Zatvoren pliva~ki bazen, 1979, vo Skopje); B. ^ipan (zgradata na MANU, 1976); K. Muratovski i M. Tomi} (kompleks na muzeite, 1977, vo Skopje). I vo osumdesettite godini prodol`uva izgradbata na novi naselbi so stanbeni blokovi i kuli so sovremen arhitektonski izraz, kako na primer, stanbenite blokovi vo Kapi{tec, vo Skopje, od M. Tomi} (1985), stanbeno-trgovskiot kompleks „Skopjanka“ vo Skopje, B.

ASAEL, Becalel ben Simantov ([tip, 1904 – Treblinka, 1943) – kni`ar, osnova~ na Mladinskiot evrejski hor i Mladinskata dramska sekcija vo [tip. Samiot gi re`iral pretstavite izveduvani na jazikot ladino. Go formiral fudbalskiot evrejski klub „Hakoah# (1929), organiziral akcii za evrejskite nacionalni fondovi (KKL i Keren hajesod).
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990, 247-249. J. Nam.

Na bregot na naselbata Asamati

ASAMATI ‡ sovremena turisti~ka naselba na bregot na Prespanskoto Ezero. Vo praistoriskata arheologija poznata e po nao|ali{teto Sv. Nedela, na koe so probno iskopuvawe (1978‡ 1979) bile otkrieni ostatoci od objekt i vo nego grupi od fragmentirani kerami~ki sadovi. Se smeta deka se raboti za grn~arska rabotilnica na mala ribarska naselba od docnoto bronzeno vreme, so etnokulturna pripadnost kon paleobalkanskoto pleme Brigi {to go naseluvale ohridskoprespanskiot basen, del od teritorijata na Albanija i Epir (vo Grcija). Naodite se ~uvaat vo Muzejot na Makedonija i vo Muzejskata zbirka vo Resen.
LIT.: Eleonora Petrova, Brigite na centralniot Balkan vo II i I milenium pr.n.e., Skopje, 1996. V. S.

Zgradata na †Makedonski po{ti# i na †Makedonski Telekomunikacii# vo Skopje

96

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ASIMOV

A

Krsto Asenov

Faksimil od Asemanovoto evangelie str. 132, inicijal †V# (XI vek)

ASEMANOVO EVANGELIE – glagoli~ko kratko izborno evangelie so meseceslov, prva pol. na XI v., 158 l. Pronajdeno e vo 1736 g. vo Erusalim od X. S. Asemani (Josef Simon Assemani), sega vo papskata Vatikanska biblioteka (sign. Slav. 3). Prepisot se locira vo Jugozapadna Makedonija i tesno e povrzan so tradiciite na Ohridskiot kni`even centar. Sodr`i arhai~ni paleografski i jazi~ni crti, pokraj poizraziti inovacii na site jazi~ni ramni{ta (zapo~natiot proces na zamena na nosovkite, ispu{tawe i vokalizacija na erovite). Rakopisot ima izvonredno bogata ornamentika, na marginite se nao|aat brojni bele{ki pi{uvani so glagolica i kirilica koi potvrduvaat deka bil vo liturgiska upotreba u{te vo vremeto koga glagolicata vo Ohridskiot centar ve}e bila istisnata. Vo mesecoslovot se spomenuvaat Kiril i Metodij, Kliment Ohridski i dr. svetiteli od Solunsko i bliskata okolina (Dimitrij Solunski, Ahil Lariski, Strumi~kite ma~enici i dr.). Izdavan pove}ekratno, jazi~nite osobenosti kompleksno gi razgleduva u{te V. Jagi} vo prvoto izdanie na kodeksot od F. Ra~ki.
LIT.: (izbor) F. Racki, Assemanov ili Vatikanski evangelistar, Zagreb, 1865 (prepis so glagolica so opis na jaz. osobenosti od V. Jagi}); I. Crn~i}, Assemanovo izborno evangjelje, Rim, 1878 (lat. transkr.); J. Vajs, J. Kurz, Evangeliarium Assemani, I, Praha, 1029 (fototip.), J. Kurz, Evangeliár Assemanuv II, Praha, 1955 (kir. transkr., parakrit. aparat), I. DuŸ~ev (red.), Asemanievo evangelie. Codex vaticanus Slavicus 3 Glagoliticus, SofiÔ, 1981 (faksimil; prilog: V. Ivanova-Mavrodinova, A. D`urova, Asemanievoto evangelie. StarobÍlgarski glagoli~eski pametnik ot X vek. Hudo`estveno-istori~esko prou~vane). Zd. R.

vojvoda na Kuku{kiot i Enixevardarskiot revolucioneren reon i solunski okru`en vojvoda na TMORO; od bugarsko poteklo. Bil sorabotnik na G. Del~ev i J. Sandanski. U~estvuval vo grabnuvaweto na misionerkata Elena Ston (1901-1902). Nesre}no zaginal po predavstvo.
LIT.: Makedonski vozro`denci i revolucioneri, album, Skopje, juni, 1950, 38. S. Ml.

ASENOV-ME^KATA, Krsto (psevd. ^erkezot) (Sliven, Bugarija, 1877 ‡ s. Korni{or, Enixevardarsko, 8. IX 1903) ‡ u~itel,

ASIMILACIJA NA MAKEDONCITE VO GEOGRAFSKITE RAMKI NA MAKEDONIJA ‡ proces vo koj odreden etnikum, del od nego ili oddelni negovi pripadnici, so grubi ili suptilni metodi, gi prisiluvale Makedoncite da se odre~at od sopstveniot identitet i da go prifatat identitetot na dominantniot etnikum. Procesot na asimilacija vo HH v., vo geografskite ramki na Makedonija grubo i naglo se intenzivira po Balkanskite vojni (1912‡1913), po raspar~uvaweto na nejzinata teritorija na tri dela, so Versajskiot dogovor (1919). Toj proces zapo~nuva so preimenuvawe na teritoriite na trite dela: Egejskiot del e preimenuvan vo „Severna Grcija“, Vardarskiot vo „Ju`na Srbija“, a Pirinskiot del stana sostaven del na Bugarija, so izostavuvawe na zborot „Makedonija“. Nastana promena i na toponimite, iako so Versajskiot dogovor Grcija be{e obvrzana da ne gi promenuva. Grcija go napravi toa so poseben zakon (1924). Osven toa, vo trite dela se preimenuvaa i li~nite imiwa i prezimiwa na Makedoncite. Po Gra|anskata vojna vo Grcija (1946‡1949) procesot na asimilacija na Makedoncite u{te pove}e se zabrza, ne samo preku nivnoto iseluvawe vo drugi dr`avi, tuku i preku sklu~uvawe etni~ki me{ani brakovi, so {to gr~kiot jazik dobi status na maj~in jazik za mladite pokolenija. Asimilacijata se pro{iri i so zabranata na makedonskite pokolenija da u~at na makedonski jazik, donesena od instituciite na obrazovniot sistem. Na

Makedoncite vo Grcija im se zabranuva da gi odbele`uvaat ilindenskite praznici i da gi praktikuvaat semejnite slavi i obi~ai. Vo Bugarija procesot na asimilacija s# pobrzo napreduva{e poradi bliskosta na makedonskiot i bugarskiot jazik, bidej}i mladite generacii so makedonsko etni~ko poteklo se {koluvaat na bugarski jazik (so isklu~ok vo periodot 1946‡1948 g.). I denes prodol`uva pritisokot od bugarskite vlasti vrz Makedoncite da se odre~at od pravoto na makedonskiot identitet i da formiraat sopstvena politi~ka partija. Asimilacijata vo Grcija i vo Bugarija se sproveduva so progonuvawe na onie Makedonci {to javno go izrazuvaat svojot makedonski identitet, so zabranuvawe na upotrebata na makedonskiot jazik vo instituciite, kako i so uni{tuvawe na drugite belezi na makedonskiot etni~ki identitet. Poseben e procesot na asimilacijata na makedonskoto naselenie vo Albanija. Vo periodot na osmanliskoto vladeewe toa se pravelo preku pritisok za proteruvawe, no i za napu{tawe na rodnite ogni{ta. Po Vtorata svetska vojna se izvr{i promena na toponimijata, no vo periodot do Rezolucijata na IB postoeja makedonski u~ili{ta na makedonski jazik, koi potoa se svedoa samo za hristijanskoto naselenie vo Dolna Prespa. Makedoncite so islamska veroispoved administrativno se registrirani kako Albanci, so u~ili{ta na albanski jazik. Vo tekot i po NOB, Makedoncite vo Vardarskiot del formiraa svoja dr`ava vo ramkite na DFJ/FNRJ/SFRJ, po principot nacija ‡ dr`ava, so {to prestana procesot na asimilacija vo ovoj del od teritorijata na Makedonija.
LIT.: Stojan Kiselinovski, Malcinstvata na Balkanot, Skopje, 2004. Pet. G.

Muxahit Asimov

ASIMOV, Muxahit (Mücahit Asimov) (Bitola, 1940) – univerzitetski profesor od turskata nacionalnost vo RM. Zavr{il Filozofski fakultet vo Saraevo.
97

A

ASKEZA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Doktoriral na Filolo{kiot fakultet vo Pri{tina. Od 1998 godina se vrabotuva na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. Ima objaveno pove}e stru~ni i nau~ni trudovi od oblasta na dijalektologijata, istorijata na turskiot jazik i turskata literatura. U~esnik e na me|unarodni kongresi i simpoziumi.
LIT.: Univerzitetot Kiril i Metodij, Bilten, mart 2000. A. Ago

AAM e ~lenka na Me|unarodnata unija na arhitekti (UIA), ~lenka na vtorata regija na UIA i ~lenka na Arhitektonskiot sovet za Centralna i Isto~na Evropa (ASSEE). Vo ramkite na AAM dejstvuva i ArhitektonskaKr. T. ta akademija. ASTRAI – paleobalkanska populacija od pajonskata grupa plemiwa. Gi naseluvale teritoriite

vedna{ potoa bila ubiena i Kleopatra i nejzinoto bebe, za da nema drugi pretendenti na makedonskiot carski prestol.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.

ATANAS BABATA & v. Dimitrov-Babata, Atanas. „ATANAS BLIZNAKOV# – fondacija za stipendirawe talentirani studenti na Univerzi-

ASKEZA & v. asketizam ASKETIZAM (st. gr. 5skhsiz) – na~in na hristijansko dobrodetelno `iveewe so primena na askeza za ostvaruvawe na hristijanski `ivot spored Evangelieto. So molitva i so fizi~ka rabota, so celo anga`irawe na sopstvenoto bitie, asketot se vozvi{uva, bogoupodobuva, se obo`uva i postignuva svetost. Asketizmot go razvivale judaizmot, mnogubo{tvoto, filozofite, osobeno stoicite, no najmnogu hristijanstvoto so svetite otci i crkovni u~iteli, po~nuvaj}i od Origen i Kliment Aleksandriski, egipetskite pustinici, do dene{noto Isto~no mona{tvo. Vo Makedonija asketizmot opstojuva od vremeto na makedonskite asketi, od mona{tvoto na sv. Naum Ohridski do sega{nite mona{ki bratstva vo makedonskite manastiri.
LIT.: Polnyj pravoslavnyj bogoslovskij `nciklopedi=eskij slovarw, I i II, reprintnoe izdanie, Moskva, 1921. Rat. Gr.

Stipendisti na Fondacijata †Atanas Bliznakov# so fondatorot (vo sredinata)

isto~no od sredniot tek na r. Vardar. Kako nivni centar se spomnuva gr. Astraion, koj s¢ u{te ne e lociran.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999. A. [uk.

ASKLEPIJ – mitski heroj, bog na medicinata vo gr~kata mitologija, sin na Apolon i nimfata Koronida, odgledan od kenotaurot Hiron, koj mu go predava iskustvoto od medicinata. Najgolemo svetili{te ima vo Epidaur. Vo Filipi e poznat golemiot reljef, vo koj centralno mesto ima Asklepij i }erka mu Higieja. Vo Makedonija e po~ituvan kako bo`estvo, a kako glaven atribut ja ima zmijata.
LIT.: Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd, 1979. A. [uk.

ASTRAION – dreven grad vo Pajonija, smesten na prostorot isto~no od Vardar, najverojatno centar na plemeto Astrai. Spored geografot Ptolomej Astraion se nao|al severno od Dober, no denes negovata lokacija e nepoznata.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999. A. [uk.

ASOCIJACIJA NA ARHITEKTI NA MAKEDONIJA – osnovana vo Skopje (1952) kako Dru{tvo na arhitekti na NRM. Raboti kako Sojuz na arhitekti na Makedonija (1980–1999), a podocna (1999) kako Asocijacija na arhitekti (AAM) na Makedonija. Celite, opredelbite i delokrugot na rabotata na AAM se podredeni na po{irokiot interes za razvoj, unapreduvawe i afirmacija na arhitektonskata profesija, kako na teritorijata na RM, taka i vo me|unarodni ramki.
98

ATAI Uskubi (Atai od Skopje) (vtora pol. na XV – po~. na XVI v.) – eden od najpopularnite osmanliski poeti na preminot od XV vo XVI v. Bil pripadnik na Nak{bendiskiot dervi{ki red. Negovata poezija osobeno bila slavena i po~ituvana vo Rumelija. Po~inal vo vremeto na sultanot Selim I (1512–1520).
LIT.: Dragi \orgiev, Skopje od turskoto osvojuvawe do krajot na XVII vek, Skopje, 1997. Dr. \.

tetot „Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, osnovana spored li~no izrazenata `elba na sonarodnikot Atanas Bliznakov (D’mbeni, Kostursko, 15. XII 1901 – Skopje, 10. VII 1998), koj{to `iveel i rabotel pove}e od 50 godini vo SAD (Geri, Indijana). Odlukata za osnovawe e donesena na sednica na Univerzitetskiot sovet na 18. IV 1977. Fondacijata, spored nejziniot statut, ja rakovodi Upraven odbor. Osnovnata cel e stipendiraweto na studenti na Univerzitetot {to poka`uvaat osobeni rezultati vo studiite, a nemaat dovolno sredstva za {koluvawe. Do u~ebnata 2002/2003 godina od Fondacijata se dodeleni 252 stipendii na studenti od site visoko{kolski ustanovi na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij#. LIT.: Sl. Nikolovski – Katin, Atanas
Bliznakov, Skopje, 2000. K. Kamb.

ATAL (? – 335 pr.n.e.) – makedonski vojskovodec vo vojskata na Filip II. Vo 337 god. pr.n.e. Filip II se o`enil so }erkata na Atal – Kleopatra. Atal bil ubien po naredba na Aleksandar III Makedonski vo 335 g. pr.n.e., a

ATANAS-VULGARIS, Kosta ([tip ili [tipska kaza, 1797 ‡ Navpaktos, pred 1865) ‡ u~esnik vo Gr~koto vostanie. Od 1822 do 1824 godina bil pod komanda na Teodor Kolokotroni. Od 1825 g. bil vo kowicata na Haxi Hristo. Se istaknal i stanal oficer. Od 1828 g. bil na~alnik na 25 du{i. Vo 1841/2 bil odlikuvan so bakaren medal. Se smetal onepravdan i vo 1844 g. baral srebren medal.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ATANASOV

A

LIT.: NikolaŸ Todorov - Veselin TraŸkov, BÍlgari u~asnici v borbite za osvobo`denieto na GÍci® 1821-1828, Sofi®, 1971. M. Zdr.

ATANASIJ I ‡ arhiepiskop na Ohridskata arhiepiskopija (vtora polovina na XVI - po~etok na XVII v.). Po doa|aweto na arhiepiskopskiot prestol se aktiviral za osloboduvawe od vlasta na na Osmanliskata Dr`ava so pomo{ od zapadnoevropskite vladeteli. Vo po~etokot na 1596 g. vospostavil vrska so Venecija koja ne poka`ala interes. Istata godina otpatuval vo Neapol, kaj {panskiot vicekral za da ja pridobie [panija za planiranoto osloboditelno vostanie. So dobiena mala pomo{ arhiepiskopot vo avgust vo Himara, primorska oblast pod negova crkovna vlast, krenal vostanie, no izostanalo o~ekuvanoto voeno anga`irawe na [panija. Esenta 1897 g. otpatuval vo Rim. Vatikan ja uslovil poddr{kata so prifa}awe unija. Arhiepiskopot Atanasij bil vo Avstrija (1598 i po~etokot na 1599) od koja dobil samo finansiska pomo{. Vo po~etokot na 1600 g. se vratil vo Makedonija, vo Ohrid. Otpatuval vo Rusija ( 1604) da bara poddr{ka za osloboduvawe na pravoslavnite vo negovata crkva. Rusija ne poka`ala interes. Povtorno se svrtel kon Zapadna Evropa (1613, 1614 i 1615) za da ja pridobie [panija. Evropskite golemi dr`avi ostanale nezainteresirani.
LIT.: M. Minoski, Osloboditelni dvi`ewa i vostanija vo Makedonija (1564-1615), Skopje, 1972; Nikola Milev, OhridskiÔt patriÔrh AtanasiŸ i skitaniÔta mu v ~u`bin (1597-1615), „IzvestiÔ na istori~eskoto dru`estvo#, V, SofiÔ, 1922. M. Min.

rija, 1952) – u~itel i revolucioner. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Ser (1900) i u~itelstvuval vo \umurxina. Kako direktor na Serskoto klasno u~ili{te (1902) stanal ~len na Serskiot OK na TMORO. Vo tekot na V 1903 g. bil zatvoren i osuden na tri godini zatvor. Po amnestijata (1904) povtorno stapil vo redovite na TMORO. U~estvuval kako delegat na Serskiot okru`en kongres (1905).
LIT.: V. „Nov `ivot#, Kqrd`ali, 1983, br. 55, 4. Al. Tr.

Nikola Atanasov

Vasil Atanasov

ATANASOV, Vasil (Strumica, 16. IV 1957) – oboist. Diplomira na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (1980), vo klasata na prof. K. Davidovski, kaj kogo gi zavr{uva i postdiplomskite studii (1987). Od 1980 g. e prv oboist na Makedonskata filharmonija. ^len e na Skopskiot duva~ki kvintet i profesor po oboa vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje. Umetnik so {irok dijapazon na dela. Koncertira vo pove}e zemji na svetot, a ima ostvareno i brojni snimki na CD. B. Ort. ATANASOV, d-r Filip (s. Smrde{, Kostursko, Egejsiot del na Makedonija, ? – Sovetski Sojuz, 1956) – lekar, pripadnik na MEFO. Potpisnik na Tiranskiot protokol so Kosovskiot albanski komitet (1921), zadgrani~en pretstavnik na MFRO (1922). Emigriral vo Viena (1923), kade {to u~estvuval vo formiraweto na Balkanskiot revolucioneren komitet, vo objavuvaweto na vienskite dokumenti (april–maj 1924) i vo osnovaweto na VMRO(Ob) (1925). Bil vo Privremenoto rakovodstvo na nacional-federalisti~kata struja na Organizacijata, izbran na Konferencija vo Carirad (1929). Se vratil vo Bugarija (1931), a po Vtorata svetska vojna emigriral vo Sovetskiot Sojuz, kade {to i po~inal.
IZV. i LIT.: Arhiv na Ministerstvoto na vÍtre{nite raboti, SofiÔ, OB-16199, l. 125-135; AINI, sl. IV. 242/II, br. 69, Nikola Kirov-MaŸski, V stroÔ za MakedoniÔ, SofiÔ, 1957, kn. II (rakopis); Darinka Pa~emska, VMRO(Ob), Skopje, 1985. Z. Tod.

ATANASOV, Nikola (s. Orese~en, Egejsiot del na Makedonija, 28. X 1939) – flejtist. Studiite gi zavr{uva na Muzi~kata akademija vo Qubqana (B. ^ampa, 1964), a specijalizira na Akademijata „Santa ^e~ilija# vo Rim (S. Gayeloni, 1970). Kako student vo Qubqana, ~len e na Operskiot i na Filharmoniskiot orkestar, a potoa, do penzioniraweto, prv flejtist na Skopskata opera. Osven toa, (od 1974 g.) raboti kako honoraren profesor na FMU vo Skopje i na Umetni~kata akademija vo Pri{tina. A. so uspeh nastapuva vo zemjata i vo pove}e evropski i vonevropski zemji kako solist i so Ansamblot za sovremena muzika „Sveta Sofija#, kako i so trioto „Skopje#. Interpretator na mnogu dela za flejta od doma{ni kompozitori. Dr. O.

ATANASIJ II (vtora pol. na XV¶¶ v.) – ohridski arhiepiskop (1653–1660). Kako poglavar na Ohridskata arhiepiskopija se spomenuva me|u II i 20. XII 1653 g. Stapil vo vrska so papata Aleksandar VII za unija (1655–1667) i zaedno so pelagoniskiot mitropolit Eremija i dra~kiot Hariton prestojuvale vo Rim, kade {to barale milostina. Vo tekot na 1658 g. Atanasij II mu gi pretstavil svoite gramoti na ruskiot car Aleksej Mihajlovi~ (1645– 1676) i na eden od najpoznatite i najkontroverzni ruski patrijarsi – Nikon (1652–1658), od koi baral materijalna i moralna pomo{ (milostina) za zapustenite crkvi i manastiri vo dijacezata na Ohridskata arhiepiskopija.
LIT.: I. Snegarov, Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®, II, Sofi®, 1995. Al. Tr.

Petar Atanasov

ATANASOV, Angel (s. Kru{evo, Sersko, 1879 – Krxali, Buga-

ATANASOV, Petar (s. Uma, Gevgelisko, 25. XII 1939) – lingvistromanist, univerzitetski profesor. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Gevgelija. Studiite gi zavr{il vo Skopje na Grupata za romanska filologija na Filozofskiot fakultet. Magistriral vo 1975 g. vo Belgrad, a doktoriral vo 1979 g. vo Skopje na tema „Meglenoromanskiot denes. Fonetika i fonologija#. Na Katedrata za romanski jazici i kni`evnosti gi predaval predmetite: Romanski jazik, Fonetika i fonologija na francuskiot jazik, Istorija na francuskiot jazik, Sporedbena gramatika na romanskite jazici, Istorija na italijanskiot jazik, a isto taka i
99

A

ATANASOV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Balkanska lingvistika za postdiplomskite studii pri Filol{kiot fakultet vo Skopje. Bil {ef na Katedrata za romanski jazici i kni`evnosti vo dva mandata, pretsedatel na Sovetot na Filolo{kiot fakultet, kako i ~len na Univerzitetskiot senat. Dobitnik e na ordenot Akademski palmi od Vladata na Francija (1995). Objavil 13 re~nici i monografii. M. Mark. ATANASOV, Sotir Janakiev (s. Klisura, Gornoxumajsko, 30. III 1876 – s. Dra`inci, Belogradi{ko, 7. IX 1940) – {tipski vojvoda, polkovnik vo Bugarskata armija. Zavr{il voeno u~ili{te vo Sofija (1900). Bil ko~anski, kratovski i {tipski vojvoda (1902– 1903) i u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna (vo XI makedonska divizija) vo Bugarskata armija.
LIT.: „Il•straci® IlindenÏ#, kn. 5, Sofi®, 1935-1936; S. Tasev, Selo Klisura, Blagoevgrad, 1972. Al. Tr.

na. Go zavr{uva Baletskoto u~ili{te vo Skopje, vo klasata na \. Makedonski i N. Kirsanova. Anga`irana e vo MNT (1950-1961). Stanuva ~len na Baletot pri Narodnoto pozori{te vo Belgrad (1961-1980). Izrazito lirska balerina so dobra klasi~na baletska tehnika i ubava razvojna linija na dvi`eweto.
ULOGI: Odeta (P. I. ^ajkovski, „Lebedovo ezero#), Carska ubavica (I. Stravinski, „@ar-ptica#) i dr. Em. X.

niori so me~ osvoil 6 zlatni, 5 srebreni i 5 bronzeni medali vo poedine~na i ekipna konkurencija. So sabja osvoil eden (1970), a vo floret dva srebreni medala (1973 i 1974). Za jugoslovenskata reprezentacija nastapil okolu 90 pati. Go osnoval MK †Vardar# vo Br. R. Skopje (1991).

ATANASOV-BO@ANIN, Atanas (Petri~, 1921 – Petri~, 10. V 1975) – partizan na Petri~kiot partizanski odred „Andon Popov# i ~len na Prvoto, Vtoroto i Tretoto zasedanie na ASNOM. Vo svojot pozdraven govor na Vtoroto zasedanie na ASNOM gi prenel `elbite na makedonskiot narod od Pirinskiot del na Makedonija za obedinuvawe vo edna makedonska nacionalna dr`ava.
LIT.: Velimir Brezoski – Mile Todorovski, Politi~kiot, nacionalniot i socijalniot sostav na narodnite pretstavnici na Prvoto zasedanie na ASNOM, „Glasnik na INI#, VIII/1, Skopje, 1964; ASNOM. Dokumenti od Prvoto i Vtoroto zasedanie na ASNOM, I, 2, Arhiv na Makedonija, Skopje, 1984. V. Jot.

LIT.: Srpski narodni obi~aji u \ev|eliskoj kazi, prikupio i opisao Stefan Tanovi¢, u~iteq, Beograd, 1927; Zorka Delinikolova, Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{, „Glasnik na Etnolo{ki muzej“, 1, Skopje, 1960. M. Kit.

ATANASOVDEN ‡ praznik posveten na golemiot hristijanski svetitel sv. Atanasij Veliki. Na{iot narod go praznuva dva pati vo godinata. Na 31/18 januari, so doma{ni slu`bi, se praznuva Atanasovden-zimen, kako zaedni~ki spomen na dvajcata aleksandriski arhiepiskopi sv. Atanasij Veliki i sv. Kiril Aleksandriski, za nivnite zaedni~ki zaslugi vo odbranata na pravoslavieto od dvete eresi: arijanstvoto i nestorijanstvoto. Praznikot narodot go smeta za sredzimo i se veruva deka glavnite studovi ve}e se pominati. Vo narodnoto veruvawe toj e pobednik nad silnite studovi i mrazevi. Se praznuva i na 15/2 maj, den na upokojuvaweto na svetitelot, praznik poznat kako Atanasovden-leten.

Kiro Atanasovski

ATANASOV-INXETO, Ivan (s. Vatrena, Demirhisarsko, Sersko, ok. 1846 – s. Crvi{te, Dupni~ko, 11. IV 1896) – male{evski vojvoda. U~estvuval vo Rusko-osmanliskata vojna (1877/1878) kako dobrovolec vo IX dobrovole~ka (opol~enska) ~eta. Aktivno u~estvuval vo Kresnenskoto vostanie (1878/ 1879) kako vojvoda so ~eta na desniot breg na rekata Struma, kako vojvoda vo Razlo{koto vostanie, kako i vo Srpsko-bugarskata vojna (1885) vo edinicite na bugarskata vojska. Po 1895 g. dejstvuval so ~eta vo Male{evsko i vo Porojsko.
IZV. i LIT.: CDA, f.: 173, op. 6, a. e, 663, ll. 34-42; A. Trajanovski, Novi soznanija za `ivotot i dejnosta na vojvodata Iqo Markov-Male{evski (1805–1898). zb.: Iqo Markov-Male{evski i negovoto vreme, Berovo, 2002, 5-35. Al. Tr.

ATANASOVSKI, Kiro Krstev (psevd. Stra{o) (Kavadarci, 1923 ‡ Kavadarci, 7. IV 1944) ‡ nalbat, borec i naroden heroj. Zavr{il dva klasa gra|anska {kola. Kako ~len na SKOJ (1940) i na KPJ (1941), bil eden od organizatorite na NOAVM vo Tikve{ijata: ~len na MK na KPJ vo Kavadarci (1942) i ~len na Oblasniot komitet na KPM vo Veles (1943). Bil borec na Tikve{kiot NOPO „Dobri Daskalov#. Pri ilegalen prestoj vo Kavadarci so sekretarot na OK na KPM vo Kavadarci Dim~e Mir~ev za prifat na okolu 60 novi borci, bile provaleni i blokirani od okolu 700 bugarski vojnici, kontra~etnici i policajci. Po sedum~asovna oru`ena presmetka, otkako im privr{ila municijata, D. Mir~ev se samoubil, a toj zaginal vo obidot da se probie. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (20. XII 1951).
IZV.: Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, VI, dokumenti, Kavadarci ‡ Negotino, 1984. LIT.: Aleksandar Grkov, Tikve{ijata vo NOB. Zbornik na padnatite borci i `rtvi na fa{izmot od Kavadarsko, Kavadarci, y. a., 14; Aleksandar Popovski, Atanasovski Krsto Kiro (1923-1944), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 36-43; Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, 1-5, Kavadarci ‡ Negotino, 1984. S. Ml.

Me~uvawe

ATANASOVA, Janka (Debar, 19. XII 1935 – Skopje, 1980) – baleri100

ATANASOVSKI, Aleksandar (Skopje, 15. XI 1945) ‡ grade`en tehni~ar, me~uvalec. Zavr{il Grade`en u~ili{ten centar vo Skopje (1964). Bil ~len na Me~uva~kiot klub †Rabotni~ki# vo Skopje (od 1959). Na prvenstvata na Jugoslavija (1967–1976) za se-

ATANASOVSKI, Miho (Skopje, 10. IV 1934) – poet, dramski avtor, pisatel za deca i mladi, basnopisec. Rabotniot vek go minal kako novinar i urednik vo Makedonskoto radio.
DELA: stihozbirki: O~ite i izmaglinite, Sk., 1955; Nikoga{ ne sum sam, Sk., 1957; Minuvat proleti, Sk., 1959; Bo`uriki, Sk., 1963; Otade rekata, Sk., 1985; knigi za deca: Marko novinarko, Sk., 1969; Ku}i~kata so bela {amija, Sk., 1987; Tutule bale, Sk., 1994; Uli~eto so obetki

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ATANASOSKI

A

Miho Atanasovski

od cre{i, Sk., 1995; Qubovniot `ivot na Simsile, Sk., 1998; Ve~eri kaj {adravanot, Sk., 2000. V. Toc.

ATANASOVSKI-KRSTAN^E, Slave Krstanov (Ohrid, 1915) ‡ rezbar. Go zavr{il Rezbarskoto u~ili{te vo Ohrid (1935/1936). Bil u~enik na akademskiot vajar Branislav Jovan~evi} od Kraguevac (1929‡1932) i na Branko [otra, se usovr{uval vo Belgrad kaj poznatiot ~e{ki majstor-rezbar Anton Kniha i kaj rezbarot-skulptor Ante Bihi}. Po Osloboduvaweto bil nastavnik vo Rezbarskoto u~ili{te vo Ohrid (1947‡1949) i vo U~ili{teto za primeneta umetnost vo Skopje, a potoa rabotel vo Rezbarskoto atelje †Andon

voeno-politi~ki komentator. Bil aktiven u~esnik vo rabotni~koto dvi`ewe sproti Vtorata svetska vojna i u~esnik vo NOB (1941), podocna kako politi~ki komesar na bataljon i na brigada. Po Osloboduvaweto zavr{il Vi{a voena akademija i kako aktiven oficer bil na~alnik na [tabot na Narodnata odbrana na Skopje, operativen na~alnik i komandant na Teritorijalnata odbrana na Makedonija. Isto taka, bil ~len na CK na SKM i pretsedatel na SZB od NOV. Po osamostojuvaweto na RM bil ~len na So-

ATANASOVSKI, Sande (s. Trnovo, Krivopalane~ko, 22. V 1949) – dipl. grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1996) po predmeti od oblasta na betonot, armiranobetonskite i prednapregnatite konstrukcii, dekan (od X 2003), pretsedatel na Sojuzot na grade`nite in`eneri na RM. Magistriral i doktoriral (1987) na mati~niot fakultet. Objavil pove}e trudovi i univerzitetski u~ebnik Armiranobetonski konstrukcii I. Bil pretsedatel na Dru{tvoto na grade`nite konstruktori (1990– 95) i urednik na spisanieto „Grade`en konstruktor#. Q. T.
Slave Krstan~e, vo svojata rezbarska rabotilnica

Todor Atanasovski

vetot za nacionalna bezbednost. Avtor e na golem broj komentari vo dnevniot pe~at i nekolku stru~ni studii.
BIBL.: ^udniot mar{ niz Tikve{ijata, Vtora makedonska udarna brigada, Skopje, 1973, 67-72; Fevruarskiot pohod na edinicite na NOV i POJ na Makedonija. Strategijata na upotrebata na OS vo NOV. †Sovremenost#, XXIX, 4, Skopje, 1979, 17-32; Formiraweto i aktivnosta na Mesnoto poverenstvo na KPM vo Kavadarci vo periodot april ‡ sredinata na juli 1943 godina, Tikve{ijata vo NOV 1941-1945. Kn. vtora: KPJ-KPM vo Tikve{ijata 1939-1945, 147-155; Formirawe i razvoj na voenite edinici, na istoto mesto. Kn. treta: Partizanski odredi i voeni edinici, Kavadarci‡Negotino, 1984, 7-17; Voeno-operativen osvrt vrz dejstvijata i aktivnostite na prostorot na Tretata operativna zona i Tikve{ijata vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna, na istoto mesto, 89121; Mladinskoto rabotni~ko dvi`ewe vo Kavadarci vo 1941‡1943 godina, na istoto mesto. Kn. ~etvrta: Politi~kite organizacii i narodnata vlast, 113-124; Voeno-strategiski implikacii po Prvoto zasedanie na ASNOM 1944 godina, ASNOM. Pedeset godini makedonska dr`ava 1944-1994, Skopje, 1995, 445-447. LIT.: Sto makedonski godini. Redaktor Jovan Pavlovski. Skopje, 2004, 339, 347, 690 i 697. S. Ml.

Tomo AtanasovskiBarbak

ATANASOVSKI-BARBAK, Tomo (Bitola, 9. IV 1929 – Popova [apka, 10. II 1985) – univ. professor po fizi~ka kultura, sportski rabotnik. Diplomiral na Visokata {kola za fizi~ka kultura vo Belgrad (1958). Bil profesor po fizi~ko vospitanie vo Bitola (1958–1965), na Vi{ata {kola za fizi~ka kultura vo Skopje (1965–1980) i vi{ predava~ po predmetot ko{arka na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1978–1985). Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1977), na tema: „Zavisnost na preciznosta od vozrasta i rastojanieto pri frlaweto na topkata vo ko{ so edna raka vo visina na glavata #. Objavuval stru~ni i nau~ni trudovi. D. S.

Dukov# vo Ohrid (1950‡1962) i vo Muzejot na Ohrid. Ima izraboteno nad 2.660 primeroci rezbaren mebel, kopanici, ikoni od drvo, ikonostasi, maski, rozeti i dr. Pove}e negovi izrabotki se nao|aat vo novata Soborna crkva vo Skopje, vo crkvata †Sv. Atanas# vo s. Bolno, Resensko, crkvata †Sv. Bogorodica# vo s. Kali{ta, Stru{ko, 25 dela vo Muzejot †25 Maj# i vo Palatata na Federacijata, vo t.n. Makedonska sala, vo Belgrad. Posebno impresivni se rezbarenite stolbovi so visina od 10,5 h 0,50 m {irina vo sve~enata sala na MANU i dvete rozeti vo Palatata na Federacijata vo Belgrad. Od osnovaweto bil ~len na Zdru`enieto za primeneti likovni umetnici na Makedonija. Imal 17 samostojni izlo`bi.
LIT.: G. K., Izlo`ba na posledniot rezbar, †Ve~er#, XXIX, 8761, Skopje, 8. X 1991, 11; Tomislav Osmanli, Pesni vo oreovo drvo. Sredbi so doajenite: Slave Atanasovski‡Krstan~e, †Nova Makedonija#, XLVII, 16067, Skopje, 16. X 1991, 13; Boge Petreski, @ivot i darba izdlabeni vo drvo, †Makedonija#, br. 512, Skopje, dekemvri 1995, 32-33. S. Ml.

ATANASOVSKI, Todor (psevd. Jane) (Kavadarci, 1925) ‡ nacionalno-politi~ki deec, generalpolkovnik na JNA vo penzija i

ATANASOSKI, Pece (Dolneni, Prilepsko, 25. X 1925 ‡ Skopje, 14. IX. 1996) ‡ igraorec i instrumentalist, najpoznat makedonski gajdaxija i eden od najproduktivnite sobira~i na makedonski narodni pesni i ora. Bil profesionalno anga`iran vo Radio Skopje (1946) i vo Dr`avniot ansambl za narodni pesni i igri

101

A

ATANACKOVI]

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Pece Atanasoski

„Tanec# vo Skopje (1950). Od 1959 g. do penzioniraweto bil rakovoditel na Orkestarot od narodni instrumenti vo Radio Skopje i koreograf na pove}e od dvaeset KUD vo RM. Od 1966 g. polni 29 godini ja rakovodel Folklornata {kola za stranci vo Ote{evo. So svoite gostuvawa so razni kulturno-umetni~ki dru{tva niz svetot gi afirmiral visokite dostoinstva na makedonskiot melos. Nositel e na 19 me|unarodni nagradi na svetskite festivali vo Langolen (Anglija), Brno i vo drugi gradovi. Vo konkurencija na 1.800 gajdaxii od celiot svet, go osvoil prvoto mesto i nagradata „Zlatna gajda# na festivalot vo Eri~e, Italija (1968). Kako svetski priznat naroden instrumentalist, dr`el ~asovi na razni univerziteti vo svetot, od Los Anxeles do Tokio. Ima sobrano impozantna folklorna zbirka od okolu 20.000 narodni pesni i ora. Po~ina kako direktor na Dolnenskiot festival, ~ij osnova~ be{e (1973), a koj sega e imenuvan kako Festival na narodni instrumenti i pesni „Pece Atanasoski# ‡ s. Dolneni, Prilep (v).
LIT.: Atanas ^uposki, Pece Atanasovski: Celosno $ pripa|am na makedonskata izvorna muzika, „Dnevnik#, I, 63, Skopje, 4. VI 1996, 12; C. S., Pro{ev, Nikolovski, Atanasovski, In memoriam, „Studentski zbor#, XLVII, 1243, Skopje, 16. X 1996, 23. S. Ml.

ili †atalar sözü# (†govor na predcite#). Spored najstariot re~nik na turskiot jazik i istorijata na turskata kultura †Divanü Lugat-it Türk#, turskiot termin za poslovica e sav, a vo literaturata se sre}avaat terminite mesel i darbimesel. Dene{nite tekstovi se sovremeni varijanti od najstarite zapisi. Taka, na pr., poslovicata †Kurt kurti yemez# (Volkot volk ne jade) ~esto se sre}ava me|u turskoto naselenie vo Makedonija, ~ija varijanta od XI v. glasi: †Bori ko[misýn yemez#, a vo XV v. taa se javuva kako †Kurt ko[misýn incitmez#. Kako rezultat na me|unarodnite kontakti, za najgolemiot broj poslovici sosema e nemo`no da se odredat pati{tata na nivnoto prifa}awe i tatkovinata na nivnoto nastanuvawe. Pri sporeduvaweto na nekoi dene{ni turski poslovici od Makedonija so nivni varijanti vo starite zapisi, se zabele`uvaat jazi~ni promeni, a vo drugi nekoi zborovi se zameneti so drugi.
LIT.: Qmer Asim Aksoy, Atasqzleri ve deyimleri sqzlüçü, Atasqzleri sqzlüçü, Türk Dili Kurumu Yayýnlarý, Ankara, 1971; Sevim Pili~kova, Prilog kon prou~uvaweto na narodnite poslovici kaj Turcite od Makedonija, Skopje, 1987; Poslovicite kako mikrostruktura na anegdotite, †Nau~en sobir za folklorot na Resen i Resensko#, 1992, Ote{evo, †Makedonski folklor# 48, XXIV, Skopje, 1991, 335-342; Bone Veli~kovski, Comparison between the Turkish and Macedonian Medical Proverbs: Health in the hands of ordinary people, Proceedings of the 38th International Congress on the History of Medicine, Turkish Historical Society, v. III, Ankara, 2005, 1863-1870. S. Pil.

Faksimil od Atlantskata povelba (1941)

ATEIZAM – gledi{te so koe se odre~uva postoeweto na Bog, bezbo`ni{tvo, antiteizam. Ateizmot go prifa}aat i teoretski go zastapuvaat mnozina makedonski intelektualci, me|u niv i onie od marksisti~ka proveniencija.
V. G.-P.

premierot na Obedinetoto Kralstvo Velika Britanija Vinston Spenser ^er~il i pretsedatelot na SAD Franklin Delano Ruzvelt, potpi{ana na sostanokot na Atlantskiot Okean vo blizina na Wu Faudlend. Deklarirale otka`uvawe od kakvi bilo teritorijalni pro{iruvawa; pro{iruvawa da ne se dozvolat ako ne se vo soglasnost so slobodno izrazenata volja na narodot; po~ituvawe na pravoto na site narodi da izberat oblik na vladeewe {to im odgovora; vra}awe na pravoto na narodite samite da se upravuvaat, dokolku od toa pravo bile li{eni so sila; pristap do surovini i trgovija vo svetot pod isti uslovi i na golemite i na malite narodi i vospostavuvawe mir i bezbednost za site narodi i site lu|e vo site zemji da `iveat oslobodeni od stravot i bedata. T. ^.

ATANACKOVI], Dimitrie (Cazin, BiH, 5. H 1914 – Rieka, Hrvatska, 27. VII 2004) – farmakolog, redoven profesor i eden od prvite nastavnici na Med. f. vo Skopje (1947). Osnovopolo`nik i prv direktor na Institutot za farmakologija. Diplomiral na Med. f. vo Belgrad i bil izbran za asistent po farmakologija. Vo Vtorata svetska vojna rabotel kako lekar vo Zemun i aktivno ja pomagal NOVJ. Vo eden mandat bil i dekan na Med. f. vo Skopje. Vo 1957 g. zaminal na Farm. f. vo Belgrad, a potoa na Med. f. vo Rieka.
Br. N.

ATICI (s. Crni~ani, Bogdanci) – naselba od docniot neolit. Arheolo{ki artefakti na povr{ina od 500 h 200 m vo parcelite 5 i 10 na „Vinojug“. Naselbata le`i vo dolniot tek od obete strani na Kavakdere, koe od sever se spu{ta vo Crni~anska Reka. Istra`uvawata vo 1988 g. go poka`aa kulturniot sloj od 1,80 m. Keramikata e so dobra faktura i so mazneta povr{ina, so siva ili so kafeava boja (karakteristi~na za docniot neolit). Od kultnata plastika se najdeni minijaturni statuetki.
LIT.: D. Zdravkovski, Arheolo{ki istra`uvawa na lokalitetot „Atici“ vo selo Crni~ani, Gevgelisko, „MAA“, 10, Skopje, 1989, 79–87. D. Z.

^edo [arevski i Lazo Milo{evski vo trka na 400 m (1953)

ATASOZU (Atasqyü) ‡ poslovica, {to deneska se imenuva †Atasqyü#

ATLANTSKA POVELBA (14. VIII 1941) – zaedni~ka izjava na

ATLETIKA VO MAKEDONIJA – sportski natprevaruvawa vo odewe, tr~awa, skokawa, frlawa i vi{eboj. Vo vid na sovremeno tr~awe se spomnuva vo Skopje (1902). Atletikata bila zastapena so nekoi elementi vo predmetot gimnastika i vo gimnasti~kite organizacii (1908– 1941), kako i vo nastavata po fizi~ko vospi-

102

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AHMED

A

tanie (1945–2006). Vo pove}eto sportski klubovi bile formirani atletski sekcii (po 1945), a pri Fiskulturniot odbor na Makedonija poseben referat. Potoa bile sozdadeni atletski klubovi i Atletski sojuz (1949), a sega se vika Atletska federacija na Makedonija (2002). Prvata atletska pateka bila izgradena vo Skopje (1949), podocna i vo drugite pogolemi gradovi. Prvo republi~ko prvenstvo bilo organizirano za seniori vo poedine~na (1950), a potoa vo ekipna konkurencija, kako i natprevari za juniori (od 1953) i za juniorki (od 1955). Bile odr`uvani i me|urepubli~ki (od 1949) i me|unarodni sredbi (od 1955). Sobir na atletskite sudii na Makedonija e formiran vo Skopje (1957). Trenerski kadar e osposobuvan preku kursevi (od 1947), a potoa i na visoko{kolskite ustanovi. ^lenovi i na jugoslovenskata reprezentacija bile: Lazo Milo{evski, Vera Veljanovska, Elizabeta Bo`inovska, Milo{ Bucevski, Elica Zmejkova, Qubi{a Trboevi}, Janko Jakimovski, ^edo [arevski i dr.
Z. R.

ski (1993–1999) i Qup~o Stankovski (od 1999). Vesnikot ima redakcija (11 novinari) vo Skopje i dopisna mre`a od svetot, a se rasprostranuva, pokraj vo Avstralija i RM, i vo Egejskiot, Pirinskiot i Maloprespanskiot del na Makedonija. Bl. R.

prenele Turcite. Se odgleduva za maslo i kako lekovito rastenie. Maslo se dobiva od semeto, koe sodr`i 50-60%, a od ~u{kite morfium, kodin, naracein, tebein, papaverin i dr. Za odgleduvawe na opiumskiot afion e potrebna posebna dozvola. Vo Republika Makedonija e sozdadena P. Iv. sortata „Pionir#. AHIL, Prespanski i Lariski, sv. (se upokoil 330 g.) – episkop vo Prespa i vo Larisa. U~esnik na Prviot vselenski sobor vo Nikeja (325). Pokrovitel na Ohridskata arhiepiskopija i patron na car Samuil. Samuil gi donel negovite mo{ti na ostrovot Sveti Ahil vo Prespanskoto Ezero, vo istoimenata crkva nare~ena „Golema crkva#, kade {to eden period bilo i sedi{teto na Ohridskata arhiepiskopija.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1989; Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ, 1 i 2, vtoro fototipno izdanie, SofiÔ, 1995; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.

Mis Ston

ATLETSKA (PE[A^KA) TRKA. Vo ramkite na kowi~kata trka {to bila odr`ana vo Skopje (1902) bil organiziran i natprevar vo tr~awe. Vo nego u~estvuvale {est natprevaruva~i. Prv na celta pristignal Rahman Bekir od seloto Bajovce (Kosovo) so vreme od 5,45 minuti. Vtor bil Mehmed Bilal od Sjenica. Nastanot pretstavuval prv moderen natprevar vo atletskata disciplina tr~awe na 1650 metri. Toj se odlikuva i so drugi karakteristiki na modernoto atletsko natprevaruvawe, kako {to se start, cel, sudii i to~no merewe na postignatoto vreme. D. S.

AFERATA MIS STON (1901– 1902) – afera {to nastanala so plenuvaweto na amerikanskata protestantska misionerka mis Elen Ston i nejzinata pridru`ni~ka Katerina Cilka Stefanova od ~etite na TMORO (Jane Sandanski, Hristo ^ernopeev i Krsto Asenov). Plenuvaweto bilo izvr{eno na 21. VIII / 3. IX 1901 g. vo Pirinskiot del na Makedonija pome|u Bansko i Gorna Xumaja kaj mesnosta Potprena Skala za dobivawe otkup. Pregovorite za isplata na otkupot i za osloboduvawe na zalo`ni~kite traele 6 meseci. Po~etniot iznos na sredstvata za otkup bil opredelen na 25.000 turski liri. Sredstvata za otkup bile sobrani preku dobrovolni prilozi. Na 31. I 1902 god. vo Bansko bile isplateni 14.500 tur. liri. Plenetite misionerki bile oslobodeni na 23. II 1902 g. vo s. Grada{orci – Strumi~ko. Aferata Mis Ston stanala svetski poznata i go afirmirala makedonskoto osloboditelno delo.
LIT.: Van~o \or|iev, Aferata Mis Ston, Istorija, XXXVIII/1, Skopje, 2002. V. \.

Sultanot Ahmed III

Faksimil od †Avstralisko-Makedonski nedelnik#

„AVSTRALISKO-MAKEDONSKI NEDELNIK# (†AUSTRALIAN-MACEDONIAN WEEKLY) (Melburn, Avstralija, 5. V 1986 –) – najtira`niot makedonski vesnik nadvor od RM. Osnova~i se Anxelo Pateras, Xim Tomev, Petar Korunovski i Krste Naumovski (pod glavna redakcija na Xim Tomev). Se pe~ati na makedonski i angliski jazik, vo tira` od 6.000 primeroci. Podocna sopstvenici-redaktori se: Aleksandar Georgiev (1991–1993), Zlatko Blajer i Qup~o Stankov-

AFION (Papaver somniferum L.) – odgleduvan nekolku veka pr. n.e. vo Mala Azija. Vo Makedonija go

AHMED III (Haxioglu Pazari, 31. XII 1673 – Istanbul, ?. VI 1736) – dvaeset i tretiot osmanliski sultan, koj vladeel (i so Makedonija) 27 godini (23. VIII 1703 – 1. X 1730). Vo negovoto vreme vladeela buntovna sostojba, izrazena so ajdutski napadi vo Imperijata. Jani~arite bile nezadovolni od reformite i go simnale od prestolot.
LIT.: A. Matkovski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, III, Skopje, 1983. J. Jan.

Niva so afion

AHMED, Oktaj (OktayAhmed) (Skopje, 1967) – poet i nau~en rabotnik od turskata nacionalnost vo RM. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Magistriral vo 2001, a doktoriral vo 2004 godina od oblasta na turskata lingvistika. Vraboten e na Filolo{kiot fakultet „Bla`e Koneski# vo Skopje so zvawe docent. Pokraj nau~nite i stru~nite trudovi od oblasta na turskiot jazik, me|u koi i u~ebnikot „Voved na mor103

A

AHMEDOV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

SAD oficijalno e proglasena za teroristi~ka organizacija, a Ahmeti staven na crnata lista na licata so zabranet vlez vo SAD (podocna i vo [vajcarija i vo drugi evropski dr`avi); obvinet od pravosudnite organi na RM za storeni voeni zlostorstva vo RM vo 2001 g., pretsedatel na Demokratskata unija za integracija (od 2002); pratenik vo Sobranieto na RM (2002–2006; 2006–).
Oktaj Ahmed

fologijata na turskiot jazik“ 2008, ja ima objaveno i poetskata kniga Simfonija (1994). ^len e na DPM od 1995 godina.
LIT.: Makedonski pisateli, Sk., 2004, 32. A. Ago

LIT.: Jean - Marc Balencie, Arnaud de la Grange, L’encyclopedie des acteurs, conflicts, violences politiques, Paris, 2001. Sv. [. i T. Petr.

\or|i Acev

AHMEDOV, Mehmed (s. Ko~ica, [tipsko, 1918) ‡ rabotnik, borec i op{testvenik. Zavr{il tursko versko u~ili{te vo rodnoto selo. Kako u~esnik vo NOAVM (od avgust 1944), bil zamenik-komandant na bataljon, a po demobilizacijata rezerven kapetan na JNA. Po Osloboduvaweto bil ~len, sekretar i pretsedatel na Okoliskiot naroden odbor vo [tip. Kako rabotnik vo Fabrikata „Makedonka# vo [tip, bil ~len na Glavniot odbor na SSRNM. S. Ml.

Pedago{ko u~ili{te vo Skopje, u~itelstvuval vo Bitolsko i vo Tikve{ko. Stanal ~etnik vo ~etata na brat mu Petar (1904). Bil izbran za vele{ki vojvoda (1905) i okolu dve godini vodel borba so osmanliskata vojska i `andarmerija i so gr~kite i srpskite ~eti. Vo sudir so srpska ~etni~ka formacija vo Vele{ko, za da na padne `iv vo nivnite race, se samoubil.
LIT.: G. TraŸ~ev, Grad Prilep, Sofi®, 1925; H. Sil®nov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni®, ¶¶, Sofi®, 1983. Al. Tr.

Gafur Xabir Ahmeti

AHMETI, Gafur Xabir (Gafur Xhabir Ahmeti) (s. P’r{evce, Tetovsko, 29. X 1945) – pisatel, publicist i preveduva~. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, u~itelska {kola vo Tetovo, a potoa diplomiral na Grupata za albanski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Rabotel kako novinar vo v. †Flaka e velazerimit#, a potoa kako dopisnik na †Rilindja# vo Pri{tina. Vraboten vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na RM. Pi{uva proza, romani i drami. Preveduva od albanski na makedonski i obratno.
BIBL.: Steblata na edno drvo, 1982; Osven zborovite na pesnata, raskazi 1989; Povtorno se vrati, 1977; Pasardhësit e Katit; prevod: M. Fotev, Potomcite na Kat; Cve}iwa vo }erpi~, roman, 1984; Dve drami, 1979. A. P.

Mir~e Acev

Ali Ahmeti

AHMETI, Ali (Ali Ahmeti) (s. Zajas, Ki~evsko, 4. I 1959) – azilant, vrhoven komandant na ONA, lider na DUI, pratenik. Li~nost so kontroverzna uloga na vnatre{en i na me|unaroden plan. Lider na Studentskoto dvi`ewe vo Kosovo (1981-1983); po politi~kiot azil dobien od [vajcarija (1986) koordinator na kosovskite/albanskite grupi; lider na studentsko-rudarskite protesti vo „Trep~a# vo Kosovska Mitrovica (1988–1989) protiv re`imot na Milo{evi} i glaven organizator na protestite na albanskata dijaspora vo Evropa (1989–1990); komandant vo Osloboditelnata armija na Kosovo vo Kosovskata vojna (1999); vrhoven komandant na ONA (2001) koja vo juni 2001 g. od

AHMETI, Lindita Xabir (Lindita Xhabir Ahmeti) (Prizren, 1974) – poetesa. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te (1986) i gimnazijata vo Tetovo, od 1998 g. studirala na Grupata za klasi~na filologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. @ivee i raboti vo Skopje.
BIBL.: Malina i bluz, 1993; Ostrovot Adular, 1996; Kamena mese~ina, 1998; Bo`ilak, 2000; Sin son, 2002. N. S.

ACEV, \or|i (s. Oreovec, Prilepsko, V 1883 – mesnosta Kurtov most na pl. Dautica, Vele{ko, 25. VI 1906) – u~itel, revolucioner, prilepski vojvoda. Od revolucionernoto semejstvo Acevi, brat na Mir~e i na Petar. Zavr{il

ACEV, Mir~e (s. Oreovec, Prilepsko, 1853 & s. Ulanci, Vele{ko, 20. IX 1901) & prilepski vojvoda na TMORO, brat na makedonskite vojvodi \or|i i Petar Acevi. Zavr{il osnovno u~ili{te. Po ubistvoto na tatko mu od osmanliski zulum}ari, stanal ajdutin vo ~etata na Kone Pavlev. Prvin bil terenski vodi~ i intendant na ~etata. Bil uapsen od osmanliskite vlasti (1885) i osuden, a kaznata ja izdr`uval vo solunskiot zatvor Beaz Kule. Uspeal da izbega od zatvorot i emigriral vo Sofija. Obvinet za ubistvoto na Stefan Stambolov, tri godini bil zato~en vo t.n. Crna xamija vo Sofija. Po izleguvaweto od zatvor (1899) likvidiral nekolku narodni zulum}ari vo Prilepsko i potoa pak emigriral vo Bugarija. Od tamu izlegol kako vojvoda na ~eta na TMORO vo Nevrokopsko (den. Gocedel~evsko), Pirinskiot del na Ma-

104

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ACEVI

A

kedonija (1899). Na Pirin vodel dve borbi protiv osmanliskata potera, ednata na Papaz-~air, po {to zaminal za Prilepsko. Podocna pak se vratil vo Nevrokopsko (1901). Po predavstvo, ~etata bila opkolena od osmanliskata vojska i po te{ko ranuvawe, po~inal.
LIT.: VoŸvoda Mir~e Acev, †Makedoni®#, No 3, Sofi®, 1903, 13-15. S. Ml.
Petar Acev

majskiot vostani~ki odred †Hristo Botev#. Po porazot bil uapsen, zlostavuvan i obesen vo centarot na Gorna Xumaja.
LIT.: Septemvrijskoto antifa[istko vqstanie 1923. Dokumenti i materiali, t. 1, Sofix, 1973; Dimitqr Kosev, Septemvrijskoto vqstanie 1923, 2. izd., Sofix, 1973; Istorix na Blagoevgradskata okrÍ`na organizacix na BKP, Sofix, 1981. S. Ml.

Mir~e Acev

ACEV, Mir~e Donev (psevd. Stoj~e) (s. Oreovec, Prilepsko, 20. IX 1915 – Skopje, 4. I 1943) – u~esnik vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno komunisti~ko i studentskoto dvi`ewe, aktiven ~len na Studentskoto dru{tvo „Vardar#. Vo 1938 g. bil ~len na KP, aktiven vo organiziraweto partiski organizacii vo Ohrid i Struga. Progonuvan od policijata (1940), preminal vo ilegalstvo i ja rakovodel partiskata pe~atnica na PK na KP vo Makedonija. Na ilindenskata demonstracija vo Ohrid povikal na organizirana borba za sloboda. Po fa{isti~kata okupacija bil eden od istaknatite organizatori i rakovoditeli na NOB, ~len i sekretar na PK na KPJ. Rabotel na organizirawe na partizanskite odredi i stanal ~len na Glavniot {tab na NOV i POM. Rakovodel so borbite vo okolinata na Prilep i Veles. Na 17. XII 1942 g. bil uapsen od bugarskata policija. Po `estoko ma~ewe bil ubien. Za naroden heroj bil proglasen na 16. VIII 1944 g. Negovoto ime go dobi Prviot partizanski bataljon na NOV na Makedonija.
LIT.: Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973; Narodni heroji Jugoslavije, Beograd, 1975. O. Iv.

na Vostani~ki {tab, a vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta. Po Vostanieto u~estvuval vo borbite kaj s. Raj~ani, Ko~ansko (1905), kade {to bil ranet; na No`ot (1907) i na drugi mesta. Bil ~len na Bitolskiot ORK (1906) na VMORO. Po Mladoturskata revolucija se pribral vo Prilep. Bil u~ili{ten inspektor vo Kru{evo (1908–1909). U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna.
LIT.: G. TraŸ~ev, Grad Prilep, Sofi®, 1925; H. Sil®nov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni®, ¶¶, Sofi®, 1983. Al. Tr.

Vera Aceva

Dimitar Acev

ACEV, Petar (s. Oreovec, Prilepsko, 7. VI 1877 – Plovdiv, 20. IV 1939) – u~itel, revolucioner, prilepski okoliski vojvoda. Bil u~itel vo s. Pletvar, Prilepsko (1897–1901), sekretar na ORK na TMORO (1898–1902), okoliski prilepski vojvoda (1902–1907), u~esnik na Smilevskiot kongres (1903) i izbran za rezerven ~len

ACEV ([UMANOV), Dimitar (Berovo, 15. X 1894 ‡ Gorna Xumaja, 9. X 1923) ‡ komunisti~ki deec. Bil ~len na BRSDP(t.s.) (od 1912). Go zavr{il Skopskoto sredno pedago{ko u~ili{te, a potoa bil u~itel vo s. Bosilovo, Strumi~ko (1913‡1914) i vo Petri~ko. Vo Prvata svetska vojna agitiral protiv militarizacijata. U~estvuval vo Vojni~koto vostanie (1918). Potoa stanal u~itel vo Krupnik, Gornoxumajsko (den. Blagoevgradsko) (1920‡1921), kade {to osnoval grupa na BKP i bil sekretar na Gradskiot komitet (od april 1921), a podocna i na Okru`niot komitet na BKP vo Gorna Xumaja, poradi {to bil uapsen (1921). Vo mesnoto ~itali{te osnoval amaterski teatar, orkestar so koj dirigiral, a bil osnovopolo`nik i na fudbalskata igra vo gradot. Bil sorabotnik na †Rabotni~eski vestnik#. Vo Septemvriskoto vostanie (1923) bil komandir na ~eta vo Gornoxu-

ACEVA, Vera Don~eva (psevd. Dosta) (s. Oreovec, Prilepsko, 24. IX 1919 – Skopje, 10. XI 2006) – makedonski politi~ar, partiski i dr`aven deec, prvoborec. Poteknuva od istaknato revolucionerno semejstvo. Kako mlada stapila vo naprednoto rabotni~ko i komunisti~ko dvi`ewe. ^len na SKOJ od 1935, na KPJ od 1940 g. Bila izbrana za ~len na PK na KPJ, a od septemvri do krajot na 1941 g. bila sekretar na Mesniot komitet vo Prilep. Po okupacijata go rakovodela Voeniot {tab za podgotovki na oru`enoto vostanie na 11 oktomvri 1941 g. Do 1943 g. ilegalno gi rakovodela partiskite organizacii i vostanieto vo Tikve{ijata, [tip, Strumica i Skopje. Po stapuvaweto vo [arskiot partizanski odred bila zamenik politi~ki komesar na Makedonsko-kosovskata brigada. Po Osloboduvaweto izvr{uvala partiski i dr`avni funkcii: ~len na CK na KPM i na CK na KPJ, ~len na Pretsedatelstvoto na ASNOM i minister vo makedonskata Vlada. Redovno bila izbirana za republi~ki i sojuzen pratenik. Nositel na odlikuvaweto Naroden heroj.
LIT.: Narodni heroi od Makedonija, Skopje 1973; @enite na Makedonija vo NOV 1941–1945, Skopje, 1976. O. Iv.

ACEVI – revolucionerno semejstvo (od Prilep), u~iteli i revolucioneri so 160-godi{no kontinuirano u~estvo vo makedonskata borba za sloboda i sopstvena dr`ava. Vo osloboditelnata borba se projavile vo predilindenskiot period kako voda~i na ilegalni vostani~ki dru`ini. Po osnovaweto na MRO se vklu-

105

A

ACEVSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

~ile kako borci i vojvodi na organizacioni ~eti, u~esnici vo Ilindenskoto vostanie, vo Mladoturskata revolucija i protiv sosednite dr`avi. Po Prvata svetska vojna Acevi bile vo redovite na VMRO(Ob) i istaknati organizatori i rakovoditeli vo NOB od po~etokot na Vtorata svetska vojna. Vo borbite za osloboduvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava semejstvoto dalo 14 `rtvi i dvajca narodni heroi od NOB.
LIT.: Orde Ivanoski, Borbeniot pat na revolucionernoto semejstvo Acevi, zb.: Prilep i Prilepsko 1893–1908, Prilep, 1991. O. Iv.

kade {to ispolnuval pomali teF. M. norski ulogi.

Ilija Acevski

ACEVSKI, Ilija (s. Slivje, 27. VI 1952) ‡ univerzitetski profesor, sociolog. Zavr{il filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1975), kade {to i doktoriral na tema „Rasprostanetosta na naselenieto vo prostorot na grad Skopje vo zavisnost od nekoi socio-ekonomski belezi“ (1982). Ima objaveno pove}e knigi i u~ebnici od oblastite na urbanata sociologija i tranzicijata.
Vesna Acevska

A^KOSKA, Violeta (Ohrid, 4. IX 1954) – redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje, na Institutot za istorija. Se {koluvala vo Ohrid i vo Skopje, zavr{ila istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje, kade {to magistrirala (1988) i doktorirala (1993). Bila stru~en sorabotnik vo Marksisti~kiot centar „Mito Haxi Vasilev# (1978–1988), vi{ nau~en sorabotnik vo Institutot za nacionalna istorija vo Skopje (do 1998), docent, vonreden i redoven profesor na Filozofskiot fakultet (od 1999) so specijalnost Najnova istorija na makedonskiot narod, Metodika na nastavata po istorija i Metodologija na istoriskata nauka. Objavila nad 60 trudovi.

ACEVSKA, Vesna (Skopje, 10. XI 1952) – poet, raska`uva~ i preveduva~. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje. Raboti vo vesnikot †Republika#, a od 1992 raboti kako lektor vo Institutot za nacionalna istorija vo Skopje. ^len e na DPM (1991). Se zanimava i so preveduvawe i go prepeva finskiot ep †Kalevala#, za {to ja dobi nagradata za prepev †Grigor Prli~ev# (2000). Vo svoite stihovi Acevska se protivstavuva na tradicijata na `enskoto peewe i na feminiziraniot lirizam vo koj dominira edna ispovedna i subjektivna intonacija.
DELA: zbirki poezija: Podgotovki za pretstava (1985), Karpa za skok (1991), Kotva za Noe (1994) i Nered vo ogledaloto (1996); romani: Lavirint (1992), Rok vidri (1993) i Skalila vo zeleniloto (1994). LIT.: Jasna Koteska, Makedonsko `ensko pismo (2002). V. M.-^.

BIBL.: Ilija Acevski, Op{testvoto i ~ovekot vo tranzicijata, Skopje, 2002. IZV.: Filozofski fakultet 1920 ‡ 1946 ‡ 2006, Skopje, 2006. Il. T.

A^KOV, Ivan (Struga, 27. VII 1874 – Sofija, 21. XII 1939) – u~itel, revolucioner, ~len na TMORO. Zavr{il pedago{ko u~ili{te. Bil u~itel vo Solun, Veles, Strumica i na drugi mesta. Vo TMORO vlegol (1895) po predlog na Goce Del~ev, koj i go pokrstil. Bil kasier na Vele{kiot (1895–1896) i na Strumi~kiot okru`en komitet (1896– 1897).
IZV.: CDA, f. 1075, op. 1, a.e. 28, l. 466. Al. Tr.

Violeta A~koska

BIBL.: Zadrugarstvoto i agrarnata politika 1945–1955, Skopje, 1994; Bratstvoto i edinstvoto pome|u harmonija i disharmonija 1944–1974, Skopje, 2002; Predavstvata i atentatite vo makedonskata istorija, Skopje 2004. IZV.: Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij, br. 118, Skopje, 8 januari, 2003. D. Jov.

ACEVSKI, Boro (psevd. Pa{ata) (Skopje, 14. IX 1914 – Skopje, 28. IV 1959) – slikar-ikonograf. Slikarstvo u~el kaj Dimitrija Papradi{ki, a solo-peewe kaj S. Zikova i P. Holotkov. Na po~etokot na Vtorata svetska vojna, (1941) se priklu~uva kon Narodnoosloboditelnata borba i vo 1943 kako partizan i ~len na Agitprop vo seloto Gorno Vranovci e eden od osnova~ite na KUD „Ko~o Racin#. ^len e na Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar (1948–1951),
106

A^KOVSKI, Risto (Skopje, 14. II 1950) – el. in`., d-r na tehni~ki nauki, red. prof., rakovoditel na Institutot za PEES, dva mandata prodekan na ETF vo Skopje. Pretsedatel na Studiskiot komitet za nadzemni vodovi. Negovata istra`uva~ka dejnost opfa}a prilozi kon primenata na simulacijata Monte Karlo za usovr{uvawe na metodite za planirawe i eksploatacija na EES, podobruvaweto na metodite za analiza na EE mre`i i razvojot na metodite za analiza na slo`eni zazemjuva~ki sistemi vo stacionarna sostojba. Toj e avtor na dva univerzitetski u~ebnika: Visokonaponski mre`i i sistemi i Prenosni i distributivni sistemi.
LIT.: „Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij – Skopje#, br. 793, januari 2002. Dr. R.

A^OVSKI, Du{ko Jovanov (s. Robovo, Peh~evo, 18. VI 1938) – pedagog, univerzitetski profesor. Zavr{il Visoka pedago{ka {kola (matematika i fizika, 1960) i Filozofski fakultet vo Skopje (Institut za pedagogija, 1981), kade {to magistriral (1991) i doktoriral (1996). Predaval na Pedago{kata akademija, a potoa na Pedago{kiot fakultet „Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje. Bil direktor na Pedago{kata akademija i potsekretar vo Ministerstvoto za obrazovanie. Glavna preokupacija: metodikata na nastavata po matematika. Avtor e na u~ebnici po matematika za osnovnoto obrazovanie.
BIBL.: Metodika na nastavata po matematika, 1998 i Metodika na vospitno-obrazovnata rabota po matematika, 2000. K. Kamb.

AXALARSKI, Vasil Stojanov (s. Axalari, den. Miladinovci, Skopsko, 1880 ‡ Skopje, 14. XI 1909) ‡ skopski vojvoda na VMORO.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

AXI]

A

Kako obu~en komita (od proletta 1903), zel u~estvo vo Ilindenskoto vostanie. Podocna bil skopski vojvoda i u~estvuval vo pove}e borbi so osmanliskata vojska vo Skopsko i Kumanovsko (1905). Po Mladoturskata revolucija (1908) se legaliziral vo Skopje, poddr`uvaj}i gi sandanistite i federalistite i bil osobeno popularen sred skopskoto gra|anstvo. Bil ubien na doma{nata porta od zaseda na osmanliskite vlasti. Negoviot pogreb se pretvoril vo golema demokratska demonstracija, a ubiecot ]or Rasim bil obesen kaj Kameniot most.
LIT.: Z. Petrov, Pod †V# ‡ vojvodite makedonski. Koj i {to se †krie# zad imiwata na skopskite ulici? (IV), †Nova Makedonija#, XLVI, 15580, Skopje, 10. VI 1990, 5. S. Ml.

Kosta Axievski

rija na stariot vek (1978–1984), op{ta istorija na sredniot vek (od 1984 g.) i istorija na balkanskite narodi – sreden vek (od 1996 g.). Bil rakovoditel na Institutot za istorija (2001–2005) i na Oddelenieto za anti~ka i srednovekovna istorija vo INI (1993– 1998), rakovoditel na Sovetot na postdiplomskite studii (1999– 2001), glaven i odgovoren urednik na sp. „Istorija# (1999–2004), ~len na Republi~kiot pedago{ki sovet. Ja istra`uva srednovekovnata istorija na makedonskiot narod. Avtor e na pogolem broj nau~ni i stru~ni trudovi. B. Petr.

AXIMITRESKI, Dim~e (Prilep, 1916 ‡ Skopje, 1994) ‡ pravnik, nacionalen i komunisti~ki deec, borec i univ. profesor. Kako gimnazijalec vo Skopje stanal ~len na SKOJ (1932), a potoa i na KPJ (1935) i rakovoditel na MORO. Bil eden od organizatorite na NOAVM: ~len na MK na KPJ vo Skopje i PK na SKOJ za Makedonija (krajot na 1941 ‡ do krajot na 1942) i instruktor na PK na KPJ vo Makedonija vo Ohrid i Strumica. Bil vo bugarski zatvor (april 1943 ‡ 8. IX 1944), a potoa e nazna~en za organizacionen sekretar na MK na KPJ vo Skopje (esenta 1944). Po Osloboduvaweto izvr{uval razni op{testveno-politi~ki i dr`avni funkcii. Bil potpretsedatel na Vrhovniot sud na SFRJ. Opredeluvaj}i se za Rezolucijata na Informbiroto, bil uapsen i ispraten na Goli Otok (1949 ‡ noemvri 1953).
BIBL.: Dejstvata na [esnaesettata brigada na priodite na gradot, Dokumenti i materijali za osloboduvaweto na Skopje, Skopje, 1968, 246-251; Inteligencijata i nejzinoto u~estvo vo NOB 1941 godina, Skopje vo NOV 1941, Skopje, 1973, 207-230; Formiraweto na partiskoto rakovodstvo vo Strumica i negovata aktivnost vo periodot oktomvri 1942 do maj 1943, Strumica i Strumi~ko vo NOV 1941-1943, Strumica, 1980, 259-277; Begstvoto od Centralniot zatvor vo Skopje be{e organizirano, Okovani vo prangi, Skopje, 1981, 51-56; Podgotovka, aktivnost i formirawe na partiskoto rakovodstvo vo Ohrid, Ohridsko-Stru{ko vo NOV 1941-1945, KPJ-KPM, I, Struga, 1990, 135-145; Metodija Andonov^ento vo svetlinata na vistinata. Prilog kon rasvetluvaweto na negovata li~nost i delo, ^ento ‡ ~ovek, revolucioner, dr`avnik, Prilep, 1993, 117-122; Se}avawa, INI, Skopje, 1997. LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Prilozi kon prou~uvaweto na prviot razvoen period na Ko~o Racin (1924-1934), „Razgledi#, XXI, 3, Skopje, 1979, 158-183; istiot, Makedonskiot stih 1900-1944. Istra`uvawa i materijali, II, „Misla#, Skopje, 1980, 258263; Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva. Posledici, III, Skopje, 2006, 33. S. Ml.

Ilija Axievski, Se}avawe (1996)

AXIEVSKI, Ilija (Struga, 25. XII 1926) ‡ skulptor. Bil u~esnik vo NOB (1942). Avtor e na Spomenikot na padnatite borci vo Strumica (1959), Mavzolejot na padnatite borci vo Kratovo (1962), Spomenikot na bratstvoto i revolucijata vo Debar (1989), vo Negotino i dr. Imal pove}e samostojni izlo`bi: Struga (1965), Bitola (1966), Veles (1967), Skopje, (1991, 1994 i 2001) i Pariz (1997). Negovite skulpturi imaat realisti~ki i ekspresionisti~ki obele`ja. Posebno zna~ajni se skulpturite-portreti na negovite sovremenici Petre Andreevski, Georgi Bo`ikov, Borka Lazeski, Todor Nikolovski, Ante Popovski, Petre Prli~ko, Dimitar Solev, Gligor ^emerski i drugi poznati makedonski sovremenici. S. Ml. AXIEVSKI, Kosta (s. Elevci, Debarsko, 28. X 1943) – istori~ar, univ. profesor. Zavr{il istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1968), magistriral (1976) i doktoriral (1990) na katedrata za vizantologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Na Institutot za istorija e izbiran vo site zvawa. Predava op{ta isto-

Tome Axievski, od ciklusot †Mesta# (1993)

AXIEVSKI, Tome (Strumica, 29. XI 1958) – skulptor. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Zagreb (1983). Samostojno i grupno ja afirmiral makedonskata umetnost vo Berlin, Man~ester, Venecija, Los Anxeles. Sozdava apstraktni i figurativni formi postaveni vo razli~ni ambienti. Raboti i anga`irani interaktivni proekti (Arhitektura na agresijata, 2001). M. B.-P.

Mirjana Axi}

AXI], Mirjana Qubomirova (Ni{, Srbija, 13. VI 1950) – internist, gerontolog. Medicina zavr{ila vo Skopje (1976), a specijalizira interna medicina (1991),
107

A

A[IK

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

orientirana kon gerijatrija i palijativna medicina. Od 1988 g. e direktor na Gerontolo{kiot zavod „13 Noemvri# vo Skopje. Od 1997 e ~len na Bordot na Fondacijata Sue Rider Care – London. Vo 2000 stanuva primarius. Objavila nad 50 trudovi. Sl. M. P. A[IK ^elebi (Prizren, 1518 – Skopje, 1572) – nau~nik, poet i skopski kadija, identi~en so Kadi Baba ili Gazi Baba, ~ie turbe se nao|a vo Skopje, na istoimeniot rid. Bil mutevelija vo Bursa, potoa kadija vo pove}e mesta vo Imperijata, a vo Makedonija vo: Serfixe, Kratovo i Skopje, kade {to i po~inal. Poznat e po brojnite prevodi od arapski jazik, po sopstvenite literarni tvorbi, a osobeno po deloto za biografiite na poetite (Me[air e[-[uara), koe pretstavuva prvostepen izvor za srednovekovnata turska literatura.
LIT.: F. Babinger, Die Geschichtsschreiber der Osmanen und ihre Werje, Leipcig, 1927; Herbert Duda, Üskub im 17. Jahrhundert, Balkanische Studien, Wien, 1949, 30, zab. 72; Evlija ^elebi, Putopis. Odlomci o jugoslovenskim zemljama. Preveo, uvod i komentar Hazim [abanovi}, Sarajevo, 1967, 287, zab. 67. Dr. \.

jazik jidi{ e kombinacija od nekolku jazici so hebrejsko pismo. Pomali grupi A{kenazi se naseluvale na Balkanskiot Poluostrov u{te vo vremeto na krstonosnite vojni. Nivnata migracija se zasilila pod pritisok na Katoli~kata crkva vo vtorata polovina na XIV v. Golemi a{kenaski op{tini bile formirani i vo Makedonija – vo Solun (op{tinata Budin) i vo SeJ. Nam. rez.

vil trudovi od oblasta na poezijata, dramata, patopisot. Preveduvan e na makedonski od Bistrica Mirkulovska i Gane Todorovski. Vo januari 1904 g. ja objavil pesnata †Makedonskiot vostanik# vo sp. †Ljubljanski zvon#. Voshiten od Ilindenskoto vostanie poetot opi{uva eden detaq od makedonskata epika. Poznata mu e i pesnata †Nade`da Gareva – G. T. makedonska drama#. A[OT – sin na duksot Grigorij Taronit i zet na carot Samuil. Dodeka se nao|al vo zarobeni{tvo kaj Samuila, vo nego se vqubila Samuilovata }erka Miroslava. Taa mu se zakanila na tatka si so samoubistvo dokolku ne $ dozvoli da se ven~aat. Po svadbata Samuil gi ispratil vo Dra~ i go postavil A{ota za upravnik. No A{ot i Miroslava preminale na vizantiska strana, otplovile vo Carigrad i gi dobile titulite magister i zoste.
LIT.: Stjepan Antoljak, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1983; Branko Panov, Srednovekovna Makedonija, III, Skopje, 1983; Milan Bo{kovski, Makedonija vo XI i XII vek (nadvore{ni upadi na teritorijata na Makedonija), Skopje, 1997. B. R.-J.

Anton A{kerc

A[KENAZI – Evrei od severnoevropskite zemji, ~ij govoren

A[KERC, Anton (1856 – 1912) – istaknat slovene~ki poet. Vo svoeto bogato literaturno delo opfa}a motivi i od borbata na ju`noslovenskite narodi. Obja-

108

B
BABA – visoka planina vo jugozapadniot del na Republika Makedonija so najvisok vrv Pelister (2.601 m). Niz pove}efaznite tektonski aktivnosti, planinata e izdignata vo tipi~en horst, pome|u Pelagoniskata Kotlina na istok i Prespanskata na zapad. Na sever so prevalot \avato (1.167 m) i Caparsko Pole morfolo{ki e odvoena od planinata Bigla (1.656 m), a na jug prodol`uva vo Grcija do prevalot Vigla (1.505 m), preku koj vodi patot Lerin – Kostur. Ima meridijanski pravec na protegawe vo dol`ina od 35 km. Preku nejziniot ju`en del vodi makedonsko-gr~kata granica. Na teritorijata na na{ata zemja se 436 km². Planinata Baba e izgradena vo najgolem del od paleozojski {krilci, {krilesti i gnajsni graniti, a od magmatskite gabro i dijabazi. Baba e isprese~ena so pove}e nadol`ni i popre~ni rasedi koi ja raspar~ile na pove}e blokovi. Dominantna geomorfolo{ka pojava na visokoplaninskiot predel pretstavuva glavniot planinski greben koj istovremeno e i vodorazdel pome|u Jadranskiot i Egejskiot sliv. Na nego pokraj Pelister se izdvojuvaat pove}e planinski vrvovi povisoki od 2.000 m. Toa se: Stiv (2.468 m), Visoka ^uka (2.182 m), Vrte{ka (2.010 m), Ilinden (2.542 m), Golemo Stapalo (2.415 m) i dr. Kako posledica na intenzivnite tektonski dvi`ewa, geolo{kiot sostav i intenzivnata denudacija i plaknewe, e izvr{ena izrazita morfolo{ka diferencijacija, {to pridoneslo da se pojavat raznovidni geomorfolo{ki formi. Kako posledica od pleistocenskata glacijacija imame pojava na fosilni cirkovi vo koi se nao|aat Golemoto i Maloto glacijalno ezero – „Pelisterski o~i#. Raznovidnite geomorfolo{ki formi, izvonrednite pejza`ni vrednosti, planinskata klima, bujnata vegetacija, kako i prisustvoto na endemi~niot bor – molika, pridonesle eden del od Baba Planina – Pelister vo 1948 godina da se proglasi za Nacionalen park.
LIT.: T. Andonovski, D. Kol~akovski, Geomorfologija na Pelister i Gali~ica, Prirodnogeografski i socioekonomski karakteristiki na Pelister i Gali~ica, proekt-rakopis, Skopje, 1990. T. And.

skata Kotlina na sever i karstnoto Cersko Pole na jug. So najvisokiot vrv Golem Sa~ (1.698 m), koj se nao|a vo sredi{niot – centralen del, se protega vo naporedni~ki pravec istok – zapad. Na zapad so prevalot Turla (1.099 m), e odvoena od planinata Baben (1.220 m), dodeka na istok preku plitko sedlo prodol`uva vo povisokata Bu{eva Planina (1.780 m). Zafa}a mala povr{ina od 35 km. Vo geolo{kiot sostav dominiraat paleozojski masivni mermeri so debelina do 1.000 m, koi ovozmo`ile nivna eksploatacija i intenzivna karstifikacija. Na ju`noto podno`je se nao|aat dve selski naselbi, Cer i Crsko.
T. And.

†BABA \UR\A# ‡ makedonsko narodno oro od Skopsko, so me{an sostav na igra~ite, dr`ewe za kitkite so slobodno spu{teni race, so ritam 7/16 (2, 2, 3). Tempoto e poletno, so brzi ~ekori na polustapalata, pri {to ma`ite igraat so povremeni potskoknuvawa i izraziti balansirawa na teloto.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski narodni ora, Skopje, 1977, 91. \. M. \.

Vasil Babamov

BABA SA^ – srednovisoka planina koja se izdiga pome|u Ki~ev-

BABAMOV, Vasil (Skopje, 1942) – teoriski hemi~ar i urednik na spisanieto „Chemical Abstracts#, Columbus, Ohajo, SAD. Diplomiral na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje i bil asistent (1968). Doktoriral na Univerzitetot vo Urbana, Ilinois, SAD, kade {to bil asistent i istra`uva~ (od 1971). Sorabotnik na nobelovecot R. A. Markus. Bil postdoktorant na Kaliforniskiot institut za tehnologija (California Istitute of Technology) i predava~ na Dr`avniot univerzitet vo Kalifornija (California State University), profesor po hemija vo Tihuana, Meksiko. Bil analiti~ar vo Chemical Abstracts Service (od 1986). Pretsedatel e na makedonskoto dru{tvo i na odborot na MPC „St. Mary# vo Kolumbus.
Sv. H. J.

Baba Planina

B

BABAMOV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

BABAMOV, Lazar (Ko~ani, 21. XII 1906 – Skopje, 10. IX 1976) – agronom, redoven profesor na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana vo Skopje. Zemjodelski fakultet zavr{il vo Zemun – Belgrad. Potoa raboti kako okoliski zemjodelski referent i upravnik na rasadnik vo Ko~ani, Veles i vo Gevgelija (1933–1938). Po Osloboduvaweto stanuva direktor i {ef na oddelenie vo Zemjodelskiot institut vo Skopje (1944–1956). Objavil pove}e nau~ni i stru~ni trudovi, kako avtor ili koavtor, od oblasta na selekcijata i agrotehnikata na `itnite kulturi. Na specijalizacija za proizvodstvo na oriz pretstojuval vo Italija. Bil ~len na pove}e komisii i odbori vo Zemjodelskiot institut i na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje. U~estvuval na pove}e seminari i simpoziumi od oblasta na orizot i p~enkata.
P. Iv.

vaj}i ja i HEC „Kozjak#. Aktivno rabotel vo nau~nostru~ni zdru`enija i bil pretsedatel na Sojuzot na grade`nite in`eneri na Q. T. RM. BABAS (VI v.) – vizantisko utvrduvawe, se locira desetina kilometri severoisto~no od Prilep. Go izgradil ili go obnovil vizantiskiot imperator Justinijan I pome|u 532 i 545 godina. Utvrduvaweto trebalo da gi ~uva i da gi brani priodite kon Pelagonija preku Prisadskiot Prood i preku Pletvar od napadite na Slovenite i na drugite varvarski plemiwa od sever.
LIT.: J. Kova~evi}, BabaV, Zbornik posveten na Bo{ko Babi}/Melange Bosko Babic, Prilep, 1986. K. Ax.

fakultet vo Zagreb (1923), a potoa bil gimnaziski profesor vo Saraevo. Kako u~esnik vo NOB, bil ~len na Pretsedatelstvoto na ZAVNOBiH i ~len na AVNOJ. Po Osloboduvaweto bil minister za prosveta vo prvata Vlada na NRBiH i potpretsedatel na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRBiH, redoven profesor (1950‡1970) i prv dekan na Filozofskiot fakultet vo Saraevo, redoven ~len od osnovaweto na Nau~noto dru{tvo na BiH i na ANUBiH i prv pretsedatel na Dru{tvoto na istori~arite na BiH. Negova nau~na specijalnost bila istorijata na srednovekovna Bosna.
BIBL.: Istorija naroda FNRJ ‡ sredwi vijek, Sarajevo, 1946; Bosanski heretici, Sarajevo, 1963; Iz istorije sredwovjekovne Bosne, Sarajevo, 1973. S. Ml.

BABAMOV, Neofit (Ofe) (Ko~ani, 2. II 1909 – Ko~ani, 19. III 1994) – sindikalen i komunisti~ki deec, borec. Kako ~len na SKOJ (od 1929) i na KPJ (od 1938), bil interniran vo logorite Ivawica i potoa vo †Tanasko Rai}# vo Kraguevac (5. V 1940 – 6. IV 1941). Kako rakovoditel na Mesniot voen {tab vo Ko~ani (od april 1942), bil uapsen (27. XI 1942 – 8. II 1943), a potoa vr{el podgotovki za prifat na NOPO „Goce Del~ev“. Bil interniran vo logorot „Vidbil“ (kaj Vidin, Bugarija, mart–septemvri 1944), a po vra}aweto bil politi~ki komesar na Tretata voena oblast, partiski rakovoditel na Narodnata odbrana, komandant na Voenoto podra~je za Isto~na Makedonija (od oktomvri 1944), komandant na garnizonot vo Peh~evo (1945), direktor na orizovite mlinski fabriki vo Ko~ani, po {to bil penzioniran kako voen invalid (1963).
LIT.: Ko~ani i Ko~ansko vo NOV 1941–1945, Ko~ani, 1985; [tip i [tipsko vo Narodnoosloboditelnata vojna 1941–1945. Prilozi od nau~niot sobir odr`an na 17, 18 i 19 maj 1990 vo [tip, kn. 1–4, Skopje, 2001-2002. S. Ml.

Vangel Babinkostov

BABINKOSTOV, Vangel Ristov (s. German, Lerinsko, Grcija, 5.VII 1938) – matemati~ar. Diplomiral (1962) vo Samarkand, Uzbekistan. Red. prof. na PMF od 1998 (asistent od 1967). Magistriral (1974) na PMF vo Belgrad, a doktoriral (1992) na PMF vo Skopje so temata Prilog kon numeri~koto re{avawe na diferencijalnite ravenki i objavil nau~ni trudovi od taa oblast. N. C. BABITE – v. „Sveti Pokrov na Bogorodica.#

Bo{ko Babi}

BABAMOV, Petar (Skopje, 13. VI 1937) – grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1982 do penzioniraweto vo 2002) po predmetite Tehnologija na betonot i Betonski i armiranobetonski konstrukcii. Magistriral vo IZIIS (1968), bil na studiski prestoj vo SAD (1974). Glavno e orientiran kon eksperimentalni istra`uvawa, bil konsultant pri izgradbata na pove}e objekti vo zemjava, vklu~u110

Anto Babi}

BABI], Bo{ko (Bosanska Gradi{ka, BiH, 16. I 1924 – Prilep, 11. I 1998) – arheolog. Diplomiral istorija na umetnosta vo Belgrad (1955), a doktoriral na Univerzitetot vo Lublin, Polska (1980). Osnova~ na Narodniot muzej vo Prilep i negov direktor (1955–1980). Osnova~ i direktor na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep (1980–1989). Organizira pove}e likovni kolonii (plastika vo drvo i mermer). Urednik na spisanieto za kultura †Streme`“. Pretsedatel na SADJ (1972–1976). Osnova~ na MAND (1970) i negov prv pretsedatel. Vospostavuva sorabotka so arheolo{ki i so konzervatorski institucii od Polska. Vr{i arheolo{ki istra`uvawa vo Prilep, Markovi Kuli, Debre{te, Kale vo Skopje, Skupi, Vodovrati i na drugi lokaliteti. Gi prou~uva materijalnite ostatoci na Starite Sloveni vo Makedonija.
BIBL.: Skopsko Kale, †Kulturno nasledstvo“, Skopje, 1983, 55–64; Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite istra`uvawa vo Prilep, Prilep, 1986. D. Z.

BABI], Anto (s. Grahovac, kaj Travnik, 3. I 1899 ‡ Saraevo, 12. I 1974) ‡ istori~ar, redoven ~len na ANUBiH i ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 4. V 1972). Zavr{il Filozofski

BABI]-\OR\EVI], Gordana (Valevo, Srbija, 22. II 1932 – Belgrad, 25. XII 1993) – istori~ar na

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BABUNA

B

umetnosta, akademik. Koavtor na knigata Ikone, kade {to gi obrabotuva srednovekovnite ikoni od Makedonija.
BIBL.: Ikone na ikonostasima u srpskoj umetnosti, ZLU, 11, Novi Sad. Cv. Gr.

BABJAK, @LEZDESTOCVETEN (lopen) (Verbascum adenantum Bornm.) – lokalen makedonski floristi~ki endemit od fam. Scrophulariaceae, poznat samo za okolinata na Prilep – Markovi Kuli, Treskavec, Sele~ka Planina i Mariovo. Vl. M.

Bablika

plodovite top~esti (do 2 cm vo dijametar), `olto-crvenikavi, gusto vlaknesti. Se koristat za dobivawe ocet i rakija. Al. And.

ri{niot del najprvo te~e vo pravec severozapad-jugoistok, potoa do seloto Bogomila tekot dobiva ju`en pravec, a od seloto Omorani taa laktesto svrtuva vo pravec jugozapad-severoistok i se sleva vo r. Vardar po kratkata klisura Pe{ti. Dolga e 65 km, ima vkupen pad od 1.565 m i prose~en pad od 24,0%. Slivot zafa}a povr{ina od 612 km . Po tekot od dvete strani prima pove}e pritoki, me|u koi pozna~ajni se: Ne`ilovska, Ora{ka, Brezni~ka, Crni~ka Reka i rekata Bela Voda.
2

LIT.: Milovoj Ga{evski, Osnovni hidrografski osobenosti na glavnite pritoki na Vardar vo SR Makedonija, „Geografski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979;

Lesnovski babjak (lopen)

BABJAK, LESNOVSKI (LOPEN) (Verbascum lesnovoensis Micevski) – endemit vo florata na RM od familijata Scrophulariaceae, od okolinata na Probi{tip–Lesnovski manastir, s. Zletovo, opi{an od akademik Kiril Micevski. Vl. M. BABJAK, MAKEDONSKI (LOPEN) (Verbascum macedonicum Kosanin & Murbeck) – lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Scrophulariaceae, poznat samo za okolinata na Tikve{koto Ezero (Polo{ki manastir) i okolinata na Demir Kapija.
Vl. M.

Rekata Babuna

BABUNA – reka, desna pritoka na Vardar. Izvira na isto~nata strana od planinata Jakupica, pod vrvot Solunska Glava (2.540 m), od silen karsten izvor, koj se nao|a pod Ne`lovskite Karpi, na viso~ina od 1.720 m, a se sleva vo Vardar vo Vele{kata Klisura, na viso~ina od 155 m. Vo izvo-

Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Dr. V.

BABUNA – srednovisoka planina {to se nao|a vo sredi{niot del na Republika Makedonija, a se izdiga pome|u dolinata na rekata Babuna i Prilepsko Pole. Vo sredi{niot del e poznata ka-

BABJAK, HERCOGOV (LOPEN) (Verbascum herzogi Bornm.) – lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Scrophulariaceae. Se razviva vo klisurata na Crna Reka niz Mariovo i vo po{irokata okolina na Prilep (Pletvar, Kozjak i Sivec). Vl. M. BABLIKA (vid Sorbus aria L., fam. Rosaceae) – vid vo evropskiot areal, koj vo RM ima op{ta rasprostranetost vo visokite delovi na planinite. Malo drvo do 15 m ili grmu{ka so prosti, elipsovidni listovi, gusto, belo do sivo vlaknesti od dolnata strana. Cvetovite se beli, sobrani vo {titovidni socvetija, a

Planinata Babuna

111

B

BABUNSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ko Mukos Planina so najvisok vrv Luta (1.499 m). Najvisok vrv e Kozjak (1.746 m). Na zapad Babuna prodol`uva vo planinata Zlatovrv so istoimeniot vrv (1.422 m). Biloto ima dinarski pravec na protegawe SZ–JI. Geolo{kiot sostav e pretstaven so gnajsevi, mika{isti, granodioriti, a na jug nakaj Sivec, Kozjak i Pletvar se javuva debela serija mermeri. Me|u prevalite najzna~aen e Prisad preku koj minuva regionalniot pat Veles–Prilep. Na Babuna od kulturno-istoriskite spomenici se izdvojuva manastirot Treskavec.
LIT.: A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2003. T. And.

liti~ko i nacionalno projavuvawe na makedonskiot narod. Poradi golemite zlostorstva {to odredot gi izvr{il vo Bitolsko, Vele{ko, Bregalni~ko, Tikve{ko i vo Pore~ieto, bile predizvikani `estoki protesti na naselenieto, po {to Odredot bil rasformiran (1920).
LIT: Stojan Kiselinovski, Makedonski dejci (XX vek), Skopje, 2002. \. Malk.

BABUNSKA, Vera \o{eva (Veles, 21. III 1920 – Skopje, 2. XI 1999) – revolucioner, u~esnik vo rabotni~koto i `enskoto dvi`ewe vo Veles (od 1935) i ~len na KPJ (od 1940). Po okupacijata rabotela so `enite od Veles za nivno vklu~uvawe vo NOD. Vo 1942 g. bila dva pati zatvorana, a potoa vo dekemvri internirana vo Belograt~i~ko, Bugarija. Vo istata godina povtorno bila osudena na 15 godini strog temni~en zatvor. Kaznata ja izdr`uva vo zatvorot vo Stara Zagora. Od septemvri 1944 g. e borec na brigadata „Goce Del~ev“. Po vojnata raboti kako bankarski slu`benik. Nositel na Partizanska spomenica 1941 godina.
LIT: @enite na Makedonija vo NOV 1941–1945, Skopje, 1976. \. Malk.

BABUNSKI, Nikola Ristov (Veles, 13. XI 1914) – rabotnik, komunisti~ki deec. Bil ~len na SKOJ (od 1934), ~len na KPJ i sekretar na MK na SKOJ vo Veles (od 1935). Bil v zatvor (1937), a potoa sekretar na MK na KPJ vo Veles (1937–1938 i 1939 – maj 1940), po {to pak bil uapsen (maj 1940 – maj 1941). Potoa bil sekretar na MK i na OK na KPJ vo Veles (maj–dekemvri 1941). Pak bil uapsen vo Skopje (dekemvri 1941 – mart 1942) i po nekolku meseci odnovo e apsen i odveden vo Glatograd (Bugarija, avgust 1942– 1943). Po vra}aweto bil sekretar na OK na KPM vo Veles (septemvri–dekemvri 1944), a potoa funkcioner na NOF i na OZNA. Se izjasnil za poddr{ka na Informbiroto (1949) i bil ispraten na Goli Otok (1954–1956).
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941 godina, Titov Veles, 1973; Veles i Vele{ko vo NOV vo 1942 godina, Titov Veles, 1969; Veles i Vele{ko vo NOV od 1943 do maj 1945 godina, Titov Veles, 1977; Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva, Posledici, III, Skopje, 2006, 34. S. Ml.

Bagrem (Robinia pseudoacacia L.)

BAGERI, Jovan Josif (Jovan Josif Bageri) (s. Nistrovo, Gorna Reka, Gostivarsko, 1870 – Pri{tina, 1916) – eden od najistaknatite albanski kulturni dejci od po~etokot na XX vek. Go ureduval spisanieto „Shqypja e shqypnis“ vo Sofija. Vo po~etokot na XX vek aktivno u~estvuval vo prosvetuvaweto na albanskoto naselenie vo rekanskiot region i po{iroko. Kako kulturen i prosvetitelski deec, dejstvuval vo Sofija, Debar, Skopje, Dra~ i vo Pri{tina.
BIBL.: Avzi Mustafa, Figura m[suesish shqiptar[, Tetov[, 1995. A. P.

BAGREM (vid Robinia pseudoacacia L., fam. Leguminosae) – eden od prvite stranski vidovi (Severna Amerika), vnesen u{te od XIX vek vo Makedonija. Drvo do 30 m visoko, so top~esta ili so ovalna kruna. Listovite slo`eni neparno peresti, so so~nozeleni, elipsovidni, prosti liv~iwa (9–21). Pri osnovata na lisnata dr{ka ima dva, ostri, odrveneti trna. Cvetovite se beli, retko rozovi, sobrani vo grozdesti socvetija. Plodot e kafeava me{unka. Semeto e bubregovidno, so mnogu tvrda semena lu{pa. Mo`e da se odgleduva na razli~ni stani{ta. Se koristi kako {umski vid za po{umuvawe na goli i erodirani tereni, no i kako parkovski vid. Osobeno e cenet medonosniot vid. Al. And.

Jovan Babunski

BABUNSKI (STOJKOVI]), Jovan (s. Martolci, Vele{ko, 25. XII 1875 – Veles, 17. II 1920) – srpski ~etni~ki vojvoda. Pred Ilindenskoto vostanie bil u~itel vo Veles i vo Azot, a potoa srpski ~etnik za sproveduvawe na golemosrpskata politika vo Makedonija. Vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna (1912–1918) bil srpski oficer vo dobrovole~kite i ~etni~kite odredi pod komanda na srpskata Vrhovna komanda. Vo 1919 g. zastanal na ~elo na odred od 250 prosrpski ~etnici, so cel da se onevozmo`i kakvo bilo po112

Atanas Badev, portret od Pavle Kuzmanovski

BAGESKI, Nikola (Prilep, 15. XI 1924) – epidemiolog. Medicina zavr{il vo Belgrad (1956), specijaliziral epidemiologija (1967) i sportska medicina (1974) vo Skopje. Bil na~alnik na Higiensko–epidemiolo{kata slu`ba vo Prilep, direktor na Zavodot za zdravstvena za{tita, upravnik na DNZ i direktor na Medicinskiot centar vo Prilep. Zvaweto primarius go dobil vo 1979 g. Bil u~esnik vo NOB od 1941 g. i pratenik vo Sobranieto na SRM (1963‡1967). P. B.

BADEV, Atanas (Prilep, 14. I 1860 – ]ustendil, 21. IX 1908) – kompozitor i muzi~ki pedagog. Osnovno u~ili{te zavr{uva vo rodniot grad. [koluvaweto go prodlo`uva vo Solun, potoa vo Bugarija, kade {to maturira so odli~en uspeh vo I ma{ka gimnazija vo Sofija. Vo letniot odmor (1879) formira crkovno-u~ili{ten hor vo rodniot grad. Po `elba na semejstvoto, dve godini studira fizika i matematika vo Odesa. Po vra}aweto od Rusija, se vrabotuva kako u~itel vo Solun,

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BADENTER

B

cvrsto re{en da studira muzika, otkako }e sobere sredstva za taa cel. Vo tekot na vtoriot prestoj vo Rusija, za dve godini go zavr{uva Moskovskoto sinodalno u~ili{te, prodol`uvaj}i gi studiite vo Pridvornata peja~ka kapela na Sankt Peterburg, pod gri`ata na vidni profesori (M. Balakirjev, N. Rimski-Korsakov). Po zavr{enite studii, B. stanuva nastavnik po muzika vo Solunskata gimnazija, kade {to vospituva brojni idni muzi~ki dejci vo pove}e gradovi vo Makedonija. Po buntot na u~enicite od Solunskata gimnazija (1896), B. e premesten vo Ruse, potoa vo Samokov i vo ]ustendil. Za vreme na prestojot vo Ruse ja oformuva svojata „Zlatoustova liturgija#, otpe~atena vo Lajpcig (1898) – edno od profesionalno najizdr`anite dela me|u kompoziciite od ovoj rod vo ju`noslovenskite zemji kon krajot na XIX vek. Nastapuva so svoj referat na II kongres na Muzi~kiot sojuz vo Sofija (1904), kade {to za prv pat se postavuvaat osnovnite elementi na teorijata za me{anoslo`enite taktovi. Trudot ne e pe~aten, kako i negovata zbirka harmonizirani narodni pesni, ~ii rakopisi do denes ne se pronajdeni.
LIT.: L. Vitanova-Staleva, Atanas Badev, IzvestiÔ na Instituta za muzika pri BAN, kn. II-III, SofiÔ, 1956; D. Ortakov, „Atanas Badev i negovata Zlatoustova liturgija#, Ogledi za vizantisko-slovenskata muzika vo Makedonija, Skopje, 2001. Dr. O.

no obrazovanie zavr{il vo Bitola, studiral na Sofiskiot univerzitet i vo [vajcarija (Lozana). Bil u~itel vo Bitola i vo Sofija i sekretar na Narodniot teatar vo Sofija. Sorabotuval vo avangardnoto literaturno sp. †Zlatorog# a najmnogu vo sofiskiot dneven vesnik †Zora#, sopstvenost na Danail Krap~ev, isto taka profa{isti~ki orientiran. Svoevremeno bil nare~en †gebelsovski apologet na golemobugarskiot {ovinizam i monarhofa{izam#. Terminot †badev{tina# se zemal kako sinonimija za policiski progon na tvorcite vo Bugarija pome|u dvete svetski G. T. vojni.
Badem (Amygdalus L.)

Nikola Badev

BADEV, Ilija (Kavadarci 17. VII 1923 – Skopje, 10. III 1997) – pripadnik na prvata generacija makedonski novinari. Vo 1945 g. dopisnik na agencijata Tanjug. Vo narednata godina preminuva vo „Nova Makedonija# a od 1950 do penzioniraweto vo 1985 g. vo Radio Skopje i Makedonskata televizija, kako reporter i komentator. Nositel na Partizanska spomenica 1941. B. P. \. BADEV, Jordan (Bitola, 1888 – Sofija, 1944) – bugarski literaturen kriti~ar, projaven kako ekstremen portparol na desnicata vo redovite na brojnata makedonska emigracija vo Bugarija, vrzan za militantnoto krilo na Todor Aleksandrov i Ivan Mihailov. Vo tekot na Vtorata svetska vojna otvoreno se stava na stranata na fa{isti~kite krugovi vo Bugarija. @estoko go napa|a Venko Markovski na stranicite na skopskiot mese~nik †Makedonija# (1943). Ubien e vo Sofija od bugarskite partizani vedna{ po 9 septemvri 1944 godina, bez sudewe i sudsko obvinenie. Sred-

BADEV, Nikola (s. Gli{i}, Kavadare~ko, 8. VIII 1918 ‡ Skopje, 25. IX 1976) ‡ interpretator na makedonski narodni pesni. Po osvojuvaweto na prvoto mesto na folklorniot festival vo Skopje (1948), zabele`an od etnomuzikologot Vasil Haximanov, naskoro zapo~nal i profesionalna kariera kako peja~ i instrumentalist na tambura (1950). Bil ~len na Narodniot orkestar na Radio Skopje, a podocna i negov rakovoditel. So Dr`avniot ansambl za narodni pesni i igri „Tanec# od Skopje go afirmiral makedonskiot melos {irum svetot. Za potrebite na Radio Skopje snimil nad 500 makedonski narodni pesni, me|u koi i antologiskite „Zbogum, majko, jas otidov#, „Se~i, mome, rusi kosi#, „Oj Jano, Jano#, „Parahodot mi pristigna#, „Te{ka be{e na{ata razdelba# i dr. Snimil pesni i vo dueti so Anka Gieva, Blagoj Petrov-Kara|ule i Aleksandar Sarievski. Dobitnik e na pove}e nagradi i priznanija, me|u koi i tira`nite Srebrena i Zlatna plo~a na RTV Belgrad.
LIT.: Roska Badeva, Zbirka na narodni pesni na Nikola Badev, Skopje, 2004. S. Ml.

topadni drvja ili grmu{ki, so tesni elipsovidni listovi, beli, rozovi ili crveni, pettodelni cvetovi, a plodovite se spleskani koski~ki. Vo RM, spontano ili supspontano, se zastapeni tri vida: a) div badem (A. webbii Spach.) – bodliva, razgraneta grmu{ka do malo drvo od isto~niot Mediteran i submediteran. Ima sitni listovi, beli ili rozovi cvetovi i sitni, gor~livi plodovi. Vo RM e zastapen vo toplata, submediteranska zona na karpesti, naj~esto varovni~ki tereni. b) stepski badem (diva praska) (A. nana L.) – mala grmu{ka so tesnoelipsovidni listovi, rozovi do crveni cvetovi i so ovalni, vlaknesti plodovi. Vo RM e zastapen na su{ni i pripe~ni mesta vo Kumanovsko i vo Sredno Povardarie. v) badem (pitom badem) (A. communis L.) – malo drvo od zapadna Azija i od severna Afrika, so pokrupni listovi. Vo RM subspontano rasprostraneto niz {ibjacite na beliot i crniot gaber.
Al. And.

Robert Badenter

BADEM (MIGDAL) (rod Amygdalus L., fam. Rosaceae) – rodot opfa}a okolu 40 vida, rasprostraneti vo Evropa, Azija, Afrika i vo Severna Amerika. Toa se lis-

BADENTER, Rober (Robert Badinter) (Pariz, 30. III 1928) – francuski advokat i politi~ar. Zavr{il studii po literatura i pravo vo Pariz. Magistriral na
113

B

BADENTEROVA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Univerzitetot Kolumbija (SAD, 1949). Doktoriral komparativno pravo vo Pariz (1951). Bil advokat vo Apelacioniot sud vo Pariz (1951–1981), minister za pravda na Francija (1981–1986) i pretsedatel na Ustavniot sovet na Francija (1986–1995). Bil i pretsedatel na Arbitra`nata komisija na Konferencijata za Jugoslavija (formirana vo 1991), koja, pod negovo pretsedatelstvuvawe, konstatira deka RM gi ispolnuva site op{ti i posebni uslovi za me|unarodno priznavawe. Poradi toa bil proglasen za po~esen doktor na pravni nauki na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (1996). Vo vreme na konfliktot vo RM (2001) dva pati ja posetil RM. Na 26–27. VI 2001 g. go otfrlil albanskoto barawe za transformacija na RM vo multietni~ka dr`ava, dodeka na 28–29. VIII 2006 g. izjavil deka vo

BIBL: Robert Badinter R., Une approche trop ethnique risquerait d’aggraver le mal actuel, Le Monde, le 28 juin, 2001. LIT.: Svetomir Skaric, De l’Etat-demos a l’Etat pluriethnique et vice versa: le cas macedonien, Melanges offerts d’ Slobodan Milacic, Bruylant, Bruxelles, 2007. Sv. [. i T. Petr.

BADENTEROVA (ARBITRA@NA) KOMISIJA NA KONFERENCIJATA ZA PORANE[NA JUGOSLAVIJA – komisija sostavena od pet ~lena izbrani me|u pretsedatelite na ustavnite sudovi na dr`avite-~lenki na EU na ~elo so Robert Badenter, vrz osnova na Deklaracijata za Jugoslavija (27. VIII 1991) za da go definira prestanokot na postoeweto na SFRJ, da go oceni stepenot na zadovoluvawe na kriteriumite, koi se postaveni so Deklaracijata, za priznavawe na novite dr`avi i da mu predlo`i na Sovetot na ministrite koi od niv treba da bidat me|unarodno priznati. Od

Baderskata klisura

rekata P~iwa. Se protega pome|u s. Bader vo Skopskata Kotlina do vlivot na rekata P~iwa vo Vardar vo dol`ina od 9,5 km. Taa e vse~ena vo paleozojski {krilci pome|u ridovite Kamenica (479 m) i Veterski Rid (508 m), na istok i Mramor (418 m) i Prnar (489 m), na zapad. Vo klisurata se izgradeni izraziti vkle{teni meandri. Niz klisurata minuva del od avtopatot Skopje–Veles.
T. And.

Izve{taj na Badenterovata komisija za porane{na Jugoslavija (15. I 1992)

Ramkovniot dogovor ne gleda nikakov problem, bidej}i e vo soglasnost so principite na evropskata demokratija i gi povikal pratenicite vo Sobranieto na RM da glasaat za nacrt-amandmanite na Ustavot od 1991 g. zatoa {to „od toa zavisi zrelosta na makedonskata demokratija#. Toj e predlaga~ na dvojnoto glasawe vo Sobranieto na RM za zakonite od interes za malcinskite zaednici. Poradi toa, mnozinstvoto glasovi od pratenicite na malcinskite zaednici se narekuva „Badenterovo mnozinstvo#.
114

10. I 1992 do 13. VIII 1993 g. Komisijata usvojuva 15 mislewa. Vo Misleweto br. 6 (11. I 1992) Komisijata ja ocenuva RM kako dr`ava {to gi zadovoluva uslovite za priznavawe navedeni vo Deklaracijata, otkoga, prethodno (6. I 1992), RM poradi pritisokot od RGr gi usvoi Amandman I i Amandman II od Ustavot na RM od 1991 g.
LIT.: Tatjana Petruševska, International Recognition of the Newly-Created States at the Treshold of the XXIst Sentury, Balcan Forum, vol. I, 1/1995. T. Petr.

BADIVUKU, Sihana Husein (Sihana Husein Badivuku) (Pri{tina, 4. VIII 1967) – violinistka, univ. profesor. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{ila vo Pri{tina, a potoa diplomirala na Konzervatoriumot „Petar Ili~ ^ajkovski# vo Moskva. Postdiplomski studii zavr{ila vo klasata na prof. E. ^ugajeva. Profesor po violina na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Pri{tina, koncert-majstor na Guda~kiot orkestar na Kosovskata filharmonija, violinistka vo ansamblot „Vivendi“ i ~len na „Trio Harkor Kosova“. U~estvuvala na pove}e me|unarodni festivali vo zemjata i vo stranstvo. Sorabotuva so svetski poznati dirigenti, vokalni i instrumentalni solisti. A. P. BADIEV, Blagoj Simeonov ([tip, 7. IV 1930) – hirurg-urolog, redoven profesor na Med. f. vo Skopje. Bil direktor na Klinikata za urologija (1987–1995). U~estvuval vo timot {to gi izvr{il prvite transplantacii na bubrezi od kadaver i `iv donor. Objavil pove}e od 60 nau~nostru~ni trudovi. Se zanimaval so lekuvawe na urogenitalna tuberkuloza i tumori na mo~niot meur.

BADERSKA KLISURA – epigenetska klisura vo dolniot tek na

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BAZERKOVSKI

B

Vovel imunoterapija kaj superficielnite tumori na mo~niot meur.
BIBL.: Tumori na mo~niot meur, Kumanovo, 1992. Al. Stavr.

BADNA VE^ERA (BADNIK) ‡ hristijanski romski praznik. Kaj pravoslavnite Romi, bogata so razni jadewa i ovo{je. Toga{ se se~e badnikot (kupen na pazar ili se se~e od drvo). Badnikot za Romite pretstavuva eden vid sveto drvo, od koe se o~ekuva napredok, sre}a, radost i bogatstvo vo domot. T. S. P. BADNIK – den sproti golemiot praznik Ro`destvo Hristovo – Bo`ik. Osobeno bogati obi~ai se izveduvaat ve~erta sproti Bo`ik, koga se izvr{uvaat poslednite podgotovki za praznikot. Za nego e karakteristi~na bogatata trpeza so isklu~ivo posna hrana: pitulici, sarma, grav, kompir, riba, zelnik, ovo{je i sl. Obi~aj e po ve~erata sofrata da ne se kreva, tuku taka zaedno so hranata da ostane celata no}, a vo nekoi mesta taka ostanuva vo tekot na trite dena dodeka se praznuva Bo`ik. Ova e povrzano so veruvaweto deka no}ta }e dojde Dedo Bo`e i }e se nahrani. Sofrata se stava vrz slama za spomen na jaslite od Vitleemskata pe{tera vo koja e roden Isus. Podocna so ovaa slama se vrzuvaat ovo{nite drvja, so veruvawe deka taa }e gi {titi od bolesti i {tetnici i deka }e dadat bogat rod. Vo pove}e regioni na Makedonija na ovoj den se mesi kravaj~e, pita ili poga~a vo koja se stava srebrena para i so nea se prognozira sre}ata na site ~lenovi na semejstvoto.

(Vo nekoi krai{ta istiot obi~aj se izveduva na Vasilica.) Bogati obi~ai i veruvawa se povrzani so obredniot ogan, kako i so goreweto na drvoto (dab, smreka, diva kru{a i sl.) nare~eno badnik ili badnikojca. Vo vrska so obrednite ognovi e i obi~ajot koledica, koga decata palat ogan, peat koledarski pesni i odat po domovite kade {to dobivaat darovi. Vo koledarskite pesni se slavi ra|aweto na novoto (mladoto) sonce, se najavuva ra|aweto na maliot Bog, no i doa|aweto na golemiot hristijanski praznik – Bo`ik.
LIT.: SbornikÍ otÍ bÍlgarski narodni umotvoreniÔ, ~astÝ treta, otdelÍ I i II, BÍlgarski obi~ai, obrÔdi, sueveriÔ i kostÓmi, kniga VII. Sqbralq i izdava K. A. {apkarevq, Sofix, 1891; Srpski narodni obi~aji u \ev|eliskoj kazi. Prikupio i opisao Stefan Tanovi¢, u~iteq, Beograd, 1927; Vera Kli~kova, Bo`i}ni obi~ai vo Skopskata Kotlina, „Glasnik na Etnolo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960; Naum Celakoski, Debarca. Obredi i obredni pesni, Skopje 1984; Bla`e Ristovski, Makedonskiot folklor i nacionalnata svest, I i II, Skopje, 1987. M. Kit.

BAEWA – vid arhai~en ostatok od romskata magija {to Romite ja nasledile, spored veruvaweto, od Indija. I denes se bae za da ozdravi deteto, protiv uroci, demoni, epilepsija, vrtoglavica i sl. Tr. P.

BAZALT – izlivna, vulkanska karpa od grupata na gabrovite i bazaltite, odnosno od grupata na bazi~nite magmatski karpi. Se odlikuva so holokristalestoporfirska do vitrofirsko-porfirska struktura i so masivna, fluidalna do mandolesto-meuresta tekstura. Bazaltot obi~no se pojavuva vo vid na slivovi na lavi ili pogolemi plo~i, pri {to la~eweto e naj~esto stolp~esto. Kaj bazaltite koi se submarinski izlieni se pojavuva i la~ewe vo vid na pernici ili „pilou# la~ewe. Bazaltite se izgradeni od bazi~ni plagioklasi, monoklini~ni pirokseni i olivin. Na podra~jeto na Republika Makedonija bazalti se pojavuvaat vo nekolku geolo{ko-stratigrafski formacii: kako sostavni delovi na okeanskata kora vo ramkite na ofiolitskata sekvencija na Vardarskata zona vo kompleksot Demir Kapija–Gevgelija, pri {to nivnata geolo{ka starost e jurska; i kako trahibazalti, odnosno alkalni bazalti vo ramkite na Vardarskata zona, pri {to nivnata geolo{ka starost e kenozojska (pliocensko-pleistocenska).
LIT.: B. Boev, Y. Yanev, Tertiary magmatism within Republic of Macedonia, Acta Volcanologica, Vol. 13, Skopje, 2001. Bl. B.

Georgi Ba`darov

Ro`destvo Hristovo, ikona od crkvata †Sv. Petka#, s. Malovi{ta (XIX v.)

BA@DAROV, Georgi (s. Gorno Brodi, Sersko, Egejskiot del na Makedonija, 8. II 1881 – Varna, 19. IX 1919) – novinar, publicist, istori~ar, revolucioner i op{testvenik. Zavr{il istorija na Sofiskiot univerzitet. U{te kako u~enik vo Bitolskata gimnazija vlegol vo redovite na TMORO. Kako sekretar na ~etata na Ilija Kr~ovalijata (1901– 1903) u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Po ubistvoto na Aleksandar Protogerov, stanal eden od voda~ite na negovoto krilo i ogor~en protivnik na van~omihajlovistite. Bil glaven i odgovoren urednik na vesnikot „Makedonija#, eden od osnova~ite na „Makedonski pregled# i na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija i negov potpretsedatel (1927). V. Toc.

BAZERKOVSKI-LANSKI, Stefan (Prilep, 1921 – Prilepec, Prilepsko, 20. XII 1942) – radiomehani~ar i komunisti~ki deec. Kako ~len na SKOJ (1940) i na KPJ (1941), bil eden od organizatorite na NOAVM vo Prilep i Prilepsko, borec vo Prilepskata partizanska ~eta (septemvrioktomvri 1941) i vo Prviot prilepski NOPO „Goce Del~ev“ (oktomvri–dekemvri 1941), a po rasformiraweto na odredot bil ispraten na partiska rabota vo Skopje. Podocna se vratil vo Prilep i pak zaminal partizan, kako intendant na Vtoriot prilepski NOPO „Dimitar Vlahov“ i borec vo Prilepskiot NOPO „\or~e Petrov“ (maj 1942). Zaginal vo borba so bugarskata vojska i policija.

Stefan Bazerkovski -Lanski

115

B

BAZILIKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

LIT.: Prilep i Prilepsko niz istorijata, kniga vtora, Me|u dvete svetski vojni i Narodnoosloboditelnata vojna, Prilep, 1972; Prilep i Prilepsko vo NOV 1941 godina, „Kultura“, Skopje, 1976; Prilep i Prilepsko vo NOV 1942 godina, kn. I-II, „Kultura“, Skopje, 1978. S. Ml.

BAZILIKA DE (Herakleja Linkestis) – isto~no od gradskite bedemi natsloena od srednovekovna nekropola. Vo periodot 1980–1986 pri iskopuvaweto na trikorabnata, grobi{na Bazilika De – extra muros, gradena vo vremeto na Justinijan I, e otkriena nekropolata {to egzistirala do krajot na VI vek, za potoa vo vremeto od krajot na X-XI v. da se locira srednovekovna nekropola, vrz sredniot i ju`niot brod i vrz postarite grobovi. Ima indicii deka srednovekovnite grobovi (so tipi~en nakit od preminot na X vo XI v.) se vkopuvale okolu istovremenata kapela izgradena vrz urnatinite na prezviteriumot na Bazilikata De.
LIT.: E. Maneva, Bazilikata De od Herakleja Linkestis, „Lihnid#, 7, Ohrid, 1989, 51–61; Ead., Srednovekovna nekropola kaj Bazilikata De vo Herakleja, „Istorija#, XXII, 1, Skopje, 1986. El. M.

dve extra muros baziliki (Begov Dab i Keramidnica); vo Vini~ko Kale (Vinica) – 2 intra muros i 2 extra muros baziliki. Vo grani~nite gradovi – episkopii: 1 intra muros bazilika kaj s. Krupi{te, 1 intra muros i 1 extra muros kaj Bargala i 1 intra muros i 1 extra muros (martirium so centralen plan rotonda vgradena vo pravoagolnik) vo Kowuh. Vo Jugozapadna Makedonija se otkrieni 3 intra muros (dve na Plao{nik, temeli pod „Sv. Sofija#) i 2 exstra muros („Sv. Erazmo#, Studen~i{ta), a osobeno se istaknuvaat katedralnata crkva so centralen plan Polikonhosot i Golemata bazilika od docniot V i VI v. na Plao{nik). Vo delot od provincijata Makedonija Prva (ju`na Pelagonija i Strumi~ko-Gevgelisko) dominira episkopijata Herakleja Linkestidska kaj Bitola, so 2 intra muros i 1 exstra muros baziliki.
LIT.: V. Bitrakova Grozdanova, Starohristijanski spomenici vo Ohridsko, Ohrid, 1975; B. Aleksova, Loca Sanctorum Macedoniae, Skopje, 1997. V. L.

BAZILIKA, PALATA NA PRAVDATA – bazilika od po~etokot na IV v. n.e. identifikuvana kako javna gradba – sudnica, otkriena vo Skupi. Se nao|a vo zapadniot del od gradot, so vlezot orientirana kon glavnata gradska ulica. Objektot (27,5 h 21,70 m) se sostoi od dve prostorii: {iroka centralna sala i obikolen koridor vo oblik na izdol`ena potkovica. So {irokiot apsidalen yid e orientiran kon sever. Sredi{nata apsidalno terminirana sala ima mozai~en pod so geometriska dekoracija. Vnatre{nata sala bila so kolonada i arkada, od tri strani oddelena od obikolniot koridor. Korintskite kapiteli, postaveni na visoki koloni vrz niski, profilirani postamenti, bile pokrieni so bogato profilirani arhitravi i so vene~ni kameni elementi, montirani vo masivnite yidani stolpci.
LIT.: D. Kora~evi}, Skupi, Skopje, 2003; V. Lil~i}, Makedonskiot kamen za bogovite, hristijanite i za `ivot po `ivotot, Skopje, 2001, 164-173. V. L.

BAZNA ORGANSKA I NEORGANSKA HEMISKA INDUSTRIJA VO RM – industrija za proizvodstvo na surovini za hemiskata industrija, od koi natamu se dobivaat poluproizvodi i na kraj finalni proizvodi. Na primer, so elektroliza na got-

varska sol (NaCl) se dobivaat baznite hemikalii hlor i natriumhidroksid. So niv se proizveduvaat poluproizvodi, kako hartija, plasti~ni masi i drugo, a od niv najrazli~ni proizvodi. Bazni hemikalii se proizveduvaat vo golem broj pogoni na hemiskata industrija vo Makedonija. Taka, vo OHIS – Skopje se proizveduvaat: natriumhidroksid (NaOH), hlor (Cl2), solna kiselina (HCl), kako i polivinilhlorid, polivinilalkohol i poliakrilonitril; vo Alkaloid – Skopje: tehni~ki hemikalii kako i alkaloidi (morfiumbaza, morfiumsulfat, kodeinbaza i kodeinfosfat i drugi); vo Rafinerijata OKTA – Miladinovci: organski rastvoruva~i i sli~no; vo †Jugohrom# – Jegunovce: kalciumkarbid, cijanamid, natriumbihromat i drugo; vo „Tehnogas# – Skopje: acetilen, var i drugo; vo Metalur{ko-hemiskiot kombinat „Zletovo# – Veles: sulfurna kiselina (H2SO4), cinksulfat (ZnSO4), cinkoksid (ZnO) i drugo (vo pogonot Metalurgija) i fosforna kiselina, monoamoniumfosfat i drugo (vo pogonot za ve{ta~ki |ubriva). Osven toa, vo pove}e mali proizvodstveni pogoni, nastanati vo 2000-tite, se proizveduva i var (vo pove}e pogoni), bentoniti (vo Bentomak), zeoliti (vo Probi{-

BAZILIKI, RANOHRISTIJANSKI – episkopski, katedralni baziliki (registrirani okolu 300) otkrieni vo Skupi, Stobi, Lihnid, Herakleja itn. Vo Stobi se otkrieni 4 intra muros i 4 exstra muros baziliki. Najstara e Starata episkopska bazilika (IV v. n.e.). Vo Severoisto~na Makedonija (Sredozemna Dakija) kaj Kalata, s. Lukovica, se otkrieni
116

Ranohristijanskata bazilika, Bargala, [tip

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BAJALXIEV

B

sitel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Formiraweto na Bugarskiot bataljon „Hristo Botev“, ^etirieset godini 1941–1945, kn. 6, Skopje, 1962, 502–504; Obnovuvaweto i dejnosta na KPJ vo Gevgelija i Gevgelisko vo periodot 1936–1940 godina, Gevgelija i Gevgelisko vo NOV od 1941 do april 1943 godina, Gevgelija, 1979, 33–49; Aktivnosta na MK i organizaciite na KPJ vo Gevgelisko od april do juli 1941 godina, na istoto mesto, 169–181; Reorganizacijata na Mesniot komitet vo noemvri 1941 i dejnosta na KP do april 1943 godina, na ist. mesto, 207–224; Dejnosta na Okoliskiot komitet na KPM za Gevgelisko vo periodot od mart do noemvri 1944 godina, Gevgelija i Gevgelisko vo NOV (april 1943 – maj 1945 god.), Gevgelija, 1982, 59–74; Obnovuvaweto na KPJ vo Kavadarci, Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, kn. prva, Tikve{ijata me|u dvete svetski vojni, Kavadarci–Negotino, 1983, 201–206 i 308–309. LIT.: Gevgelija i Gevgelisko vo NOV (1941 – april 1943), Gevgelija, 1979; Gevgelija i Gevgelisko vo NOV (april 1943 – maj 1945), Gevgelija, 1982. S. Ml.
OHIS, Skopje

tip), kako i modar kamen (CuSO4), aluminiumsulfat (Al2(SO4)3) i dr. Sv. H. J. - B. N.

Sultan Bajazid II

H. Ganem, Etudes d`histoire orientale. Les sultans ottomans, I., Paris, 1901. J. Jan.
Sultan Bajazid I

BAJAZID I (Odrin, 1354/1360 – Ah{ehir 8. III 1403) – ~etvrti osmanliski sultan, poznat kako „Ildirim# („Molwa#). Vladeel so Makedonija 13 godini (28. VI 1389 – 28. VII 1402). Vo negovo vreme bile osvoeni Solun (april 1394, vtorpat), Kratovo (1390), Voden, Skopje (kr. na 1391 ili po~. na 1392 g.), Serfixe (1393) i drugi pomali mesta vo ju`na Makedonija.
LIT.: A. Stojanovski, Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek, Skopje, 1981; H. J. Kornrumpf, Biographisches Lexikon zur Geschcte Sudosteuropas, †Südosteuropaische Arbeiten#, 75/Lief. 2 u. 3. München, 1973. J. Jan.

BAJAZID II (Dimetoka, 1447 / 1448 / 1452/1453 – 26. V 1512) – osmanliski sultan. Vladeel so Makedonija 30 godini (5. V 1481 – 25. IV 1512). Se posvetil na vnatre{noto ureduvawe na dr`avata. Bil soboren od jani~arite (1512), a na vlast do{ol negoviot sin Selim I Javuz („Svirepiot#), koj go otrul.
LIT.: H. J. Kornrumpf, Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas, †Südosteueropaische Arbeiten#, 75/Lief. 2 u 3., München, 1973;

BAJALSKI, Risto (Solun, 27. IX 1916 – Skopje, 2. III 1999) – nacionalen komunisti~ki deec i politi~ar. Kako ~len na SKOJ (1935) i na KPJ (1936), bil sekretar na MK na KPJ (1936) i na Okru`niot komitet na KPJ vo Gevgelija (1942 – po~etokot na 1943). Vo NOV i POM bil politi~ki komesar na Gevgeliskiot NOPO „Sava Mihajlov“, politi~ki komesar na NO bataljon „Stra{o Pinxur“ i politi~ki komesar na Prviot bugarski NO bataljon „Hristo Botev“, formiran na makedonska teritorija. Bil izbran u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM i delegat na Tretoto zasedanie na AVNOJ. Po Osloboduvaweto bil minister za trgovija i snabduvawe vo Vladata na NRM, ~len na CK na KPM, sekretar na GO na NFM, pretsedatel na Trgovskata komora na Makedonija, generalen sekretar i pretsedatel na Trgovskata komora na Jugoslavija, potpretsedatel i generalen sekretar na Stopanskata komora na SFRJ, sojuzen i republi~ki pratenik vo pove}e svikuvawa. No-

BAJALSKI, Risto (Stojakovo, Gevgelisko, 1926 – Moskva, 20. XI 1998) – novinar koj celosna afirmacija postignal pi{uvaj}i dolgi godini za „Borba# i „Politika#, nedelnikot NIN i Jugoslovenskata televizija. Po~nal vo skopskite sportski vesnici „Fiskulturen glas#, „Sportski glas# i „Sport# (1947-1951). Vo „Nova Makedonija# bil sorabotnik vo Vnatre{nopoliti~kata rubrika (1952) i dopisnik od Belgrad, izvestuval i od burnite denovi vo Ungarija (1956). Vo 1960 g. minal vo „Borba#, kako dopisnik vo Moskva, za po tri godini povtorno da se najde tamu kako dopisnik na „Politika# – sè do penzioniraweto. U`ival visok ugled kako izvonreden poznava~ na sovetskite priliki i sostojbata so socijalisti~kata zaednica. B. P. \.

Dimitar Bajalxiev

BAJALXIEV, Dimitar (s. Lagunci, Egejskiot del na Makedonija, 1944) ‡ univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Gevgelija. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1968), kade {to magistriral (1977) i doktoriral, branej}i ja temata „Moralnata osnova na kategorijata pravo“
117

B

BAJRAKTARI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

(1985). Izbran za asistent po predmetot Teorija na dr`avata i pravoto (1965), a potoa za redoven profesor po predmetot Voved vo pravoto (1995). Bil ~len na Sekretarijatot na CK na SKM (1970‡1973), minister za obrazovanie i fizi~ka kultura (1992‡ 1994) i dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (2000‡ 2004). Objavil pogolem broj nau~ni trudovi i u~ebnici od teorijata na pravoto i politi~kite nauki.
BIBL.: Voved vo pravo, kniga prva ‡ Dr`ava i kniga vtora ‡ Pravo, Ko~ani, 1999; Politologija, Skopje, 2000. LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godini 1951 ‡ 2001, Skopje, 2001. Sv. [.
Gazanfer Bajram Esad Bajram

BAJRAKTARI, Mehdi (Gostivar, 7. I 1936 – Skopje, 26. V 1995) – akter vo Albanskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje od 1954 g. Tipi~en karakteren akter so {irok izrazen dijapazon, so ubava dikcija i scenska pojava. So zabele`itelen uspeh igra{e i vo proekti na Turskata drama. Poedine~no gostuval na Festivalot klasika na jugoslovenskata scena vo Leskovac (†Gospo|a ministerka#). Ulogi: Astrov (†Vujko Vawa#); Horvat (†Vu~jak#); Boris Ganov (†Aleksandra#); Jago (†Otelo#); Angele (†Parite se otepuva~ka#). R. St. BAJRAKTAROVA, Bona Lazarova (s. Novo Selo, Strumi~ko, 25. IX 1946) – specijalist po detska i preventivna stomatologija, redoven profesor na St. f. Doktorirala vo 1988 g. Publikuvala 70 stru~no-nau~ni trudovi. Avtor e na prira~nikot „Mle~ni i trajni zabi# i na u~ebnikot „Trajna denticija – dentalna embriologija i histomorfologija#. E. M. BAJRAKTAROVA-\OR^ULOVSKA, Nade`da Hristova (Prilep, 12. XII 1936) – specijalistortodont, redoven profesor na St. f. Sredno obrazovanie zavr{ila vo Strumica, St. f. vo Belgrad. Specijalist po ortodoncija (1970), habilitirala (1977) i doktorirala (1986). Prestojuvala vo Finska i vo Norve{ka. Publikuvala 82 statii. Nau~niot interes $ e fokusiran kon rastot i razvojot na strukturite na kraniofacijalniot kompleks. Ja objavila monografijata „Osnovi na ortodoncijata# (I del). E. M. BAJRAM, Amdi (Skopje, 30. VIII 1956) – biznismen i politi~ar. Sopstvenik na konfekcijata †[uteks#. Eden od osnova~ite i pretsedatel e na PCER i osnova~ i pretsedatel na partijata Sojuz na Romite od Makedonija (od 1996). Pratenik vo tri mandati vo Sobranieto na RM (1996–2002 i od 2008). R.
118

BAJRAM, Gazanfer (Gazanfer Bayram) (Skopje, 17. III 1943) – akademski slikar, mozai~ar i profesor od turskata nacionalnost vo RM. Zavr{il postdiplomski studii na Otsekot za monumentalno slikarstvo na Akademijata za likovna umetnost vo Belgrad. Specijaliziral fresko-slikarstvo i mozaik. Dve godini rabotel na Otsekot za mozaik na Akademijata za ubavi umetnosti vo Ravena. Mozaicite se izlo`eni vo muzei i vo privatni kolekcii vo Makedonija, Italija, Turcija, Kanada, SAD, Avstralija, Bugarija i vo mnogu gradovi na porane{na Jugoslavija. Avtor e na Mozaicite vo MNT vo Skopje, vo Sobranieto na RM, vo VIP salata na aerodromot †Aleksandar Veliki#. U~estvuval na mnogu grupni i samostojni izlo`bi. A. Ago

BIBL.: poetski dela: Pletenki, 1978; Bukvar v srce, 1979; Dnevni pro{etki, 1981; Ba`darina, 1982; Dete vo godini, 1982; Ve~erni pro{etki, 1986; Palata na du{ata, 1989; Veseli deca, 2001; avtor e i na zbirkata raskazi Pelivani vo kujnata 1996. LIT.: Abdulkadir Hayber, Makedonya ve Kosova Turklerinin Edebiyatý?, Istanbul, 2001. A. Ago

BAJRAM, Ferid F. (Skopje, 1. III 1880 – Skopje, 23. II 1965) – prosveten deec, op{testvenik i novinar; po nacionalnost Tur~in. Zavr{il turska gimnazija vo Skopje, a potoa bil u~itel vo turskoto osnovno u~ili{te vo Veles (2. VIII 1902 – 1907), kade {to vospostavil vrski so makedonskite socijalisti Ilija i Lazar Plavev. Izvesno vreme bil u~ili{en inspektor na Kosovskiot vilaet vo Skopje (1907). Bil pripadnik na Mladoturskoto dvi`ewe, eden od osnova~ite na Socijaldemokratskata organizacija vo Skopje (1909), u~esnik na osnova~kiot

Gazanfer Bajram, mozaik vo Sobranieto na Republika Makedonija

BAJRAM, Esad (Esad Bayram) (Ohrid, 1934) – poet, raska`uva~, preveduva~ od turskata nacionalnost vo RM. Bil op{testveno-politi~ki rabotnik, direktor vo osnovno u~ili{te, dopisnik i novinar vo v. †Birlik# vo Skopje. Pi{uva na turski i na makedonski jazik. ^len e na DPM od 1987 g.

kongres na Narodnata federativna partija (Solun, 1909) i eden od osnova~ite na Demokratskiot klub i rakovoditel na Komunisti~kiot klub na SRPJ(k) vo Skopje. Na op{tinskite izbori bil izbran za odbornik i prv potpretsedatel (kmet) na „Crvenata op{tinska uprava“ vo Skopje (1920) i za komunisti~ki

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BAKARNO

B

sedatel na Sobranieto na RM, prorektor na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje i pretsedatel na Zaednicata za nau~ni dejnosti na Makedonija.
LIT.: „Bilten na UKIM# od 2. VII 1982 g.; 40 godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet – Skopje, monografija, TMF, Skopje, 2000 g., str. 111. Sv. H. J.

Ferid F. Bajram

Ru`a (Rozina) Bak

pratenik vo Ustavotvornoto sobranie na Kralstvoto SHS. Bil urednik na v. „Socijalisti~ka zora“ (Skopje) na turski jazik. Vo podocne{nite godini bil aktiven ~len na KPJ. Po fa{isti~kata okupacija na Makedonija (april 1941) `iveel vo Kosovska Mitrovica.
BIBL.: Prvoto crveno zname na Skopskata op{tina, „Nova Makedonija“, XV, 4735, Skopje, 1959, 5. LIT.: Devedeset denovi na Skopskata crvena op{tina, Skopje, 1970; Du{ko Konstantinov – Milo{ Konstantinov – Kuzman Georgievski, Sindikatite vo Skopje (1900-1908 do 1971), Skopje, 1971; D-r Orde Ivanoski, Crvenite komuni vo Makedonija vo 1920 godina, Skopje, 1980; Rabotni~koto sindikalno dvi`ewe vo Makedonija do 1918 godina. Dokumenti za revolucionernite i edinstveni sindikati na Makedonija, I, Skopje, 1985. S. Ml.

BIBL.: Dvete drugarki od Skopskiot odred, „Prosvetena `ena“, Skopje, juli– avgust 1971, 4; Bele{ka za Blagoj JankovMu~eto, Strumica i Strumi~ko vo NOV 1941–1943, Strumica, 1980, 635–642; I bomba padna vrz na{eto oddelenie, Okovani vo prangi, Skopje, 1981, 63–64. LIT.: Tomislav Osmanli, Na{ite lekcii za hrabrosta. Intervju: Ru`a Bak. „Mlad borec“, XXXVI/1305, Skopje, 3. III 1980, 16–17. S. Ml.

BAK, Rozina (Ru`a) Joha ([id, Srbija, 7. III 1923 – Skopje, 7. III 1994) – komunisti~ki deec, novinar i op{testvenik. Bila ~len na Literaturnoto dru{tvo „Jefimija“, na Crveniot krst i na Skautskata organizacija, a poradi ~lenstvoto vo SKOJ (1939) bila isklu~ena od @enskata gimnazija vo Skopje (kon krajot na 1940). Toga{ stanala ~len na KPJ (dekemvri 1940), a potoa i ~len na MK na SKOJ vo Skopje (maj 1941). Bila uapsena od Gestapo, no uspeala da izbega i preminala vo ilegalstvo vo Skopje, Veles, [tip i Ko~ani, a potoa stanala borec na Vele{kiot NOPO „Dimitar Vlahov“ (maj 1942). Po zarobuvaweto od bugarskata policija (27. VI 1942), bila osudena na deset godini strog zatvor. Vo 1944 g. bila oslobodena od zatvorot i deportirana vo Maribor (Slovenija), kade {to se nao|ale nejzinite roditeli, pa tamu se priklu~ila na Osvobodilna fronta. Po Osloboduvaweto se vratila vo Skopje i bila novinar, urednik i glaven urednik na vesnicite „Edinstvo“ i „Nova Makedonija“, spisanijata „Makedonka“ i „Prosvetena `ena“ i vo Radio-Skopje. Bila eden od osnova~ite na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija i pretsedatel na Komisijata za informirawe pri Republi~koto sobranie na SRM. Nositel na Partizanska spomenica 1941.

BAKALOV, Georgi Ivanov (Stara Zagora, Bugarija, 1873 – Moskva, SSSR, 1939) – pripadnik na bugarskoto socijaldemokratsko i komunisti~ko dvi`ewe. Istaknat nezavisen publicist, isklu~uvan od BKP. Go poddr`uval i go pomagal makedonskoto osloboditelno delo, so devizata: „Makedonija na Makedoncite“. Vo anketata na „Balkanska federacija“ (1925) za re{avawe na makedonskoto pra{awe ja osudil podelbata na Makedonija i plediral makedonskoto pra{awe da se re{i vrz pravoto na samoopredeluvawe na makedonskiot narod i za sozdavawe sopstvena dr`ava.
LIT.: Evropa za Makedonija. Istaknati evropski intelektualci za makedonskoto nacionalno pra{awe (1925–1929 god.). Izbor i predgovor d-r Orde Ivanoski, Skopje, 1991; Istoriska vistina. Progresivnata op{testvena javnost vo Bugarija i Pirinska Makedonija za makedonskoto nacionalno pra{awe. Dokumenti, studii, rezolucii, apeli i publicisti~ki prilozi 1896–1956 god. Izbor i redakcija Pero Korobar, d-r Orde Ivanoski, Skopje, 1981. O. Iv.

BAKARNO VREME (eneolit lat. cuprum ‡ bakar, gr~. λiθος ‡ kamen) ? ‡ kulturno-istoriski period {to ja ozna~uva pojavata i obrabotkata na prviot metal, bakarot (→ IV–III milenium pr. n.e.). Dosta dolgo trael, taka {to negovata evolucija se odvivala vo tri fazi, obele`ani kako ran, sreden i docen eneolit. Po~etocite mu se sovpa|aat so vremeto na t.n. golemi migracii na indoevropskite narodi, koi, poradi promenite na klimatskite uslovi vo stepsko-karpatskite predeli, vo branovi se raseluvale vo razni pravci. Kon Sredna Evropa tie bile intenzivni i dolgotrajni. Taka, vo eden od niv (preku Oltenija i Dolnoto Podunavje) tie navlegle i vo balkanskiot prostor {to predizvikalo nemiri kaj naselenieto, prostorni pomestuvawa, pa duri i etnokulturni promeni. Vo Makedonija ostatoci od eneolitski naselbi se otkrieni na nao|ali{tata: Bakarno Gumno, [uplevec i Crnobuki vo Pelagonija; Ustje na Drim vo Struga; Skopsko Kale vo Skopje; Kostoperska Karpa kaj s. Mlado Nagori~ane, Kumanovsko; Pilavo kaj s. Buril~evo, Ko~ansko; kako i Gradi{te vo s. Grad, Del~evsko. Iako s# u{te nedovolno istra`eno, potekloto na negovite nositeli se vrzuva za populaciite od Bubaw‡Salkuca‡ Krivodol kulturniot kompleks vo Jugoisto~na Evropa. Vo makedonskata i balkanskata arheologija e poznat kako [uplevec ‡ Bakarno Gumno kulturna grupa, {to pretstavuva sinonim za negoviot kulturen karakter.
LIT.: Milutin Gara{anin ‡ Dragica Simoska, Kontrolni iskopuvawa na [uplevec i nekoi problemi na grupata [uplevec‡Bakarno Gumno, †Maced. acta archaeol.“, 2, 1976; Nikola Tasi}, Bubanj‡Salkuca‡Krivodol kompleks, PJZ, III, Sarajevo, 1979; Irena Nasteva-Koli{trkoska, Eneolit (vo Makedonija), AKRM, 1, 1994, 43. V. S.

BAKALOVSKA, Marija (Ohrid, 1928) – univerzitetski profesor i stopanstvenik. Diplomirala na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Belgrad (1954). Rabotela vo „Jugohrom# – Jegunovce. Specijalizacii i studiski prestoi vo Belgija, [vajcarija, Polska, Bugarija i vo V. Britanija. Bila rakovoditel na laboratorija, kontrola i na slu`bata za razvoj vo „Teteks# – Tetovo (od 1956). Rabotela na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje (od 1970) kako predava~, pa s# do penzioniraweto (1988) kako redoven profesor. Podra~je: Tekstilni vlakna. Avtor/koavtor e na 4 u~ebnici i pomagala i na nau~ni i stru~ni trudovi i proekti. Bila potpret-

BAKARNO GUMNO (s. ^epigovo) ‡ praistoriska naselba, na okolu 500 m j-z od seloto. Pretstavuva dominantna viso~inka na koja, so iskopuvawata vo 1959 g. od Narodniot muzej vo Prilep, bile konstatirani tragi od ~etvrtesti nadzemni ku}i od drvo i kal, fragmenti od kerami~ki sadovi, kultna plastika i orudija od kamen i od koska, od krajot na eneolitskoto i po~etokot na bronzenoto vreme.
119

B

BAKEVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

LIT.: Blagoja Kitanoski, Praistoriski sadovi od ^epigovo kaj Prilep, †Streme`“, VI, 3, Prilep, 1960. V. S.

tamini B1 i B2 i so antikancerogeni materii. Taa e edna od najstudootpornite me{unkasti kulturi. D. J.

BAKHOS (Bahus, Dionis) – bo`estvo {to e povrzano so kultot za

Petre Bakevski

Terakota: Satiri i Bakhos vo igra Nikola Bakulevski

BAKEVSKI, Petre (Kavadarci, 5. I 1947) – poet, romansier, raska`uva~, publicist, teatarski kriti~ar. Rabotel kako novinar, teatarski kriti~ar i urednik. Bil urednik na Kulturnata rubrika na vesnikot †Ve~er# i direktor i glaven urednik na Knigoizdatelstvoto †Detska radost# pri NIP †Nova Makedonija#. Urednik vo vesnikot †Makedonija denes#. ^len na DPM (1974). Bil pretsedatel na Sovetot na SVP.
BIBL.: Pat do letoto (poezija, 1972), Zemjoqubec (poezija, 1975), Krikot na paunot (poezija, 1982), Premieri (teatarski kritiki, 1983), Raskinata mapa (poezija, 1984), Liceto na vremeto (poezija, 1985), Lica i maski (teatarski kritiki, 1988), Zamaglen pogled od nesonici (poezija, 1990), Senkata na sonot (poezija, 1990), Terra Magica (poezija, 1991), @ivi yvezdi (poezija, 1992), Niz zlatniot prsten na sonceto (poezija, 1994), Vo senkata na me~ot (poezija, 1994), Pokosnica (poezija, 1995), Sto soneti (1997), Vavilon (libreto za simfoniska poema, 1997), Elegii (1998), Baladi (1999), Glamni (noveli, 2000), Crven vetar (2001), Te{ki oblaci (2002), Zajazlen kamen (2002), Skrb (zapisi, 2003), Mojata Itaka (poezija, 2003), Eden gavran (raskazi, 2002), Dva gavrana (raskazi 2002), Jato (povesti, 2003), Crno jagne, div Balkan (roman, 2004). Avtor e na nekolku drami. R.

BAKLA (Vicia faba L.) – ednogodi{no zeljesto rastenie od fam. Fabaceae. Najra{irena e vo Evropa, Afrika i vo Azija. Se odgleduva zaradi mladite me{unki ili za zrnoto. Bogata e so: belkovini (6,5%), nezasiteni ekstrakni materii (9,7%), celuloza (2,1%), vi-

BAKULEVSKI, Nikola (Bitola, 27. XI 1928 – Skopje, 2002) – pravnik, op{testvenik i dr`avnik. Osnovno u~ili{te zavr{uva vo Bitola, a gimnazija vo Skopje. Vi{a upravna {kola zavr{uva vo Zemun, a diplomira na Pravniot fakultet vo Belgrad. Se vrabotuva vo SVR Skopje, potoa vo Republi~kiot sekretarijat za vnatre{ni raboti kako pomo{nik na pravniot sovetnik, a potoa stanuva sudija vo Republi~kiot sovet za prekr{oci. Kratko vreme raboti vo RSVR vo Skopje, a od 1956 do 1960 g. e potpretsedatel na Narodniot odbor na Op{tinata Bitola, pomo{nik-minister za industrija vo Skopje i sovetnik vo Upravata na carinata na FNRJ vo Belgrad (1961–1963). Izbran e za pretsedatel na Sobranieto na Op{tinata Bitola (1963–196), pa sekretar na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM (1967–1972), sekretar na Sobranieto na SRM (1972–1975), republi~ki op{testven pravobranitel na samoupravuvaweto (od mart 1975), ~len na Izvr{niot sovet na SRM i republi~ki sekretar za pravosudstvo (1982–1986) i sudija na Ustavniot sud na Makedonija (1986–1988), od kade {to zaminuva vo penzija. Bl. R. BAKULEVSKI, Nikola (Bitola, 26. V 1939) – redoven profesor na Tehni~kiot fakultet vo Bitola. Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje (1963). Magistriral na Arhitektonskiot fakultet vo Zagreb (1981), vo oblasta na urbanizmot i prostornoto planirawe i habilitiral vo oblasta na prostornoto planirawe. Predaval urbanizam, prostorno planirawe i nacrtna geometrija. Bil pretsedatel na Komisijata za nastava i nauka vo Sovetot na Bitolskiot univerzitet. Avtor e na pove}e nau~ni i stru~ni trudovi i u~esnik vo nau~ni proekti od oblasta na urbanizmot i prostornoto planirawe. Gl. K.

besmrtnosta na du{ata i reinkarnacijata; kaj anti~kite Makedonci ova bo`estvo na vegetacijata se narekuva: Bakhos, Sabos, Sabazios, Savadios (pridru`nicite na Dionis se Sileni, vo Makedonija nare~eni Saboi); ova bo`estvo e nare~eno i Bassareus, {to bi zna~elo „oble~en vo krzno od lisica#. Kultot na Bakhos ima ritualen karakter (agrios, erykriptos). Vo Makedonija kultot i ritualite imaat orgijasti~ki karakter: mani~ni tanci na sledbeni~kite na Bakhos – bakhidite i majnadite (rodona~elnik na bakhidite e Aithia, Aithria, adraia – makedonska glosa, se povrzuva so Tija, koja so Yevs go ima sinot Makedon). Spored Plutarh, bakhidite vo Makedonija od najstari vremiwa se narekuvaat klodonki i mimalonki; vo nivnite sve~enosti u~estvuva i majkata na Aleksandar Makedonski, Olimpijada. Dramata Bakkhai, koja Evripid ja pi{uva na dvorot na makedonskiot kral Arhelaj I, e posvetena na vakviot makedonski kult. Vo Aleksandrija Ptolemaj Filadelf organizira sveti povorki vo koi se dvi`at mimalonki vooru`eni so me~ (makedonska tradicija, koja postoi u{te od VII v. od st.e.). Na edna votivna plo~ka od Stobi e pretstaven bogot Dyalis / Dionysos so tirs vo desnata i so grozd vo levata raka, vo pridru`ba na polubo`estva – daemones i na edno `ensko bo`estvo; na votivnata stela od 215 g. vo Melnik Dionis so avtohtoniot teonim Asdoules e prika`an so vinova loza, kako java na kow vo pridru`ba na Pan i na Silen, koi gi sledi panter.
LIT.: Plutarch, Alexander, Harvard University Press, 1959; D. Srejovi¢, A. Cermanovi¢, Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd, 1979; R. Bart, Knji`evnost, mitologija, semiologija, Beograd, 1979; A. Fol, Dionis, Sofi®. A. [uk.

Bakla

BALABAN (Balabanidis, Balabanoglu), Avram Prodrom (Endurquk, Mala Azija, 1865 – Bitola, 1913) – lekar, hirurg. Medicina zavr{il vo Carigrad (1890). Kako lekar, hirurg i ginekolog rabotel

120

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BALADA

B

vo Ohrid, Pri{tina i Elbasan, a od 1899 g. vo Bitola, kade {to otvoril prifatili{te so ordinacija, operaciona sala, nekolku bolni~ki kreveti i apteka. Rabotel i vo bolnicata „Blagove{tenie#. Vo Balkanskite vojni se zarazil od pegaviot tifus i po~inal. P. B. BALABANOV, Aleksandar Mihailov ([tip, 18/30. I 1879 – Sofija, 30. II 1955) – klasi~en filolog, univ. prof., poet. Do II klas u~el vo [tip, prodol`il vo Solun i vo Sofija vo klasi~na gimn., studiral klasi~na filologija vo Lajpcig, kade {to i doktoriral (1905). Kako univ. prof. vo Sofija, razvil {iroka prevodna i originalna kni`evna dejnost. Osnoval i redaktiral nekolku kni`evni spisanija. Avtor e na Starogr†cka lirika I, Starogr†cka drama, LÓbov i poeziÔ, IstoriÔ na klasi~eskata literatura i dr., ~esto preizdavani. Negovite stihovi za Ohrid se peat kako narodna pesna.
LIT.: Iz edin `ivot, S., 1934; Literaturen glas, 6, br. 218, 1934; P. Hr. Ilievski, @A, 5, 2, 1955, 407–410. P. Hr. Il.

Kosta Balabanov

Centralen/Republi~ki zavod za za{tita na spomenicite na kulturata vo Skopje (noemvri 1952). Bil na specijalizacija vo Viena (Avstrija) vo centarot za konzervacija Bundestdekmalamt. Po vra}aweto (1956) zapo~nal da raboti na evidentiraweto i dokumentacijata na dvi`nite spomenici na kulturata, posebno na ikonite. Posetil nad 1.340 naseleni mesta so nad 1.700 crkvi i manastiri na teritorijata na Makedonija i evidentiral i dokumentiral nad 18.000 ikoni, so nad 5.000 stranici terenski bele{ki so crte`i i fotografii. Niza godini go istra`uval Vini~koto Kale i vini~kite ikoni. Bil komesar na prvata me|unarodna izlo`ba na srednovekovnite ikoni od Makedonija vo Pariz (1965), vo Tokio i vo Kjoto (Japonija, 1967). Bil gostin profesor na Merton kolexot na Univerzitetot Oksford (1970) i dr`el predavawa na pove}e drugi univerziteti vo Evropa i vo Japonija. Edna u~ebna godina prestojuval vo BAN (Sofija). Vo INI bil izbran vo zvaweto nau~en sovetnik (1974). Rabotnata kariera ja zavr{il kako direktor na Muzeite na Makedonija (1981 ‡ 5. IV 1989). Toj e pretsedatel na Makedonsko-japonskoto dru{tvo za prijatelstvo i sorabotka (1990‡) i po~esen generalen konzul na Japonija vo RM (1974‡). Po~nuvaj}i od 1953 g. objavil okoli 85 nau~ni i okolu 120 stru~ni trudovi. Napi{al scenarija i tekstovi za 34 realizirani dokumentarni filmovi. Bil pretsedatel na Dru{tvoto na konzervatorite na Makedonija i ~len na Komisijata za kulturni vrski so stranstvo.
BIBL.: Novi podatoci za manastirot i manastirskata crkva „Sv. Nikola Topli~ki“, Skopje, 1956; The Cultural Monuments of the Peoplés Republik of Macedonia, Skopje, 1961 (so koavtori); Icônes de Macédoine du XI-e au XVII-e siécle, Skopje, 1965; Icons from Macedonia, Skopje, 1969; Spomenicite na kulturata vo Socijalisti~ka Republika Makedonija, Skopje, 1971 (so koavtori); Sv. Pantelejmon-Nerezi, Skopje, 1975; Freske i ikone u Makedoniji (IV– XV vek), Skopje, 1983; Medieval Wall Paintings of Macedonia, Skopje, 1988; Stara skopska ~ar{ija, Skopje, 1994; Terakotnite ikoni vo Makedonija, Skopje, 1995; Makedonski freski, Skopje, 1995; Ikonite vo Makedonija, Skopje, 1995; Terakotnite ikoni vo Makedonija, Skopje, 1995. LIT.: D-r Kosta Balabanov, „Bilten“, ^etirinaesetto izborno sobranie. Predlozi na kandidati za izbor za redovni ~lenovi na MANU podneseni od visokoobrazovni i nau~ni ustanovi, od nau~ni i umetni~ki zdru`enija i od tri ~lena na Akademijata, I tom, prv del, Skopje, fevruari 2003, 319-350. S. Ml.

kultet vo Belgrad (1969). Rabotel vo Zavodot za urbanizam i arhitektura vo Ohrid. Ja osnoval Arhitektonskata rabotilnica „Balaban i partneri“ vo Ohrid (1991). Proektiral pogolem broj objekti so raznovidna funkcija vo koi uspe{no go vklopuva duhot na tradicionalnata arhitektura. U~estvuval na pove}e anonimni arhitektonski konkursi. Pozna~ajni realizacii: OU „Sveti Kliment Ohridski“ vo Ohrid (1979); delovni prostorii na Zavodot za urbanizam i arhitektura na ZOIL „Makedonija“ vo Ohrid (1981); OU „Hristo Uzunov“ vo Ohrid (1983); Trgovskiot centar „Gevgelija“ vo Gevgelija (1984).
Kr. T.

Oliver Balaburski

BALABANOV, Kosta Lazarov ([tip, 5. IV 1929) ‡ istori~ar na umetnosta, op{testvenik, specijalist za srednovekovnata umetnost vo Makedonija, po~esen generalen konzul na Japonija vo RM. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo rodniot grad (1948). Prvin se vrabotil vo pretprijatieto †Avtotransport i {pedicija#, a potoa kako scenograf vo Narodniot teatar vo [tip. Po preseluvaweto na semejstvoto vo Skopje, diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa Istorija na umetnosta so arheologija) vo Skopje (1950‡1955), a doktoriral na istiot fakultet na tema „Ikonopisot i ikonopisnite centri vo Makedonija od doa|aweto na Turcite do krajot na XVII vek“ (1965). U{te kako student vo prva godina rabotel na otkrivaweto na arheolo{kiot lokalitet vo Demir Kapija i se vrabotil vo novoformiraniot

BALABURSKI, Oliver (Skopje, 14. VI 1969) – dirigent. Vo 1995 g. diplomiral dirigirawe na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (F. Muratovski). Od 1996 g. e dirigent na Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar. Gostuval vo Bugarija, Anglija, Srbija i Crna Gora. Na scenata na MNT gi dirigiral operite: Rigoleto, Trubadur, Nabuko, Toska, Boemi, Aida i Turandot. Nastapuval i kako simfoniski dirigent, izveduvaj}i pove}e simfoniski i vokalno-instrumentalni dela. Umetni~ki direktor na Operata i Baletot na MNT (2000–2002). Vo 2004 g. zaminuva vo Kanada, kade {to magistrira na temi po izvedba i po muzika i se zanimava so dirigentska i so pedago{ka dejnost. F. M. BALADA – lirsko-epska pesna, naj~esto so dramski elementi i sekoga{ so tragi~en kraj. Poradi toa me|u narodot se nare~eni `alovni, `alni, `aloviti ili ta`ni pesni. Vo Zbornikot na Miladinovci edna tematska grupa od 34 narodni pesni ima naslov @aqovni pesni. Iako e o~igleden nivniot raska`uva~ki karakter, {to gi dobli`uva kon epikata, vpe~atlivi se i silnite emocii na junacite, {to gi priklonuva kon lirikata. Vo makedonskata poezija ovoj `anr e prisuten kaj Rajko @inzifov, Marko Ce121

BALABANOV, Pavel (Ohrid, 20. VIII 1942) – arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot fa-

B

BALA@I

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

penkov, Grigor Prli~ev, Trajko Kitan~ev i drugi poeti. Spored sodr`inata, vo makedonskata narodna poezija ima mitolo{ki, religiozno-legendarni, semejni, istoriski i dr. baladi. Vo mitolo{kite baladi razni mitolo{ki su{testva (samovila, zmej, lamja, ~uma i sl.) se pri~ina za mno{tvo ~ove~ki tragedii. Vo religiozno-legendarnite baladi se pee za razni tragedii na ovoj i onoj svet, za odnosite me|u svetcite, za `rtvite, za gre{nite du{i itn. Ima i baladi {to opevaat nekoi istoriski li~nosti od na{eto minato (Mom~il vojvoda, Marko Krale, Bolen Doj~in, Goce Del~ev i dr.). Baladite so semejna sodr`ina opevaat mno{tvo odnosi me|u ~lenovite na semejstvoto, svekrva – snaa, odnosite me|u jatrvite i sl.
LIT.: Kiril Penu{liski, Makedonski narodni baladi, Skopje 1983; Fanija Popova, Makedonskata narodna balada, Skopje, 1990. M. Kit.

pe{ni vojni protiv Vizantijcite vo Mala Azija. Se obidel da ja zadu{i pobunata na vizantiskoto blagorodni{tvo vo Trakija, pomognata od Bugarite, no bil pobeden i zaroben od Bugarite vo bitkata kaj Adrijanopol (1205). Po~inal vo zarobeni{tvo.
LIT.: J. Longnon, L’Empire latin de Constantinople, Paris, 1949; R. L. Wolff, Baldwin of Flanders and Hainault, First Latin Emperor od Constantinople: His Life, Death, and Resurrection, 1172–1205, Speculum, vol. 27, 3 , July 1952. K. Ax.
Bro{ura od Georgi Balas~ev (1936)

(1891) i na sp. „Loza“ vo Sofija (1892), obele`an kako separatist. Go ureduval nau~noto sp. „Minalo“ (1909–1919). Bil ~len na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija. Objavil okolu 80 nau~ni trudovi od srednovekovnata makedonska i bugarska istorija.
BIBL.: Nxkolko kratki letopisni bele`ki po sqstoxnieto na zapadnite Makedonci za pqrvata 45-godi[nina na nastox]ij vek, Sofix, 1890; Izdanixta, prepisite i zna=enieto na kodeksa na Ohridskata arhiepiskopix za nejnata istorix, P.Sp, 55–56, Sofix, 1897, 183–222; Kliment, episkop slovenski i slu`bata mu po star slovenski prevod, S edna =ast grqcki paralelen tekst, Sofix, 1898; Severna Makedonix, Istori=eski izdirvanix ot Jordan Ivanov, Sofix, 1906; Finansovoto polo`enie na Ohridskata arhiepiskopix i nejnoto uni]o`enie, Sofix, 1908; Korespondencixta me`du carigradskix patriarh i ohridskix arhiepiskop od XV v., „Minalo“, No 1 i 2, Sofix, 1909, 1–14 i 123–125; Bratx Miladinovi i portretite im, Sofix, 1912; Slovenski nadpisi v |gozapadna Bqlgarix, „Minalo“, No 5–6 i 7–8, Sofix, 1912, 3–46 i 191-210; Ohrid, Sofix, 1915; Najstarata dqr`ava na Balkanskix poluostrov prez VII i VIII vek, Sofix, 1924; Nau=nata dejnost na prof. akademik L. Mileti=, Sofix, 1934. LIT.: P Glu[kov, Georgi Balas=ev, „Minalo“, No 9–10, Sofix, 1942, 81–96; Nau=nite trudove na Georgi Balas=ev, „Minalo“, No 9–10, Sofix, 1942, 11–15. S. Ml.

BALA@I, Nazif (s. Srbica, Ki~evsko, 1911) – slu`benik. Zavr{il ni`a gimnazija. Po Osloboduvaweto bil u~itel, pretsedatel na Op{tinskiot naroden odbor vo rodnoto selo i naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1957). S. Ml.

Georgi Balas~ev

BALAS^EV, Georgi Dimitrov (psevd. Ezerski) (Ohrid, 10. IV 1869 – Sofija, 6/7. X 1936) – istori~ar, epigraf i arheolog. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Ohrid, egzarhiska gimnazija vo Solun, a potoa na Vi{oto u~ili{te vo Sofija diplomiral istorija (1897), specijaliziral vo Viena i vo Carigrad, a se usovr{uval i vo Pariz, Rim i Atina. Bil gimnaziski profesor vo Sofija (1899– 1902, 1904–1908, 1924–1934), kustos na etnografskata zbirka vo Narodniot arheolo{ki muzej (1902–1903) i vo Narodniot etnografski muzej (1919–1923) vo Sofija i inspektor vo Ministerstvoto na narodnata prosveta (1934–1936). Bil eden od inicijatorite za osnovawe na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina
122

BALDUIN I Flandriski (1172 – 1205/6) – grof na Flandrija i na Eno, voda~ na IV krstonosen pohod, imperator na Latinskoto Carstvo (1204–1205/6). Vodel us-

BALETOT I BALETSKOTO [KOLSTVO VO MAKEDONIJA – baletskiot ansambl be{e osnovan 1948 g. Srodno na drugite baletski ansambli vo Evropa, osnovniot del na baletskiot repertoar i negovoto koreografsko oformuvawe bea vrzani za ruskata baletska {kola. Tie bea prisposobeni na mo`nostite na mladite no talentirani po~etnici: N. Penu{liska, M. Janeva, E. Xipunova, J. Popovska, K. La{kov i dr. Ve}e vo 1960 godina makedonskiot balet zabele`a isklu~itelen napredok. Toj vo mnogu kratok period sozdade ansambl sposoben za izvedbi na mnogu seriozen repertoar. Vo ovoj period se izveduvani i dela so poinakva sodr`inska i stilska fizionomija: muzi~ki vtemeleni na narodniot (vklu~itelno i makedonskiot) melos. Realizirani se i pretstavi posoobrazeni so toga{nite tendencii vo baletskata umetnost niz svetot. Slednite generacii makedonski baletski umetnici gi prodlabo~uvaa ve}e ostvarenite rezultati na osnovopolo`nicite, stremej}i se kon moderniot baletski izraz. Se namaluvaa razlikite me|u klasi~niot i sovremeniot balet, {to pridonese modernata igra da se razvie vo pove}e nasoki i preku pogolemo stilsko bogatstvo. Vo devettata decenija se vkrstuvaa raznovidni stilovi i nasoki, a se izbegnuva{e primenata na akademiziraniot klasi~en balet. Vo po~etokot na XXI vek, makedonskite baletski umetnici, so svojata

Skulptura na Balduin I vo Flandrija

Scena od baletska pretstava (Skopje)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

†BALKANEC#

B

tehnika i artizam, postignuvaat golemi estetski vrednosti, a baletskata umetnost vo Makedonija go dostignuva nivoto na razvoj na drugite umetnosti so podolga tradicija. Razvojot na baletskoto {kolstvo vo Makedonija zapo~nuva so baletski kurs, ni`o baletsko u~ili{te i sredno baletsko u~ili{te. Vo nego kako pedagozi rabotea poznati koreografi i baletski umetnici: \. Makedonski, A. Dobrohotov, N. Kirsanova, J. Mja~in. Podocna, pove}emina od makedonskite baletski umetnici se vklu~ija kako pedagozi vo rabotata na u~ili{teto, {to mnogu pozitivno se odrazi na profesionalniot habitus na baletskata umetnost vo Republika MakedoT. P. nija. „BALI KOMBETAR“ (Nacionalen front) – albanska nacionalisti~ka i profa{isti~ka organizacija, formirana vo noemvri 1942 g. vo Albanija od strana na Italijancite, so pomo{ na kvislingot Mustafa Kruja. Organizacijata ja rakovodele golemoposednicite, glavno agi i begovi, bajraktari od Severna Albanija. Najva`nata parola so koja dobivale najve}e privrzanici bila „sozdavawe na golema Albanija“. Za borba protiv narodnoosloboditelnite voeni edinici vo Makedonija i vo Albanija, vo mart i septemvri 1943 g. sklu~ile sojuz so italijanskata i germanskata vojska, od koi podocna dobile oru`je i municija. Kon krajot na 1943 g. go formirale Kosovskiot polk. Vo Makedonija, pokraj voenite dejstva, balistite izvr{ile mnogubrojni pale`i, grabe`i, siluvawa i ubistva. Ovie akcii gi izveduvale sami ili vo koordinacija so italijanskite i so germanskite voeni sili. Vo Makedonija i vo Srbija bile napolno razbieni vo 1944–1945 g.
LIT: \or|i Malkovski, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skopje, 2002; istiot, Balisti, Skopje, 2002; mr Pavle Xeletoviÿ, Balisti~ki pokret 1939–1952, Beograd, 2000. \. Malk.

za ma{ki). Postoela s# do kapitulacijata na Italija (1943).
LIT.: \or|i Malkovski, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skopje, 2002. \. Malk.

Balisti~kata ~eta na Murat Labuni{ta (1942-1944)

donskiot klub vo Belgrad „Balkanski glasnik“ (1902) i ~len-osnova~ na Drugarstvoto Stefan Jakimov Dedov (Ridski). Se pe~ati na bugarski jazik (so uvodnicite i na ruski). Objavuva i prozni tekstovi na makedonski jazik (E. Sprostranov). Publikuva (vo prodol`enija) skratena verzija na Memorandumot na MNLD do ruskata vlada. Vesnikot ima osnovna javna platforma: „avtonomija na Makedonija za Makedoncite i nezavisnost na Balkanot za Balkancite“. Izleguva dvapati nedelno i zapira po br. 12. Prodol`uva vo slednata godina kako nova publikacija pod imeto „KurierÍ“.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonski letopis. Raskopki na literaturni i nacionalni temi, I, Skopje, 1993, 250 –279. Bl. R.

BALISTI – pripadnici na albanskoto nacionalisti~ko i profa{isti~ko dvi`ewe, organizirani vo nacionalniot front „Bali kombetar“. Dejstvuvale za sozdavawe na Golema Albanija. Go so~inuvale oru`eniot del na organizacijata i bile ispra}ani direktno vo sudir so partizanskite edinici vo Makedonija, Srbija i Crna Gora. Osobeno `estoko se presmetuvale so pripadnicite na NOV od Zapadna Makedonija, vr{ej}i ubistva, teror i pqa~kosuvawe na makedonskoto i na drugoto nealbansko naselenie.
LIT.: \or|i Malkovski, Balisti, Skopje, 2002; istiot, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skopje. \. Malk.

„BALILA“, MLADINSKA PROFA[ISTI^KA ORGANIZACIJA vo Makedonija (1942–1943 g.) – albanska organizacija vo Makedonija formirana od italijanskite voenookuptorski vlasti za da se {iri i veli~a italijanskiot fa{izam kako ideologija so pobedni~ki duh i qubov kon Italija i Germanija. Bila organizirana u~ili{nata mladina, sekoj klas pretstavuval odred. ^lenovite nosele uniformi (posebna za `enski i posebna

„BALKAN @URNAL OF MEDIKAL GENETIKS“ („BALKAN JOURNAL OF MEDICAL GENETICS“) – me|unarodno nau~no spisanie {to objavuva originalni nau~ni i pregledni trudovi i kratki soop{tenija od site oblasti na humanata gentika: citogenetika, molekularna genetika, klini~ka genetika, imunogenetika, onkogenetika, farmakogenetika, populaciona genetika, genetski skrinirawa i dijagnoza na monogenski i poligenski bolesti, prenatalna i preimplantaciona genetska dijagnoza, genetski konsultacii, terapija i prevencija. Prviot broj e otpe~aten vo 1998 g. Glavni urednici se G. D. Efremov i D. Ton~eva, so ureduva~ki odbor od 30 nau~nici od 19 zemji. Izdava~ na prvite broevi na spisanieto be{e Med. f. vo Sofija, a od 2000 g. e MANU. Spisanieto izleguva dva pati godi{no i istoto e indeksirano vo EMBASE (the Excerpta Medica database), Elsevier Biobase (Current Awareness in Biological Sciences), Elsevier GeoAbstract, Scopus i Chemical Abstracts. Spisanieto se pe~ati na angliski jazik. Trudovite se recenzirani od anonimni recenzenti. Elektronskata verzija na spisanieto e dostapna na veb-stranicata: www.bjmg.edu.mk. G. Efr. †BALKANEC# – bore~ki klub od [tip, formiran kako sekcija na DTV †Partizan# (1958) pod vodstvo na Risto Takov. Sega{noto ime go dobiva podocna (1961). Najuspe{en e vo poedine~nite prvenstva vo borewe sloboden stil vo Makedonija i vo Jugoslavija (1962–1987). Petpati u~estvuval vo Kupot na evropskite {ampioni, edna{ osvoil treto (1972) i dvapati vtoro mesto (1974 i 2000). Po osamostojuvawe123

V. „Balkan#, neoficijalen organ na MNLD (Sofija, 1903)

„BALKANÎ / LE BALKAN“ (Sofija, 5. IV – 4. V 1903) – neoficijalen organ na MNLD vo S.-Peterburg. Red. A. S. Vasilev. Redaktor-izdava~ e porane{niot sopstvenik na organot na Make-

B

BALKANIZMI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

noslavica# se pe~atat nau~ni i stru~ni prilozi za makedonskiot narod i za razvojot na negovata kultura – arheologijata, istorijata na umetnosta, istorijata, antropologijata, lingvistikata, arheografijata, etnologijata i folklorot. V. D. BALKANSKA ANTANTA (Atina, 20. VII 1934) – dogovor pome|u Grcija, Jugoslavija, Romanija i Turcija za sozdavawe balkanska antanta, pod pokrovitelstvo na Francija, za odbrana na povoeniot versajski poredok na Balkanot. ^etirite dr`avi, ~lenki na paktot, zaemno si garantirale bezbednost na svoite granici, se obvrzale da se dogovaraat za prezemawe zaedni~ki merki vo slu~aj na zagrozuvawe na nivnite interesi i da ne prezemaat politi~ki akcii protiv koja bilo druga balkanska dr`ava bez prethodno me|usebno informirawe i bez soglasnost na drugite dogovorni strani. Bugarija i Albanija poddr`uvani od Italija ne go priznavale teritorijalnoto status kvo, odnosno versajskite granici na balkanskite dr`avi.
LIT.: @ivko Avramovski, Balkanska antanta, Beograd, 1986; M. Minoski, Makedonija vo me|unarodnite dogovori I (1913-1940), Skopje, 2006. M. Min.

Borewe: „Balkanec#, [tip

to na Makedonija bil dr`aven prvak ~etiripati (1995, 1999, 2000 i 2001). Najuspe{ni poedinci vo Klubot bile bora~ite: Zoran [orov, Kiro Ristov i Simeon [utev i trenerite: Risto Takov, Tome Atanasov, Traj~e Dimkov. Pretsedateli bile Aleksandar Buri} i Qup~o Samonikov, a sekretari Bor~e Zejtinikov i Stojan Kolev, poznat i kako me|unaroden sudija vo borewe. F. \. BALKANIZMI (lingv.) – jazi~ni konstrukcii karakteristi~ni za jazicite {to mu pripa|aat na t.n. balkanski jazi~en sojuz. Kaj del od balkanskite jazici tie se nasledeni, a kaj drugiot del – niknati preku jazi~na interferencija kako rezultat na vekovniot kontakt so jazicite od prviot tip. Makedonskiot spa|a kon jazicite od vtoriot tip; negovata nasledena slovenska struktura, kako rezultat na mileniumskite kontakti so balkanskata jazi~na sredina, primila golem broj balkanski jazi~ni karakteristiki – balkanizmi. Specijalistite ocenuvaat deka makedonskiot deneska e †najbalkanski# me|u balkanskite jazici. Balkanizmite se prisutni na site nivoa na makedonskata jazi~na struktura: vo glasovniot sistem, vo gramatikata i vo leksikata. Z. T. †BALKANOSLAVIKA#/†BALCANOSLAVICA# – organ na Institutot za staroslovenska kultura, Prilep (do br. 11–12, 1984– 1985 god. - Institut za istra`uvawe na stsl. kultura). Se pe~ati od 1972 godina. Soglasno so interdisciplinarniot karakter na dejnosta na Institutot, vo †Balca-

Sofija, Berlin i Moskva. Odr`ala 8 konferencii na koi bile donesuvani akcioni deklaracii za aktuelni pra{awa, me|u koi i za makedonskoto pra{awe. Vo po~etokot ne go priznavala postoeweto na makedonskiot narod. So razvitokot na organiziranoto makedonsko osloboditelno dvi`ewe toj stav go izmenila. Vo 1923 g. se dobli`ila do pozicijata na makedonskata nacija. Vo 1928 g. Makedoncite gi legitimirala kako poseben narod so pravo na sopstvena dr`ava i primena na pravoto na samoopredeluvawe.
LIT.: BKP, Komintern†t i makedonski®t v†pros 1917–1946, I, SofiÔ, 1998: Rezolucija na VIII konferencija na BKF po nacionalnoto pra{awe na Balkanot i za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe so sozdavawe na nezavisna i obedineta Makedonija vo ramkite na Balkanskata Federacija na rabotni~ko-selskite republiki, Moskva, septemvri 1928. O. Iv.

BALKANSKA MINISTERSKA KONFERENCIJA (Belgrad, 24-26. II 1988) – prva konferencija na ministrite od balkanskite dr`avi po Vtorata svetska vojna. U~estvuvale ministrite za nadvore{ni raboti na: NR Albanija, NR Bugarija, Republika Grcija, SR Romanija, Republika Turcija i SFR Jugoslavija. Ministrite konstatirale pozitiven razvitok vo bilateralnite odnosi i zainteresiranost nacionalnite malcinstva da bidat faktor na stabilnosta, prijatelskite odnosi i natamo{nata sorabotka.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, III, Beograd, 1999. M. Min.

„Balkanska Zvezda#, organ na na{ata emigracija vo Kanada

„BALKANSKA ZVEZDA“ (Toronto, Kanada, 1. IV 1912 – 19. IX 1913) – vesnik, glasilo na makedonskata emigracija vo Kanada, a od brojot 51 sedmi~en vesnik za politika i prosveta. Nosi moto: „Soglasnost, rodoqubie, prosveta, trudoqubie“. Urednik bil jeromonahot Teofilakt. Se zalagal za avtonomija na Makedonija i sodr`el vesti za Balkanot i za `ivotot na makedonskata emigracija. Objaveni se vkupno 53 broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 131-132; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 32. S. Ml.

BALKANSKA MINISTERSKA KONFERENCIJA (Tirana, 24–25. X 1990) – konferencija na ministrite od balkanskite dr`avi. U~estvuvale ministrite od site balkanski dr`avi. Konstatirale bitno izmeneta situacija vo Evropa i vo svetot i deka noviot koncept za bezbednost vo Evropa nalagal multilateralna sorabotka. Se soglasile deka malcinstvata imaat pravo, vo ramkite na ustavniot poredok, slobodno da go izrazuvaat, da go neguvaat i da go razvivaat svojot etni~ki, kulturen, jazi~en i verski identitet, bitno za dobrososedstvoto, zaemnata doverba, zbli`uvaweto i za demokratijata na Balkanot.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, III, Beograd, 1999. M. Min.

Naslovot na sp. „Balkanoslavika#, Prilep

BALKANSKA KOMUNISTI^KA FEDERACIJA (Sofija, 1920 – Moskva, 1933) – sekcija na Komiternata na obedinetite balkanski kompartii, so zada~a da ja koordinira i da ja obedini proleterskata borba vo zaedni~ki front za sozdavawe na Balkanska federacija. Sedi{teto $ bilo vo

BALKANSKA FEDERACIJA/ KONFEDERACIJA – proekt za sozdavawe makedonska dr`ava i balkanska federacija / konfederacija {to go pretstavil vo Evropa i go populariziral Pol Argirijades (1869-1894). Makedonskiot intelektualec Spiro Gu-

124

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

†BALKANSKI GLASNIK#

B

lap~ev (od Lerin) objavil (1887) svoj proekt za Isto~na federacija na Balkanot od osum dr`avikonstituentki: Makedonija (vo nejzinite geografski i etni~ki granici), Epiroalbanija, Evropska Turcija, Crna Gora, Romanija, Srbija, Bugarija i Grcija. Makedonskite socijalisti se zastapuvale za sozdavawe samostojna Makedonska Republika vo Federacija na balkanskite republiki. Vo po~etokot na XX v. makedonskite intelektualci, grupirani vo Srbija okolu v. †Balkanski glasnik# (Belgrad, ureduvan od Stefan Jakimov Dedov) i tie vo Rusija, organizirani vo Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo, se zastapuvale za sozdavawe samostojna makedonska nacionalna dr`ava, †piemont# za obedinuvawe na slovenskite i pravoslavni narodi na Balkanot, †balkanskoto slovenstvo i pravoslavie#. Neposredno po Ilindenskoto vostanie (januari 1904), pretstavnicite na Makedonskata revolucionerna organizacija Boris Sarafov i Mihail Gerxikov otpatuvale vo Rim za da ja zainteresiraat Italija zaedno so Francija i Anglija da se anga`iraat za sozdavawe makedonska dr`ava, jadro za formirawe Balkanska konfederacija. Makedonskiot klub vo Belgrad i negoviot organ, v. †Avtonomna Makedonija# (1905), {to go izdavale Gr. Haxita{kovi} i \. \er|ikovi}, se zastapuval isto taka za balkanska federacija/konfederacija. Narodnata federativna partija na Jane Sandanski (1908) se opredelila za sozdavawe Isto~na federacija so Makedonija kako oddelna federalna edinica. Za sozdavawe Balkanska federacija, odnosno konfederacija se zastapuvale i socijaldemokratskite organizacii 1908–1913, makedonskite intelektualci vo Rusija (1913–1914 i 1917–1924), a makedonskite dru{tva vo [vajcarija (1919) barale sozdavawe makedonska dr`ava i balkanska, odnosno ju`noslovenska federacija. Po vojnata VMRO(Ob.) se opredelila za makedonska republika vo balkanska federacija. Makedonskite komunisti vo Vardarskiot del na Makedonija (1941– 1944) go realiziraa proektot za makedonska nacionalna dr`ava vo Jugoslovenska federacija. Vo 1991 g. Republika Makedonija proglasi dr`avna nezavisnost.
LIT.: M. Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla (1887 &1919), Skopje, 1985; A. Hristov & M. Minoski, Idejata za federacija vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe i negovite programski osnovi (1893& 1935), Zbornik na dokumenti, Skopje,

Srpskata artilerija na pozicija vo Kumanovskata bitka (1912)

MANU, 1994; M. Pandevski, Politi~ki partii i organizacii vo Makedonija (1908&1912), Skopje, 1965; B. Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, II, Skopje, 1983, 75&144; istiot, Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd od 1917 godina za Balkanska federativna demokratska republika (Prilog kon prou~uvaweto na idejata za Balkanska federacija vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe), †Istorija#, 1, 1977. M. Min.

„Balkanska Federacija#, organ na nacionalnite malcinstva i na narodite na Balkanot

„BALKANSKA FEDERACIJA / La Federation Balkanique“ (Viena, 15. VII 1924 ‡ 1930) ‡ vesnik, organ na komunisti~kite partii od balkanskite zemji (Albanija, Bugarija, Grcija, Makedonija, Srbija i Hrvatska). Izleguval dvapati mese~no. Go redaktirale Dimitar Vlahov, Georgi Dimitrov, Nikola Harlakov i drugi emigranti-komunisti od balkanskite zemji. Spored uvodnikot vo prviot broj, imal zada~a „da propagira osloboduvawe i samoopredeluvawe na balkanskite narodi i nivno federalizirawe“. Pokraj urednicite, avtori na tekstovite se i d-r Filip Atanasov, Petar ^aulev, Pavel [atev i dr. Avtorite se zastapuvale glavno za balkanska federacija. Imal osobeno zna~ewe za osoznavaweto na makedonskata vistina vo svetot.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 360-362; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 33. S. Ml.

BALKANSKI VOJNI (oktomvri 1912 – 31. VII 1913) – Prvata i Vtorata balkanska vojna. Prvata balkanska vojna se vodela me|u dr`avite od Balkanskiot sojuz (Srbija, Bugarija, Crna Gora i Grcija) i osmanliskata dr`ava (oktomvri 1912 – maj 1913) za nejzinite balkanski vladenija. Vo sostavot na armiite na dr`avite ~lenki na Balkanskiot sojuz se borele i mnogu Makedonci, vo o~ekuvawe na osloboduvaweto i dr`avnoto osamostojuvawe na Makedonija. Najzna~ajni bile severnoalbanskoto, kosovsko-metohiskoto, makedonskoto, trakiskoto, tesaliskoto i epirskoto vojuvali{te. Sojuznicite mobilizirale okolu 720.000 vojnici. Pribli`no tolku mobilizirala i osmanliskata dr`ava. Vtorata balkanska vojna se vodela za podelba na Makedonija (30. VI – 31. VII 1913). Zapo~nala so bugarskiot napad vrz armiskite edinici na Srbija i Grcija. Crna Gora ja poddr`ala Srbija, a podocna vo vojnata protiv Bugarija se vklu~ile i Turcija i Romanija. Borbite glavno se vodele na srpskobugarskiot i na gr~ko-bugarskiot front vo Makedonija. Makedonskoto naselenie vo brojnost od okolu 100.000 lica bilo prisilno mobilizirano vo dvete zavojuvani strani. Vo ovie vojni zaginale okolu 40.000 lica od Makedonija. Vojnata bila zaprena na 31 juli, a na 10. VIII 1913 g. bil potpi{an Bukure{kiot miroven dogovor, so koj Makedonija bila podelena pome|u Srbija, Grcija i Bugarija.
V. St.

„BALKANSKI GLASNIK / Revue Balkanique“ (Belgrad, 7. VI – 25. VIII 1902) – neoficijalen organ na Makedonskiot klub vo Belgrad {to izleguva na srpski jazik (so uvodnicite i na francuski). Sopstvenik Stefan Jakimov Dedov, urednik Dijamandija Trpkov Mi{ajkov. Vesnikot prv javno gi afirmira osnovite na programata na makedonskiot „nacionalen separatizam“ – za make125

B

BALKANSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

„Balkanski glasnik“, organ na Makedonskiot klub (Belgrad, 1902)

Balkanskiot Poluostrov. Balkanskite endemiti pripa|aat na razli~ni florni elementi – meziski, ilirski, skardo-pindski, ju`nobalkanski i drugi. Pozna~ajni balkanski endemiti prisutni na teritorijata na RM se: Alchemilla catachnoa, Androsace hedreantha, Dioscorea balcanica, Fumana bonapartei, Jovibarba heuffelii, Moltkia petraea, Pinus peuce, Pinus heldreichii, Ramonda nathaliae, Ramonda serbica, Saxifraga grisebachii, Saxifraga sempervivum i drugi. Pokraj balkanskite endemiti vo RM se prisutni i balkanski subendemi~ni vidovi, ~ij areal osven na Balkanskiot Poluostrov se prostira i vo sosednite evropski (Apenini, Sredna Evropa), zapadnoaziski i maloaziski regioni, kako {to se Bruckenthalia spiculifolia, Campanula versicolor, Convolvulus compactus, Lamium garganicum, Phelipaea boissieri, Potentilla apenniVl. M. na, Saxifraga cymosa i dr. BALKANSKI JAZI^EN SOJUZ – strukturalna i gramat. nivelacija na balkanskite jazici, rezultat od aktivniot so`ivot na balkanskite narodi vo region bez granici pod isti ekonomski i kulturni okolnosti: polunomadsko sto~arstvo, zaedni~ki pazari, me{ani brakovi i dr. Dominacijata na gr~kata kultura i rimskata administracija postavile osnova na BJS. Pogodni uslovi za takov razvoj imalo i pod Vizantija, a procesot bil zabrzan pod osmanl. dominacija, koga hristijanskata vera na nemuslim. naselenie mu slu`ela i za nacionalna identifikacija. Potrebata od zaemno razbirawe gi dovela lu|eto do masovna dvo- i trojazi~nost, {to pridoneslo za spontano obrazuvawe na zaedni~ka struktura vo raznorodnite balk. jazici. Nivnite zaedni~ki strukturni osobenosti - balkanizmi (analiti~ka deklinacija, opisna komparacija, udvojuvawe na objektot i dr.) pretstavuvaat unikatna pojava. Spored merkata do koja e stignat razvojot na ovie osobenosti vo eden balk. j-k, se sudi i za stepenot na negovata balkanizacija. Makedonskiot pripa|a kon centralniot krug (arom., ju`noalb. toskiski dijalekt i bugarskiot). Vo jazicite od vtoriot krug (novogr~ki, severnoalb. gegski dijalekt, jugoist. srp. govori i evropski turski) razvojot na nekoi balk. crti e nedovr{en.
LIT.: P. Hr. Ilievski, Balkanolo{ki lingv. studii, Sk. 1988, passim. P. Hr. Il.

donska nacija, makedonski jazik, makedonska crkva i makedonska avtonomija – i stana istoriski prethodnik na MNLD vo S.-Peterburg. Po osmiot broj vesnikot e zabranet, a izdava~ite izgoneti od Srbija.
LIT.: Bla`e Ristovski, Makedonskiot klub vo Belgrad i vesnikot †Balkanski glasnik#, Sve~en sobir.., MANU, 2002. Bl. R.

na reprezentaciite na Bugarija, Grcija, Jugoslavija, Romanija i Turcija. Prvak stanala Jugoslavija, a vo sloboden stil vtoro mesto osvoile makedonskite bora~i: Mustafa Adem, Tefikov Ramiz, Ekrem Alija i Rizvani Arslan. Devettoto balkansko prvenstvo vo gr~ko-rimski i sloboden stil za mladinci e odr`ano vo Skopje (1976) so u~estvo na Bugrija, Grcija, Jugoslavija, Romanija i Turcija. Vo sloboden stil prvo mesto osvoile makedonskite bora~i: [aban Seidiu, Kiro Ristov i Risto Darlev. Vo Radovi{, ve}e afirmiran centar na boreweto–sloboden stil, bilo odr`ano Dvaeset i ~etvrtoto balkansko prvenstvo vo gr~ko-rimski i sloboden stil za mladinci, so u~estvo na Albanija, Bugarija, Grcija, Jugoslavija, Romanija i Turcija. Prvo mesto vo sloboden stil osvoile makedonskite bora~i: Vlatko Sokolov, Nikol~e KaF. \. lajxiev i Toni Tan~ev. BALKANSKI PRVENSTVA VO KO[ARKA. Tie se odr`ani vo Skopje, od koi ~etiri za ma`i i edno za `eni. Ma{kata ko{arkarska reprezentacija na Jugoslavija gi pobedila site protivnici i go osvoila prvoto mesto pred Bugarija, Romanija i Turcija (1961). @enskata ko{arkarska reprezentacija na Jugoslavija gi zagubila dvata natprevara i go zazela poslednoto mesto, zad Bugarija i Romanija (1966). Ma{kata reprezentacija gi pobedila site protivnici i go osvoila prvoto mesto pred Bugarija, Grcija, Romanija i Turcija (1967). I po tretpat Reprezentacijata gi pobedila site protivnici i bila najdobra, pred Romanija, Grcija, Bugarija i Turcija (1977). Na posledniot natprevar Jugoslovenskata ma{ka reprezentacija bila porazena samo od Bugarija, a gi pobedila drugite protivnici i go osvoila prvoto mesto pred Romanija, Bugarija, Grcija, Turcija i Albanija (1990). Nekoi od natprevarite bile igrani i vo Kumanovo.
LIT.: Almanah, KSJ 1945–1988, Beograd, 1988. D. S.

BALKANSKI ENDEMITI VO FLORATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA – rastitelni vidovi, ~ii razvoen centar i areal se nao|aat na Balkanskiot Poluostrov. Se razvivaat vo pove}eto balkanskite dr`avi, a delovi od nivniot areal se prisutni i na teritorijata na RM. Nekoi od niv imaat reliktno poteklo, kako ostatoci od florata od minatite geolo{ki periodi (tercier), koi vo minatoto se razvivale na po{irokiot evropski prostor, a denes se ograni~eni samo na

Endemitot Dioscorea balcanica

BALKANSKI PRVENSTVA VO BOREWE. Desettoto balkansko prvenstvo vo gr~ko-rimski i sloboden stil za seniori e odr`ano vo Skopje (1961) so u~estvo

BALKANSKI PRVENSTVA VO SKIJAWE. Vtoroto balkansko prvenstvo vo skijawe (1947) bilo odr`ano na Popova [apka, a skija~ite od Jugoslavija (samo od Slovenija), Bugarija, Romanija i Ungarija se natprevaruvale vo alpska kombinacija (spust i slalom). Vo poedine~na konkurencija najdobar bil Petar Sikola od Ungarija. Vo ekipna konkurencija Jugoslavija go osvoila prvoto mesto. Na ^etvrtoto balkansko

126

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BALKANSKI

B

|u Srbija i Crna Gora bil podgotven vo april, a potoa bil oficijaliziran (23. IX / 6. X 1912), so sklu~uvawe Politi~ka i Voena konvencija za zaedni~ka voena akcija, so {to bil kompletiran Balkanskiot sojuz.

LIT.: Makedonija vo vojnite 1912-1918, Skopje, 1991; Makedonija vo bilateralnite i multilateralnite dogovori na balkanskite dr`avi 1861-1913, Skopje, 2000; Aleksandar Histov - Jovan Donev, Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1875-1919, Skopje, 1994; Balkanski ugovorni odnosi, 1876-1918, I, Beograd, 1998. M. Min.

Skija~kiot centar †Zare Lazarevski# vo Mavrovo

prvenstvo vo Mavrovo (1971) u~estvuvala †A# i †B# reprezentacijata na Jugoslavija, Bugarija, Romanija i Turcija. †B# reprezentacijata, sostavena samo od Makedonci, ne postignala nekoi zabele`itelni rezultati. Se natprevaruvale vo alpskite i vo klasi~nite disciplini (tr~awe i {tafeti) za seniori, mladinci i mladinki. Jugoslovenskata reprezentacija go osvoila prvoto mesto so 3 zlatni, 7 srebreni i 6 bronzeni medali. Na Devettoto balkansko prvenstvo vo Mavrovo (1976) se natprevaruvala †A# i †B# reprezentacijata na Jugoslavija (†B# sostavena glavno od makedonski skija~i, koja ne postignala zna~ajni rezultati), Bugarija, Grcija i Romanija. Tie se natprevaruvale vo alpskite i vo klasi~nite disciplini za seniori, mladinci i mladinki. Jugoslavija go osvoila vtoroto mesto so 4 zlatni, 6 srebreni i 4 bronzeni medali. D. S. BALKANSKI SOJUZ (1866–1868) – bilateralni dogovori me|u Kne`evstvoto Srbija i Kne`evstvoto Crna Gora i me|u Kne`evstvoto Srbija i Kralstvoto Grcija. Prviot dogovor bil potpi{an na 23. IX 1866, vtoriot na 26. VIII 1867, a so Gr~ko-srpskata voena konvencija od 16. II 1868 g. bil sozdaden prviot Balkanski sojuz protiv Osmanliskata Dr`ava. So Konvencija bilo utvrdeno celata teritorija na evropskiot del od Osmanliskata Dr`ava da bide zaedni~ko voi{te, bile opredeleni liniite na voenite dejstva na sojuzni~kite armii i da se vr{i kordinacija na dejstvata. Pritoa bilo potencirano strategiskoto zna~ewe na teritorijata pome|u definiranite nesporni interes-

ni zoni, posebno na Makedonija so glavnite strategiski to~ki: Solun, Bitola, Veles, Skopje, Kumanovo, so glaven centar Bitola. Obidot na Grcija i na Srbija da ja pridobijat i Romanija da mu pristapi na Sojuzot ne uspeal. Grcija i Srbija se spogodile, po uspe{noto zavr{uvawe na vojnata, prvata da gi dobie Epir i Tesalija, a vtorata Srbija, Bosna i Hercegovina. Za drugite teritorii, vo prv red za Makedonija, ostavile dopolnitelno da se dogovorat i da sklu~at specijalen dogovor.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i multilateralni dogovori na balkanskite dr`avi 1861-1913, Redakcija i komentar M. Minoski, Skopje, 2000. M. Min.

BALKANSKI SOJUZ (1912) – sojuz me|u Bugarija, Srbija, Grcija i Crna Gora za vojna protiv Osmanliskata Imperija za osvojuvawe na nejzinite balkanski vladeewa. Sojuzot bil sozdaden so potpi{uvaweto dvostrani dogovori. Bugarija i Srbija potpi{ale Dogovor za sojuz (29. II / 13. III 1912). So Dogovorot zaemno si garantirale dr`avna nezavisnost i teritorijalen integritet, zaedni~ki da vojuvaat i da sklu~uvaat mir zaedni~ki, po prethoden dogovor. Vo Tajniot dodatok kon Dogovorot za sojuz se obvrzale da vospostavat zaedni~ka vlast (kondominium) na zazemenite teritorii do vospostavuvaweto na mirot, najdocna tri meseci potoa da se izvr{i podelba i teritorijalno razgrani~uvawe. Bugarija i Grcija nominalno potpi{ale Dogovor za odbranben sojuz (16 /29. V 1912), zaemno da se pomagaat so site svoi oru`eni sili, separatno da ne sklu~uvaat mir, osven po prethodna soglasnot. Sojuzot me-

BALKANSKI SOJUZ (1953–1955) – sojuz me|u Kralstvoto Grcija, FNR Jugoslavija i Republika Turcija sozdaden so Dogovorot za prijatelstvo i sorabotka vo Ankara (28. II 1953). Bil potpi{an dopolnitelen dogovor kon Ankarskiot dogovor (7. XI 1953) vo Belgrad, Tajna konvencija potpi{ana vo Ankara (28. II 1954), Dogovor za sojuz, politi~ka sorabotka i zaemna pomo{ na Bled (9. VII 1954) i Dogovor za sozdavawe Balkansko sovetodavno sobranie vo Ankara (2. III 1955). Sojuzot za trilateralna sorabotka bil transformiran vo voen sojuz za obezbeduvawe teritorijalen integritet i politi~ka nezavisnost. Se vospostavil sistem na kolektivna bezbednost na dr`avite-potpisni~ki. Dogovorot za sojuz bil potpi{an so va`nost od dvaeset godini. Za efikasno funkcionirawe na Sojuzot bilo dogovoreno vospostavuvawe Postojan sovet, sostaven od ministrite za nadvore{ni raboti, i Sovetodavno sobranie, sostaveno od pretstavnici na parlamentite na trite dr`avi, kako zaedni~ki organ. Do realizacija ne do{lo poradi promenite vo nadvore{nata politi~ka pozicija na Jugoslavija.
LIT.: Me|unarodni ugovori Federativne Narodne Republike Jugoslavija, 3, Beograd, DSIP, 1953; 1, 1955. M. Min.

BALKANSKI FESTIVAL NA NARODNI IGRI I PESNI – formiran vo 1962 g., kako prva

Balkanski festival na narodni igri i pesni, Ohrid

127

B

BALKANSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

organizirana folklorna manifestacija vo Makedonija. Gi prezentira i afirmira folklornite tradicii na balkanskite zemji. Se odr`uva vo letniot period vo Ohrid (juli i avgust), a poslednive decenii vo standardniot termin od 5 do 12 juli. Vo izminatite godini na nego u~estvuvaa golem broj, glavno amaterski folklorni ansambli i grupi od balkanskiot, no i od po{irokiot region. ^len e na me|unarodnite folklorni asocijacii CIOF i IOF. M. Kol.

Sredba na pretstavnicite na Jugoslavija, Grcija, Bugarija i Albanija (1943)

BALKANSKI [TAB (1943). Delegatot na CK na KPJ i na Vrhovniot {tab, Svetozar Vukmanovi}–Tempo, vo letoto 1943 g. iniciral sozdavawe Balkanski {tab za koordinirawe na dejstvata na narodnoosloboditelnite antifa{isti~ki dvi`ewa na Jugoslavija, Grcija, Bugarija i na Albanija. Politi~kata sorabotka trebalo da se ostvaruva preku popularizirawe na borbata na balkanskite narodi za osloboduvawe i so me|usebna pomo{. Voenata sorabotka trebalo da se realizira so formirawe edinstvena komanda – Vrhoven balkanski {tab na narodnoosloboditelnite vojski. Se odr`ale sostanoci na pretstavnicite na dvi`ewata, na koi na~elno bila dogovorena voena i politi~ka sorabotka. Gr~kata strana ne prifatila formirawe zaedni~ki Balkanski {tab, po {to J. B. Tito vo oktomvri 1943 g. ja zaprel akcijata na Tempo.
LIT.: Svetozar Vukmanovi}-Tempo, Revolucija koja te~e, 1, Beograd, 1971; istiot, Borba za Balkan, Zagreb, 1981. M. Mih.

it, Mi~., SAD, I, 1, Áni 1931 – IV, 36, Áni 1934) – mese~en organ na Makedonskiot naroden sojuz vo Amerika, pod redakcija na Georgi D. Pirinski. Kako vesnik na makedonskata progresivna emigracija vo SAD, ima zada~a da izgradi edinstven balkanski front „protiv fa{isti~kata grupa na Iv. Mihajlov okolu Makedonska tribuna# i za izgraduvawe Balkanska federacija. Vo t. 6 od Rezolucijata na Prviot osnova~ki kongres na MNS, objavena vo br. 1 na vesnikot, se naveduva: „Zaradi sorabotka za izgraduvawe na edna zaedni~ka tatkovina – Balkanska federacija, se osnovuva pe~aten organ ,Balkansko sdru`enie’ na nekolku jazici. Me|u balkanskata emigracija Sojuzot treba da razvie golema dejnost za izgraduvawe na edinstven front {to }e bide najgolema garancija za makedonskoto osloboditelno dvi`ewe.# Iako e predvideno vesnikot da izleguva na site balkanski jazici i na angliski, se pe~ati samo na bugarski so oddelni statii i na angliski. Bidej}i se smenile „parolite na makedonskoto progresivno dvi`ewe# i vesnikot „ne ja konkretizira makedonskata borba#, stanal nepogoden naslovot „Balkansko sdru`enie#, pa na IV kongres na MNS vo ^ikago (1934) e smenet naslovot vo „Trudova MakedoniÔ#, za{to „gi opredeluva jasno karakterot, celta i zada~ite na Makedonskiot naroden sojuz#.
LIT.: Bla`e Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, II, Skopje, 1983, 511–512. Bl. R.

mi~ko). Kompleks od 10 prostorii na povr{ina od 1.000 m². Yidovite {to se so~uvani vo viso~ina od 2 do 6,70 m se yidani glavno vo opus mixtum tehnikata, a ozgora presvodeni so obi~ni svodovi, krstest svod i so polukalotest konhalen svod. Centralnata sala e so golem bazen poplo~en so kvadratni tuli, do koj se doa|a preku 4 skalila, {to se snabduva so topla voda od izvorot Parilo.
LIT.: J. Ananiev, Preliminaren izve{taj od arheolo{koto iskopuvawe na lokalitetot Turska Bawa – Pana|ur, selo Bansko kaj Strumica 1978–1987, Zbornik na trudovi, Strumica, 1989, 333–349. V. L.

„BALTEPE# – suita za me{an hor, ansambl od duva~ki instrumenti i udiralki, vo pet stava. M: T. Skalovski, T: naroden. Deloto e sozdavano od 1960 do 1973 g.
Dr. O.

BALXAR, GRADI[TE, ZLETOVSKO – visok rid nad isto~nata periferija na Zletovo, 150 m nad leviot breg na Zletovica, so izdol`eno ovalno plato (167 h 90 m), fortificirano po rabot so odbranben suvoyid, identifikuvano kako refugium. Posebno oformena akropola so malteren yid, golema 110 h 35 m, identifikuvana kako kastel. Vo dvete utvrdeni povr{ini se nao|aat mal broj fragmenti od docnoanti~ka kujnska keramika, teguli, delovi od dolii, bronzeni moneti od III i IV v. n.e. i od Justinijan.
LIT.: I. Mikulcik, Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien, München, 2002, No. 159, Zletovo Balcar, 253–254. V. L.

BALNEJ OD BANSKO – edinstveniot balneum (termalno lekuvali{te) od anti~kiot period vo Makedonija, otkrien vo 1978 g. i arheolo{ki istra`en do 1995 g., na lokalitetot Turska Bawa Pana|ur vo selo Bansko (Stru-

BAQOVA-VERA, Evdokija Foteva (s. D’mbeni, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 2. VIII 1926) – pripadnik na makedonskoto i na gr~koto komunisti~ko dvi`ewe. Vo Vtorata svetska vojna (1941–1945) aktivno u~estvuvala vo antifa{isti~kiot otpor

„BALKANSKO SDRU@ENIE. BALKAN UNIFICATION# (Detro-

„Balkansko sdru`enie#, organ na MNS vo Amerika

Bansko, edinstveniot anti~ki balneum vo RM

128

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BANOVINA

B

Evdokija Foteva Baqova-Vera

vo Grcija. Deec na SNOF, sekretar na `enskata organizacija vo Kosturskiot region, sekretar na NOF vo okolijata Sorovi~ – Kajlari, sekretar na AF@ za Lerinskiot okrug. Po noemvri 1946 g. sekretar na AF@ za Egejskiot del na Makedonija. U~esnik vo Gra|anskata vojna vo Grcija (1946 –1949). Po porazot na gr~kite republikanski sili (DAG) bila obvineta od KPG za „agent na me|unarodnata reakcija“ i sprovedena vo sovetskite zatvori i logori (Lubjanka, Lefortovo i Burtika). Po osloboduvaweto od logorot (1956) se vratila vo NRM.
BIBL.: Do pekolot i nazad, Skopje, 2004. St. Kis.

romanist, slavist, komparatist, univ. profesor, prou~uva~ na makedonskata epika. Izvesno vreme rabotel kako gimnaziski profesor vo razni gradovi, a potoa doktoriral na tema †Ronsarovata poetska {kola i po~etocite na francuskata klasi~na tragedija# (Pariz, 1923). Naskoro potoa se vrabotil na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1924‡1941). Vo nastojuvaweto da gi izu~i vrskite na ju`noslovenskite kni`evnosti so literaturite na Zapadot, posebno vnimanie mu posvetil na Markoviot i na Kosovskiot ciklus narodni pesni. Go zastapuval misleweto deka za tie vrski bile presudni kontaktite preku Jadranskoto Primorje i pravel sporedbena analiza na raznite motivi vo narodnite pesni. Osobeno se zna~ajni i negovite istra`uvawa na istoriskite izvori za minatoto na balkanskite narodi vo sredniot vek.
BIBL.: Ekspanzivna mo¢ francuske kwi`evnosti, Skopje, 1924; Ciklus Marka Kraqevi¢a i odjeci francusko-talijanske vite{ke kwi`evnosti, Skopsko nau~no dru{tvo, Skopqe, 1935; O postanku i razoju Kosovskog i Markovog cuklusa, Beograd, 1936; Letopis popa Dukqanina i narodna predawa, Beograd, 1971. LIT.: Bibliografija, „Zbornik Filozofskog fakulteta#, kw. 4, sv. 2 (za 1945–55), Beograd, 1959; Bibliografija, „Anali Filolo{kog fakulteta#, kw. 1 (za 1956–60) i 1966 (za 1961–65), Beograd, 1961. S. Ml.

vreme (II–III v.). Pretstavuva rid so izdol`eno plato {to se izdiga nad seloto. Vo 1967/68 g. Narodniot muzej od [tip otkril ostatoci od temeli na bedem {irok 2 m, {to go opkru`uval platoto, a vo negoviot s-z kraj temeli od ~etvrtest objekt so dim. 4 h 4 m, vo koj bile najdeni votivni plo~i od mermer so reljefni pretstavi na Zevs i Zevs i Hera, Trakiski kowanik, Herakle i Asklepij. Istite imaat vre`ani zavetni posveti i imiwa na dedikanti, koi se trakiski i trakizirani latinski imiwa. Se smeta deka svetili{teto bilo koristeno od vojnici od vnatre{nosta na Trakija, stacionirani vo kastrumot zaradi za{tita na gradot Bargala, ~ii ostatoci se locirani vo mesnosta Be{ Tepe.
LIT.: Aleksandar Panev – Marijana Ricl, Nouvelles inscriptions votives de Macèdoine orientale, ZPE, 101, 1994, 139–149. V. S.

„BANICA“, ISELENI^KO DOBROTVORNO DRU[TVO (Toronto, Kanada, 26. VII 1911) ‡ dru{tvo na Makedoncite po poteklo od seloto Banica (Lerinsko). Mozinstvoto se so posvedo~ena makedonska nacionalna opredelba, a pomal del progr~ki opredeleni i organizirani vo dru{tvoto „Vevi“, formirano vo 1929 g. Sl. N.-K. BANKOV, Nikola (s. Belica, Razlo{ko, 27. VI 1924 – Raven, Razlo{ko, 16. V 1944) – mladinski aktivist i partizan na Razlo{kiot partizanski odred „Nikola Parapunov“. Zaginal vo borba so `andarmerijata i so kontra~etnicite kaj m. Raven na Rila.
LIT.: Belica krepost na komunizma v pirinski kraÔ, Sbornik od statii, spomeni i o~erci, SofiÔ, 1967; Georgi T. Madolev, VÍorÍ`enata borba v PirinskiÔ kraÔ 1941–1944, SofiÔ, 1966. V. Jot.

BANDA ‡ popularen naroden orkestarski sostav od limeni duva~ki instrumenti, karakteristi~en za svira~i od romska nacionalnost, koi muziciraat na razni veselbi, glavno na otvoren prostor, a ponekoga{ i kako slobodni uli~ni svira~i.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite muzi~ki instrumenti vo Makedonija, Skopje, 1986, 113. \. M. \.

BANDERA (s. Dolni Kozjak) ‡ kastrum so svetili{te od rimsko
Bamja

BANOVINA ‡ administrativno-teritorijalna edinica vo vre-

BAMJA (Hibiscus esculentus L.) – ednogodi{no rastenie od fam. Malvaceae. Se odgleduva zaradi mladite (4-5 dena) plodovi, koi se konsumiraat zgotveni. Poznata e od pred 3.000 godini vo Egipet i vo Azija. Kaj nas e zastapena na mnogu mali povr{ini. Edna od najtoploqubivite gradinarski kulturi. Po~nuva da niknuva na 15oS, optimalna e 25oS. Aktivnata vegetacija e pri temperatura me|u 26 i 28oS. Isklu~ivo e svetloqubiva pripadni~ka na dolgiot den. D. J. BANA[EVI], Nikola (Zavala, Piperi, 2. II 1895 ‡ Belgrad, 4. VII 1992) ‡ literaturen istori~ar,
Gradot Bansko so vrvovite na Pirin (RB)

129

B

BANSKO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

meto na Kralstvoto Jugoslavija. V. Vardarska banovina. BANSKO – grad vo Pirinskiot del na Makedonija, Republika Bugarija so 9.384 `. (1992). Se nao|a vo severnoto podno`je na planinata Pirin, na jugozapadnata strana na r. Glazne. Preku B. pominuva regionalniot pat Blagoevgrad–Razlog–Goce Del~ev. Po dolinata na Mesta do B. dopira vlijanieto na promenetata mediteranska klima. Kako naselba e formirano vo IX i X v. so pripojuvawe na nekolku maala. Vo pi{uvanite dokumenti za prvpat se spomenuva vo 1576 g. Gradot brzo se razviva vo vtorata polovina na XVIII i po~etokot na XIX v. Toga{ stanuva zna~aen trgovsko-zanaet~iski centar vo severoisto~na Makedonija. Kako rezultat na ekonomskiot napredok bile izgradeni originalni gradbi od koi nekoi i do denes se za~uvani. Vo 1838 g. vo sklop na crkvata bilo izgradeno golemo }elijno u~ili{te, a e otvoreno i umetni~ko u~ili{te, vo koe rabotele poznati ikonopisci od debarskiot kraj. Naselenieto od B. aktivno u~estvuvalo vo Ilindenskoto vostanie, me|utoa, po zadu{uvaweto na vostanieto golem broj semejstva bile prinudeni da go napu{tat gradot i da se preselat vo Sofija i vo drugi gradovi na Bugarija. Toga{ negovoto naselenie se namaluva od 6.500 `., kolku {to broelo vo 1900 g. na 4.532 `. vo 1920 g. Vo poslednive godini toa zapo~nuva da stagnira, pa i da se namaluva. Taka, dodeka vo 1985 g. vo B. `iveele 10.015 `., vo 1992 g. toj broj se namaluva na 9.384 `. Od industriskite objekti vo B. postoi Zavod za telefonski aparati, Fabrika za stolovi „Pirin#, Fabrika za detski igra~ki „Izgrev#, ima dobro razviena trgovska mre`a i moderni ugostitelski objekti. Gradot e poznat zimsko-sportski centar so pove}e skiliftovi {to vodat kon skija~kite pateki na severen Pirin.
LIT. : Ivan Batakliev, Grad Bansko, SlavÔni, 1972. Al. St.

Naume Spasev Banxo

BANXO, Naume Spasev (psevd. Spas, Banxov, Banxovi~) (Ohrid, 1904 – Ohrid, 15. VIII 1942) – sindikalen i partiski deec vo Romanija, Kuba, Francija, Belgija i Makedonija. Vo 1928 g., kako francuski rabotnik, sindikalno se aktiviral, a vo 1931 g. stanal i ~len na KPF. Bil progonuvan, zatvoran i proteran vo Belgija, kade {to zasnoval semejstvo. Vo 1937 g., kako makedonski dobrovolec, se borel vo Gra|anskata vojna vo [panija za odbrana na Republikata. Se istaknal vo borbite i stanal poru~nik na [panskata republikanska armija. Po porazot negovata brigada se povlekla vo Francija, a toj se vratil vo Belgija, kaj semejstvoto. Po fa{isti~kata okupacija na Makedonija se vratil vo Ohrid i se povrzal so partiskata organizacija.
LIT.: Vo srceto na [panija. Se}avawa na interbrigadisti od Makedonija, Skopje, 1975. O. Iv.

to~no od Strumica, vo blizina na s. Bansko, poradi {to e poznata i pod imeto Bawa Bansko. Hidrotermalniot sistem e od puknatinski tip, a negoviot rezervoar se nao|a vo graniti. Terenot e izgraden od staropaleozojski granit pokrien so debeli tercierni sedimenti. Izvorite koi gi ima 13 se nao|aat na nadmorska visina od 270 m. Najsilen e izvorot Parilo so kapacitet od 40 l/sec, a ima i edna dupnatina so ista ja~ina. Izvorot Parilo ima najvisoka temperatura na vodata vo RM 72°S. Vodata e od natriumsko-sulfaten tip i vo sebe sodr`i kalcium, magnezium, natrium, kalium i `elezo, potoa sulfati, hloridi, hidrokarbonati i hidroarsenati, kako i rastvoreni oksidi na silicium, mangan i aluminium. Se koristi za lekuvawe na degenerativen revmatizam, zaboluvawe na `eludnikot i na dvanaesetpale~noto crevo, vospalenie na `ol~nite pati{ta i na krvnite sadovi, povredi na kostozglobniot sistem, ginekolo{ki zaboluvawa i hormonalni naru{uvawa. So otkrivaweto na Rimskata Bawa, nedvosmisleno e konstatirano deka bawata aktivno ja koristele Rimjanite, a preku prisustvoto na Viran Amam i Turcite. Prviot posovremen smestuva~ki objekt e izgraden vo 1923 g. Deneska S. B. raspolaga so pove}e od 400 legla rasporedeni vo 5 vili, 4 paviljoni i 2 hotela.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Strumi~ka Bawa – Bansko, „Geografski razgledi#, kn. 13, Skopje, 1975. Al. St.

BAWA BANSKO – Strumi~ka Bawa, se nao|a vo podno`jeto na planinata Belasica, 12 km jugois-

BAWI[TE – Debarska Bawa – se nao|a na 4 km severozapadno od Debar, vo podno`jeto na planinata Kr~in, na nadmorska viso~ina od 870 m. So Debar e povrzana so asfalten pat. Termomineralnite izvori koi gi ima tri, se predis-

BANTAO (Balkanska asocijacija za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi) – asocijacija formirana od nefrolozi i drugi eksperti {to se zanimavaat so problemi na bolesti na bubrezite i so ve{ta~ki organi, od gradovite na Balkanskiot Poluostrov (Ohrid, 9. X 1993). Inicijator za formiraweto na BANTAO be{e MZNDTVO. Odr`ani se osum kongresi: vo Varna (1995), Struga (1997), Belgrad (1998), Izmir (1999), Solun (2001), Varna (2003), Ohrid (2005), Belgrad (2007). Izdava spisanie †BANTAO Journal#. Pretsedatel na BANTAO vo periodot 2005– 2007 e M. H. Polenakovi}. M. Pol.
130

Bawa Bansko

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BARBAROVSKI

B

mladinski rakovoditel, prva partizanka od Pirinskiot del na Makedonija. ^len i sekretar na Rabotni~kiot mladinski sojuz (1938), partizanka vo Gornoxumajskiot partizanski odred „Nikola Kalap~iev“ (VII 1943). Po toj povod Nikola Parapunov ispratil direktivno pismo do site partizanski odredi i partiski organizacii nasloveno „Prvata“.
LIT. : Georgi T. Madolev, VÍorÍ`enata borba v pirinskiÔ kraŸ 1941–1944, SofiÔ, 1966; BezsmÍrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrÍg, SofiÔ, 1971; Hristo Dinev, Pirinski sokoli, SofiÔ, 1970. V. Jot.

Bawi{te, Debarska Bawa

ponirani so dlabinski rasedi. Se nao|aat vo teren pokrien so fluvioglacijalni sedimenti i termalen bigor. Vkupnoto koli~estvo voda od trite izvori iznesuva 90 l/sec so temperatura pome|u 36° i 39°S i radioaktivnost od 17 do 27 M.E. Po hemiskiot sostav, vodata spa|a vo grupata sulfurno-karbonatni, zemno-alkalni i murjati~ni vodi. Vo sebe sodr`i rastvoreni gasovi, osobeno sulfurvodorod i jagleroden dioksid. Tie, zaedno so visokata temperatura i radioaktivnost, preku kapewe i piewe uspe{no lekuvaat pove}e vidovi bolesti kako revmati~ni, ginekolo{ki i ko`ni bolesti, i vospalenie na di{nite organi. Dvata bazena, koi i sega se koristat, se izgradeni vo dale~nata 1797 g., a prviot sovremen hotel vo 1925 g. Deneska vo bawata ima dva hotela i 6 vili so vkupen kapacitet od 400 legla. Godi{no vo bawata prestojuvaat po okolu 10.000 posetiteli, koi ostvaruvaat prose~no 80.000 no}evawa.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Debarski Bawi, Bawi{te i Kosovra{ka Bawa, „Geografski razgledi#, kn. 8-9, Skopje, 1971. Al. St.

BARABAN ‡ membranofon udira~ki muzi~ki instrument, najmal od familijata na tapanite. Vo podale~noto minato se koristel na otvoren prostor samo od slu`beno zadol`eni lica za prenesuvawe na razni maalski ili selski izvestuvawa. Po ~ukaweto na barabanot prvin se sobiralo mesnoto naselenie, a potoa sledelo usnoto izvestuvawe ili ~itaweto na slu`benoto soop{tenie.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite muzi~ki instrumenti vo Makedonija, Skopje, 1986, 34. \. M. \.

BARANOV, Nikolaj Ili~ (Rusija, 1887 – ?) – entomolog. Vo periodot me|u dvete svetski vojni i vo Vtorata svetska vojna bil entomolog vo Higienskiot zavod vo Skopje i vo Higienskiot zavod vo Zagreb (1920–1944) i nau~en sorabotnik na Zavodot za parazitologija pri Veterinarniot fakultet vo Zagreb. Otkril nad 200 novi vidovi dvokrilci od Evropa, Azija, Afrika i Avstralija. Gi obrabotil muvite od familijata Tachinidae i gi otkril leglata na poznatata goluba~ka mu{i~ka vo Dunav (1936).
BIBL.: Morfologija marokanskog skakavca, Za{tita bilja, 1925; O goluba~koj mu{ici (pogolem broj statii) Veterinarski arhiv 193439; Maslinova mu{ica, Arhiv Ministrarstva poljoprivrede, 1940. S. Ml.

BARAKOV, Dimitar (Bansko, 5. X 1888 – Bansko, 9. VIII 1931) – komunist, eden od osnova~ite na organizacija na BKP (t.s.) vo Bansko. Bil kmet na Bansko (1921– 1923). U~estvuval vo Septemvriskoto vostanie (1923), postojano bil prosleduvan od VMRO na Ivan Mihajlov i od policijata, bil zatvoran i podlo`uvan na ma~ewa. Umrel od izma~uvawata.
LIT.: Svoboda i ote~estvo. Statii, dokumenti, o~erci i literaturni materiali za Pirinski kraŸ, SofiÔ, 1972; BezsmÍrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrÍg, SofiÔ, 1971. V. Jot.

BARBARESKO, Jani (Kostur, ? – Negu{, prvite denovi na april 1822) – eden od prvencite na Kostur i u~esnik vo Negu{koto vostanie. U~estvuval na sostanokot na prvencite od Negu{ odr`an vo manastirot Sv. Bogorodica Dobra blizu do Ber vo po~etokot na 1822 g., na koj bilo odlu~eno za vremeto i mestoto na krevaweto na vostanieto. Zaginal vo borba gradi v gradi so askerot pred crkvata „Sv. Dimitrij“ vo Negu{.
LIT.: D-r Risto Poplazarov, Negu{koto vostanie od 1822 godina i u~estvoto na Makedonci vo Gr~koto vostanie, „Prilozi“, 34-35, Bitola, 1981. M. Zdr.

BAPTISTI vo Makedonija ‡ privrzanici na baptistizmot (reformisti~ko dvi`ewe od XVII v.), vo Makedonija pro{iren vo 1892 g. od misioneri dojdeni od Anglija. Baptistite se zastapnici na Biblijata i pravoto na nejzino li~no tolkuvawe. Hristijanskata baptisti~ka crkva „Radosna vest“ (HBC) so sedi{te vo Skopje ima okolu 100 ~lenovi, organizirani vo lokalni zaednici vo Skopje i Radovi{.
LIT.: Wallis, Roy (Ed.), Salvation and Protest: Studies of Social and Religious Movements, St. Martin’ Press, New York, 1979; Adresar na verskite zaednici vo Republika Makedonija, MCMS, Skopje, 2006. M. Ta{.

BARAKOVSKA-ROZA, Vesa (Blagoevgrad, 18. III 1922 – s. Lisija, Gornoxumajsko, 29. I 1944) –

BARBAROVSKI, Georgi (s. Dabile, Strumi~ko, 6. V 1949) – no-

Vesa Barakovska -Roza

Georgi Barbarovski

131

B

BARBAROVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

vinar i pisatel. Karierata ja po~nal kako sorabotnik na zemjodelskiot vesnik „Tribina# (1974). Od 1986 g. se afirmiral vo Politi~ko-ekonomskata rubrika na „Nova Makedonija#. Bil ~len na prviot redakciski sostav na „Dnevnik#, a od fevruari 2004 g., zaedno so Aleksandar Damovski, e osnova~ i glaven redaktor na dnevniot v. „Vreme#. Pi{uva poezija, raskazi i publicisti~ki trudovi. Objavil ~etiri poetski knigi „Oko i me~#, „Zgrom#, „Zlaten do`d# i „Sovr{en lov#.
B. P. \.

Mile Barbarovski

BARBAROVSKI, Mile (s. Dabile, Strumi~ko, 1. IX 1952) – kompozitor na popularna muzika. Diplomiral na FMU vo Skopje, na Oddelot za udarni instrumenti vo klasata na Emil Klan. Avtor e na nad 300 novosozdadeni pesni i ora vo duhot na narodnoto tvore{tvo. U~esnik na site festivali {to se odr`uvaat vo Makedonija i na koi osvoil golem broj nagradi. Me|u pesnite {to ve}e se del od antologijata na novosozdadenite pesni vo naroden duh se: Ako zgre{am neka izgoram, Molitva, Dali ~eka{ stara maj~ice, Pesnata mo`e s¢, Goceva poraka i dr. M. Kol.

a vo Prvata svetska vojna bil i na Makedonskiot (Solunski) front. Avtor e na antivoeniot roman „Ogan“ (1916). Kako ~len na Komunisti~kata partija na Francija (1923), bil pretsedatel na Svetskiot komitet protiv fa{izmot i vojnata i pretsedatel na Komitetot za odbrana na `rtvite od beliot teror na Balkanot, so sedi{te vo Pariz. Se projavil kako golem prijatel na makedonskiot narod. Me|u drugoto, u~estvuval vo anketata za terorot od van~omihajlovistite i zaedno so drugi intelektualci ispratil protestna telegrama do bugarskata vlada (1925). Vo negovata kniga „Les bouraux“ („Pala~ite“, Pariz, 1926) go osudil terorot na bugarskata vlada na Aleksandar Cankov vo Pirinskiot del na Makedonija. Kako redaktor na v. „Mond“, me|u drugoto, napi{al: „Makedoncite, koi{to imaat svoj avtenti~en poseben jazik i svoja nepobitna etni~ka originalnost, go nemaat duri ni pravoto da se narekuvaat Makedonci. Nam ni pripa|a pravoto jasno i visoko da protestirame protiv porobuvaweto i ugnetuvaweto na eden narod“ (juni 1930).
LIT.: To{o Popovski, SuÚewe petnaestorici komunista, „Komunist“, XVIII, 89, Beograd, 8. I 1959, 7; \ur|evka Donevska-Tren~evska, Vo slu`ba na beliot teror, „Makedonsko vreme“, II, 14, Skopje, oktomvri 1995, 17-18. S. Ml.

~etvrtesti odbranbeni kuli i yid {irok 2,20 m. Na zapadnata strana e glavniot dvoen vlez vo gradot. Kon voeniot karakter na gradot se nadovrzuva i se razviva i civilniot. Vo tekot na IV–VI v. gradot prerasnuva vo mo}en episkopski centar na Sredna Bregalnica, postignuvaj}i najgolem podem vo vremeto na Justinijan. Nastradal vo pohodite na varvarite vo docniot VI i raniot VII vek. Vo 1966–1970 g. e otkriena trikorabna bazilika so pod od kameni plo~i, a vo severniot korab mozaik od krupni teseri. Prezviteriumot e so pod vo opus sectile. Vnatre{nosta bila so bogata arhitektonska kamena plastika. Na eden kapitel stoi imeto na episkopot Eremija. Na severniot perimetralen yid (od nadvore{na strana) se nao|a baptisterium so dve grade`ni fazi. Vo kompleksot na episkopskata bazilika vleguva i gradskata piscina i stanben kompleks za episkopskata rezidencija. Bazilikata bila izgradena kon krajot na IV v., a dograduvana vo V i vo VI v. Vo istra`uvawata e otkrieno depo od 277 ranovizantiski moneti od Anastasij I, Justin I, Justinijan I, Justin II, Tiberij i Mavrikij. Lokalitetot go istra`uvale I. Venedikov, B. Aleksova, S. Mango i Z. Beldedovski.
LIT.: I. Venedikov, Bargala. Raskopki i prou~vaniÔ, I, SofiÔ, 1948, 82–97; B. Aleksova – C. A. Mango, A Preliminary Raport, †DOP“, 25, Washington, 1971, 263–277; B. Aleksova, Episkopijata na Bregalnica, Prilep, 1989, 41–69. D. Z.

BARGALA (Goren Kozjak) – utvrdena naselba od docnoanti~ko vreme i episkopski centar. Gradot izrasnal od rimsko voeno utvrduvawe (kastrum), za {to svedo~i natpisot na kamenata plo~a od 371 g., slu~ajno pronajden vo s. Karbinci. Spored nego, gradot se nao|al vo provincijata Sredozemna Dakija. Hierokloviot sinegdem go naveduva episkopot Dardanius kako u~esnik na Halkedonskiot sobor vo 451 g., koga gradot se nao|al vo provincijata Makedonija Salutaris. Utvrduvaweto ima nepravilna pravoagolna forma (280 h 185 m), so

BARI^ – eden od ~etirite kawoni vo izrazitata klisuresta dolina na Radika, koj e predisponiran so rasedna linija. Se protega od slivot na Ribni~ka Reka do slivot na @irovni~ka Reka vo dol`ina od 9 km. Dolinskoto dno na kawonot e tesno, a vertikalnite otseci {to se izdigaat od dvete dolinski strani se visoki pome|u 300 i 350 m, dodeka dlabo~inata na kawonskata klisura se dvi`i pome|u 1.200 i 1.300 m. T. And.

Anri Barbis

BARBIS, Anri (Henri Barbusse) (Pariz, 17. V 1873 ‡ Moskva, 30. VIII 1935) ‡ francuski pisatel i op{testvenik, {to se zalagal za za{tita od terorizirawe na makedonskoto naselenie. Ja pridru`uval srpskata vojska vo vremeto na Balkanskite vojni (1912‡ 1913),
132

Bargala, docnoanti~ki episkopski centar

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BASAROV

B

izgraden kultot kon Skenderbeg, so zna~ajna uloga vo procesot na formiraweto na albanskoto nacionalno osoznavawe vo XIX vek. Avtor e i na zbirka za `ivotot na papite i carevite (Compendium vitarum Summorum Pontificium usque ad Marcellum II Imperatorumque Romanorum…), za~uvana od vtoroS. Ml. to izdanie (od 1555).
Ladislav Bari{i}

sija za osnovaweto na MANU (1967). Go ureduval sp. „Anali Pravnog fakulteta“ vo Belgrad. Avtor e na golem broj knigi, studii, statii i drugi prilozi.
BIBL.: Expozé de droit international commercial, Paris, 1927; Kriza meÚunarodnog privatnog prava, Beograd, 1939; Me|unarodno javno pravo, I‡III, Beograd, 1954‡1958. Celosna bibl.: „Anali Pravnog fakulteta u Beogradu“, 1-3, Beograd, 1972, 594-640. S. Ml.

BARI[I], Ladislav (^akovec, 6. VI 1941 – Skopje, 2. VI 1991) ‡ likoven kriti~ar. Studiral na Univerzitetot vo Zagreb. Vodel likovni rubriki vo makedonskiot i vo hrvatskiot pe~at („Nova Makedonija#, „Ekran#, „Osten#, „Oko#). Gi odbegnuval ideolo{kite stapici i preku polemiki se zalagal za nadminuvawe na provincijalizmot vo likovnata umetnost i vo kritikata. M. B.-P.

BARSKI, Vasilij Grigorovi~ (?, 1701 – Kiev, oktomvri 1747) – ruski patepisec. Vo Makedonija gi posetil Sv. Gora, Solun, Ser, Pela, Voden, Ohrid, Struga, Bitola, Prilep, Veles, Skopje i ostavil podatoci za site mesta. Za manastirite Grigorijan, Dohijar i Ksenov pi{uva deka se pogr~eni.
LIT.: Mihail Kova~evÍ, BÍlgarski ktitori vÍ Sveta Gora, Istori~eski o~erkÍ - isledvani® i dokumenti, Sofi®, 1943; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371-1777, Podgotvil Aleksandar Matkovski, Skopje, 1991. M. Zdr.

BARUTNICA (s. Amzabegovo) ‡ neolitska naselba raspolo`ena na blaga padina od levata strana na Svetinikolska Reka, oddale~ena okolu 2 km j-z od seloto. Istra`uvana e vo 1961 g. od Paula i Josip Koro{ec i vo 1969/70 g. od M. Gara{anin i M. Gimbutas. Vo kulturniot sloj od 4 m se izdvoeni ~etiri horizonti na `iveewe od postariot neolit (I‡IV) i edna od docniot neolit (vin~anska faza). Spored nejziniot, a i spored kulturniot karakter na naselbata Vr{nik, neolitot vo Isto~na Makedonija e izdvoen kako posebna kulturna celina, odnosno Anzabegovo‡ Vr{nik kulturna grupa. Na eden kraj od nao|ali{teto, bila podignata vila rustika (III‡IV v.).
LIT.: Paula i Josip Koro{ec, Predistoriska naselba Barutnica, Prilep, 1973; Milutin Garašanin, Centralnobalkanska zona, PJZ, II, Sarajevo, 1974, 79. V. S.

Marin Barleti, Istorija za `ivotot i dejnosta na epirskiot princ Skenderbeg

Milan Barto{

BARLETI, Marin (Skadar, ok. 1450 – Rim, 1512) ‡ katoli~ki sve{tenik i istori~ar, osnoven istoriski izvor za biografijata na Georgi Kastriot Skenderbeg. Ja pre`iveal opsadata na rodniot grad i podocna zaminal vo Italija (1479). Avtor e na izve{tajot za opsadata na Skadar (De obsidione Scodrensi, Venecija, 1504) i na knigata: Historia de vita et gestis Skanderbegi Epirotarum princepis (Rim, me|u 1506 i 1510 g.); De vita, moribus ac rebus, praecipue adversus Turcas, gestis Georgii Castrioti, clarissimi Epirotarum principis, qui propter celeberrima facinora Skanderbegus, hos est Alexander Magnus, cognominatus fuit, libri tredecim, per Marinum Barletium Scodrensem conscripti, ac nunc primum in Germania castigatissime aediti. Argentorati, apus Gratonem Mylium, mense Octobri, ano MDXXXVII (1537). Knigata bila prevedena na mnogu evropski jazici, pa i na albanski (Pri{tina, 1967). Vrz nejzinata osnova e

BARTO[, Milan (Belgrad, 10. XI 1901 ‡ Belgrad, 12. III 1974) ‡ pravnik, univ. profesor po me|unarodno privatno pravo, redoven ~len na SANU i ~len od nadvore{niot sostav na MANU(od 4. V 1972). Diplomiral pravo vo Belgrad (1924) i doktoriral vo Pariz (1927), po {to bil profesor na Belgradskiot univerzitet (1928). U~estvuval vo niza zasedanija na Generalnoto sobranie na OON (1945‡1953), bil arbitar na Postojaniot me|unaroden arbitra`en sud vo Hag (1945), glaven praven sovetnik za nadvore{ni raboti vo zvaweto ambasador (1949‡1963), pretsedatel na Svetskoto zdru`enie za me|unarodno pravo (1956‡1958) i po~esen do`ivoten pretsedatel, {ef na jugoslovenskata delegacija na Prvata i na Vtorata `enevska konferencija za pomorsko pravo (1958 i 1960), generalen sekretar (1961‡1965) i potpretsedatel (1965‡1971) na SANU, pretsedatel na Komisijata na OON za me|unarodno pravo (1965), pretsedatel na Ha{kata akademija za me|unarodno pravo i dr. Bil pretsedatel na Mati~nata komi-

Jovan Andreev Basarov

BASAROV, Jovan Andreev (Rudnik, 15. VIII 1922 – Skopje, 21. III 1943) – prvoborec, organizator na oru`enata borba vo Veles i Vele{ko i eden od prvite borci vo NOPO „Dimitar Vlahov“ vo 1942 g. U~estvuval vo pove}e borbi protiv bugarskata vojska i policija i nivnite pomaga~i kontra~etnicite vo Vele{ko i vo Skopsko. Gi predvodel oru`enite napadi na Odredot na `elezni~kata stanica „Klajman“, na s. Papradi{te i vo drugi mesta vo Vele{ko. Bil faten od kontra~etnicite vo s. Oti{tino (Vele{ko) na 5. XII 1942 g. i predaden na bugarskite vlasti, koi go osudile na smrt so besewe. Kaznata bila izvr{ena vo Skopskiot centralen zatvor.
133

B

BASNA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945, Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki partizanski odred 1942, Skopje,1999. \. Malk.

Marko (S. Hristi}, „Ohridska legenda#), Romeo (Prokofjev, „Romeo i Julija#) i dr. Em. X.

BASNA (lat: fabula ‡ kratok raskaz) ‡ kratka prikazna vo proza ili vo stihovi, vo koja glavna uloga imaat `ivotnite, ponekoga{ rastenijata, ne`ivite predmeti ili nekoi prirodni sili. Tie obi~no se prika`ani so ~ove~ki osobini (antropomorfozirani) preku govor, karakterni osobini, sklonosti, streme`i i sl. Odnosite me|u lu|eto obi~no se dadeni alegori~no, pri {to se ismevaat nivnite slabosti i nedostatoci i se davaat moralni pouki, koi na krajot mo`at da se izrazat i eksplicitno vo vid na poslovici, pogovorki ili maksimi. Prenesuvana od pokolenie na pokolenie kako usna ili kako kni`evna tvorba, nejzinata cel e da pou~i, da oceni ili da dade nekoj mudar sovet. ^esto se koristi za ismevawe na nekoja negativna osobina, na pr., gluposta. Vo makedonskata narodna kni`evnost e poznata kako prikazna za `ivotni. Prvite zapisi se na K. A. [apkarev i na M. K. Cepenkov. Vo niv e evidentna i pojavata na lokalizcija na dejstvoto na prikaznite. Druga osobina e davaweto imiwa na `ivotnite: za lisicata – Kuma Lisa, Kuma Lina i Mara, za volkot Kum Vol~ko, za ku~eto – Bosilko, za jazovecot – Jasko, za kozata – Patila. Vakvoto imenuvawe na `ivotnite se pravi za da bidat posli~ni na lu|eto, so specifi~ni nacionalni obele`ja. Vo motivite i si`eata na{le izraz starite mitolo{ki pogledi vo odnos na svetot i prirodata.
LIT.: Kiril Penu{liski, Prikazni za `ivotni, Skopje, 1973; Makedonsko narodno tvore{tvo, izbor i redakcija Kiril Penu{liski, Skopje, 1973; Makedonski narodni prikazni za `ivotni. Podgotvil Tanas Vra`inovski, Skopje, 1977. B. V.

Qubinka Basotova

tor e na sedum u~ebnika po latinski jazik za srednite u~ili{ta. Dolgogodi{en sorabotnik na me|unarodnoto spisanie „@iva antika“; ~len na Redakcijata na „Portal“, glasnik na Asocijacijata „Makedonski duhovni konaci“ vo Struga. Za svojata preveduva~ka dejnost dobila pove}e nagradi i V. D.-J. priznanija.

Bastarej, moneta, avers/revers

BASTAREJ (IV v. st. e) – pajonski vladetel, poznat samo spored parite {to gi koval – tetradrahma ({lem so ~elenka na aversot i bik {to besno kopa, a nad nego imeto na vladetelot, na reversot).
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999. A. [uk.

BATALI, Perikli (Kru{evo, ok. 1870 – Kru{evo, 1903) – op{t lekar. Medicina zavr{il vo Atina, a kako lekar rabotel kuso vreme vo Kru{evo. Vo Ilindenskoto vostanie, zaedno so d-r Nikola Dimku, bil lekar na Privremeniot izvr{en sovet, odreden za le~ewe na bolnite i povredenite vostanici vo sudirite so turskiot asker. Bil faten od turskiot ba{ibozuk, zaklan i ostaven na patot kako brutalna opomena. P. B. BATALJON „BORIS VUKMIROVI]“ – v. Vtori kosovsko-metohiski bataljon „Boris Vukmirovi}“. BATALJON „JORDAN NIKOLOV“ – v. Prv kumanovski narodnoosloboditelen bataljon „Jordan Nikolov – Orce“. BATALJON „MIR^E ACEV“ – v. Narodnoosloboditelen bataljon „Mir~e Acev“. BATALJON „RAMIZ SADIKU“ ‡ v. Prv kosovski narodnoosloboditelen bataljon „Ramiz Sadiku“. BATALJON „STIV NAUMOV“ – v. Narodnoosloboditelen bataljon „Stiv Naumov“. BATALJON „STRA[O PINXUR“ – v. Narodnoosloboditelen bataljon „Stra{o Pinxur“. BATALJON „HRISTIJAN TODOROVSKI-KARPO[“ – v. Vtori kumanovski narodnoosloboditelen bataljon „Hristijan Todorovski-Karpo{“. BATALJON „HRISTO BOTEV“ – v. Bugarski narodnoosloboditelen bataljon „Hristo Botev#.

BASOTOVA, Qubinka (Skopje, 15. H 1934) ‡ klasi~en filolog, redoven profesor na Institutot za klasi~ni studii na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Objavila pove}e nau~ni trudovi od oblasta na klasi~nite studii vo doma{ni i vo stranski spisanija. Avtor e na mnogubrojni prevodi i prepevi od latinski i starogr~ki jazik na zna~ajni dela od klasi~nata i od srednovekovnata literatura. Osobeno se zna~ajni nejzinite prevodi i prepevi vo originalen metar na delata od Kikeron, Kaesar, Vitruvij, Kurtij Ruf, Justin, Erazmo Roterdamski, Avgustin, Vergilij, Ovidij, Horatij, Sofokle, kako i prevodite na latinskite i gr~kite izvori za prou~uvaweto na makedonskata srednovekovna istorija. Av134

Toni (Anton) Batalakov

BATALAKOV, Toni (Anton), (Skopje, 20. IX 1945) – baletski igra~ i repetitor. Naporedno so gimnazijata go zavr{uva Srednoto baletsko u~ili{te vo Skopje. ^len e na Baletot pri MNT (1964–1992), kade {to stanuva prvenec so izrazena individualnost, tehni~ka sigurnost i partnersko umeewe. Direktor na Baletot pri MNT (1979–1989) i nastavnik vo Baletskoto u~ili{te pri MBUC „Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje.
ULOGI: Girej (B. Asafjev, „Bah~isarajska fontana#), Jago (J. Hanu{, „Otelo#),

Hristo Batanxiev

BATANXIEV, Hristo Ivanov (Gumenxe, Enixevardarsko, 1865 – Egejsko More, 18. VI 1913) – eden od osnovoplo`nicite na MRO, ~len na Centralniot komitet. Se {koluval vo Gumenxe i vo Solun. U~itelstvuval vo Gumenxe, Ku-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BAHOLI&SUQ

B

ku{ i vo Solun. Bil sekretar na egzarhiskata Crkovno-u~ili{na op{tina vo Solun. Za revolucionernoto osloboditelno delo bil pridobien od Ivan Haxi Nikolov. Vo negoviot stan bil odr`an osnova~kiot sostanok na MRO (23. X / 4. XI 1893). Bil ~len na Centralniot komitet i u~esnik na Solunskiot kongres (1896). Od CK se povlekol vo 1899 g. Po Mladoturskata revolucija (1908) se projavil kako aktivist vo Sojuzot na bugarskite konstini klubovi. Vo Vtorata balkanska vojna gr~kite vojski go uapsile vo Solun. Pri interniraweto kon ostrovot Trikeri bil ma~en i bil frlen vo moreto.
LIT.: „Il. IlindenÝ“, br. 9-10, SofiÔ, 1932–1933. V. \.

Rafael Batino

„BATERII# – Probi{tip – fabrika za olovni akumulatori. Izgradena za finalizirawe na olovoto, ~ija{to ruda se kopa i se zbogatuva vo rudnikot „Zletovo#– Probi{tip, a kako metal se proizveduva vo Topilnicata za olovo i cink vo Veles. Gradena spored licenca na „Varta# – Germanija, Fabrikata za akumulatori „Zletovo# raboti od 1976 g. Vo 1983 g. e izgraden vtoriot pogon i e postignat kapacitet od eden milion akumulatori godi{no. Asortiman: starterni akumulatori od 12 V, od 36 do 210 Ah, nameneti za motorni vozila, zemjodelska i grade`na mehanizacija i drugo. Najgolem del od proizvodstvoto se izvezuval vo zemjite na nekoga{na Isto~na Evropa, kako i vo drugi zemji. Privatizacijata e zavr{ena vo 2001 g. i ottoga{ fabrikata raboti pod imeto „SAP#. Sv. H. J - B. N. BATINO, Aseo @ulija (Bitola, 1914 – Jasenovac, Hrvatska, 1942) – poznata antifa{istka, sestra na Rafael Batino. Bila pretsedatel na internacionalnoto `ensko evrejsko dru{tvo „Vizo“ (do 1939). Od Bitola se preselila vo Zagreb (sept. 1939). Tamu se vklu~ila vo zadninata na antifa{isti~koto dvi`ewe, bila uapsena, sprovedena vo koncentracioniot logor Jasenovac i tamu strelana.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993. J. Nam.

Mitrovica bil zaedno so Mo{a Pijade i stanal „profesor na Crveniot univerzitet“. Tamu po~nal da podgotvuva re~nik i gramatika na makedonskiot jazik, go podgotvil prviot prevod na Marksoviot „Kapital“ na makedonski. Izbegal od zatvorot (1941) i stapil vo Podrinskiot partizanski odred. Bil polit. sekretar na Oblasniot komitet za Sanxak– pod imeto Mi{o Cvetkovi} (1942). Bil zaroben od ~etnicite na planinata Qubi{i i strelan.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990; \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993. J. Nam.

nal docent na Jagelonskiot univerzitet – Katedra za politi~ki nauki vo Krakov (1936). Habilitiral na tema „Osnovite na Balkanskiot sojuz vo 1912 godina“. Bil eden od osnovopolo`nicite na studiite po balkanistika na Jagelonskiot univerzitet. Fa{istite go deportirale vo koncentraciniot logor Saksenhauzen (Sashenhausen, 1. IX 1939), a potoa vo Dahau (Dachau), kade {to ostanal do pobedata nad fa{izmot. Po Osloboduvaweto bil izbran za vonreden (1956) i za redoven profesor na Jagelonskiot univerzitet (1966). Od 1977 godina bil ~len na Polskata akademija na umetnostite so sedi{te vo Krakov, a od 1981 g. i ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav. Avtor e na pove}e od 800 bibliografski edinici od diplomatskata istorija, balkanistikata i slavistikata.
BIBL.: Balkanskite dr`avi i makedonskoto pra{awe pred i po Ilindenskoto vostanie, zb. Ilinden 1903. Skopje, 1970; Istorija na politi~kite granici i teritorijalniot oblik na Socijalisti~ka Republika Makedonija, „Glasnik“ na INI, 1, Skopje, 1972; Diplomatskata borba okolu Balkanot vo po~etokot na XX vek, Prilozi za Ilinden 1979, Skopje, 1983; Planovi za podelbata na Makedonija vo minatoto, Zbornik na trudovi posveten na akademikot Mihailo Apostolski po povod 75-godi{ninata od `ivotot, Skopje, 1986. V. V.-V.

BATINCI – selo vo Skopsko. Se nao|a vo dolinata na Markova Reka. So regionalen e povrzano so Skopje. Naselenieto e vo postojan porast. Taka, dodeka vo 1961 g. vo nego `iveele 845 `., vo 2002 g. toj broj se nagolemil na 5.364 `. Od niv Makedonci bile 36, Albanci 3.217, Turci 407, Bo{waci 1.660 i drugi 44 `iteli. Toa e selo so najgolema koncentracija na Bo{waci vo Republika Makedonija. Tie ovde se doseleni od Bosna i od Sanxak pome|u 1950 i 1960 g. Vo B. ima osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica.
Al. St.

BAUER, Stevan Frawov (Pre{evo, Srbija 9. I 1934) – farmacevt, redoven profesor na Farm. f. i prodekan po negovoto osnovawe. Rakovoditel na Institutot po toksikolo{ka hemija i eden od prvite nastavnici na fakultetot. Prethodno bil rakovoditel na toksikolo{kata laboratorija vo Institutot za medicina na trudot vo Rudnici i `elezarnica–Skopje. Ima objaveno brojni nau~ni i stru~ni trudovi. L. P.-T. BAHOLI–SUQ, Sulejman (Debar, 1923) – u~esnik vo rabotni~koto i vo komunisti~koto dvi`ewe vo Albanija i vo Makedonija. Se {koluval vo Debar i vo Skadar. Po okupacijata na Albanija bil aktiven vo dvi`eweto na otporot. So formiraweto na KP na Albanija (8. XI 1941) stanal nejzin ~len; ~len e na OK za Dra~, a podocna i sekretar. Od juni 1943 g. bil na partiska rabota vo Debar. Bil ~len i sekretar na MK na Debar i ~len na Prviot oblasten komitet na KPM za Zapadna Makedonija. Aktiven e vo formiraweto na NOO vo mestata naseleni so albansko naselenie. Od krajot na 1943 g. se vratil na partiska rabota vo Albanija.
LIT.: Masar Kodra, U~estvoto na albanskata narodnost vo pro{iruvaweto na slobodnite teritorii vo Makedonija, Zb. „Slobodnite teritorii vo Makedoni-

BATOVSKI, Henrik (Henryk Batowski) (L’vov, 12. V 1907 – Krakov, 28. III 1999) – istori~ar, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav. Studiral orientalistika, slavistika i istorija, a potoa i doktoriral (1929). Bil dopisnik od Praga i od Belgrad (1930), a potoa sta-

BATINO, Rafael Josef (psevd. Mi{o Cvetkovi}) (Bitola, 1910 – Vu~ja Kleka, Srbija, VII 1942) – komunist, sindikalen aktivist. Studiral vo Meksiko, kade {to stanal istaknat lider na mladinata i ~len na KP na Meksiko. Bil proteran i vraten vo Bitola (1934), kade {to gi organiziral {trajkovite na Ursovite sindikati (1935), poradi {to bil osuden (1936). Na robija vo Sremska

Henrik Batovski

135

B

BAH^EVANXIEV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ja 1943“, Skopje, 1975; Albanskata narodnost vo NOV (doktorska disertacija vo rakopis). M. Mih.

sebna edinica vo Me|unarodniot sojuz#. Avtor e na pove}e statii vo odbrana na makedonskite inteS. Ml. resi.

Frawo Ba~i}

Slav~o Bahx~evanxiev

BAH^EVANXIEV, Slav~o (Ohrid, 23. VIII 1928 – Skopje, 14. III 2004) – fizi~ar, red. prof. (1971) na PMF. Diplomiral (1951) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata za fizika. Doktoriral (1960) na PMF so temata „Za osobinite na zonskite mre`i~ki#. Specijaliziral vo Vin~a, Zagreb i Pariz za detekcija na neutroni, spektralna analiza i fizi~ka optika. Oformil laboratorii za holografija i optika na tenki filmovi. Rabotel i na rasejuvawe na svetlinata vo rastvori, interferometrija i Moare figuri. Vo 1969 g. na PMF go organizira po~etokot na postdiplomskite studii po Fizi~ka optika. Toj e mentor na 3 doktorski i 5 magisterski raboti i aktiven vo kreiraweto na politikata vo obrazovanieto i naukata, i vo stimuliraweto na mladite za tvore{tvo. Toj e inicijator na [kolata „Mladi fizi~ari# i na spisanieto „Impuls“. Koavtor e na prviot sredno{kolski u~ebnik po fizika od makedonski avtori (1963, so O. Pe~ijare). Bil prorektor na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ (1968–71) i dekan na Fakultetot za fizika (1979–81).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str. 154; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, Skopje, 2006, str. 163164. V. Ur.

Pravniot fakultet vo Skopje (1971/72 i 1972/73). Zaminal na Pravniot fakultet vo Zagreb za redoven profesor po predmetot krivi~no pravo (1974).
BIBL.: Frawo Ba~i}, Jugoslovensko krivi~no pravo, Prva i vtora kniga, Skopje, 1961; Kazneno pravo – op}i deo, Zagreb, 1998. LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godini, 1951 ‡ 2001, Skopje, 2001. Sv. [.

Dimirat Ba{evski

BA[EVSKI, Dimitar (s. \avato, Bitolsko, 27. VI 1943) – romansier, poet, preveduva~. Zavr{il Filolo{ki fakultet na Univerzitetot vo Skopje. Dolgo rabotel kako novinar, urednik i postojan dopisnik na vesnikot †Nova Makedonija# od Atina. Bil direktor i glaven urednik na izdava~kata ku}a †Kultura#. Sega e glaven urednik na izdava~kata ku}a †Slovo#. Pretsedatel na Makedonskiot PEN centar. ^len na DPM (1969). Negovite dela se objaveni vo stranstvo na angliski, ~e{ki, romanski, srpski i albanski.
BIBL.: †Tu|inec# (roman, 1969), †Vra}awe# (roman, 1972), †Raska# (roman, 1974), †Nema smrt dodeka yvoni# (roman, 1980), †Edna godina od `ivotot na Ivan Plevne{# (roman, 1985), †Ku}ata na `ivotot# (poezija, 1987), †Sarajanovskiot karanfil# (roman, 1990), †Dnevnikot na Awa# (roman za deca, 1994), †Privremen prestoj# (poezija, 1995), †Sovladano vreme# (poezija, 1998), †Bunar# (roman, 2001). R.

E}rem Ba{a

BA[A, E}rem (Eqrem Basha) (Debar, 1948) – poet, prozaist i preveduva~. Osnovnoto i srednoto obrazovanie gi zavr{il vo rodnoto mesto. Diplomiral na Grupata za albanski jazik i kni`evnost na Pri{tinskiot univerzitet. Eden period raboti kako novinar i urednik-redaktor vo „Bota e Re“ („Nov svet“) i vo „Rilindja“ („Preporod“), a potoa vo RTV Pri{tina. ^len e na KANU. Pi{uva poezija, proza, esei i radiodrami.
BIBL.: Opuset e Maestros (Opusite na Maestro), poezija 1971; Poliptikon (Poliptikon) poezija, 1974; Yjedet (Yvezdomore), poezija, 1977; Atleti i [nd[rrave t[ bardha (Atletot na belite sni{ta), poezija, 1982; Akull n[ zem[r (Mraz vo srceto), poezija, 1989; Zogu i zi (Crna ptica), poezija, 1995; Sh[titje n[p[r mjegull (Pro{etka po magla), 1971; M[ngjesi i nj[ pasditeje (Utroto na edno popladne), raskazi, 1978. A. P.

@. Ba{eski: spomenikot na Aleksandar Veliki, Prilep

BA^I], Frawo (Sew, Hrvatska, 12. I 1923) ‡ univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo rodnoto mesto. Praven fakultet zavr{il vo Zagreb, a doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad, na tema †Po~etokot na izvr{uvaweto na krivi~noto delo i kaznivite podgotvitelni dejstvija“ (1954). Izbran za docent po predmetot krivi~no pravo na Pravniot fakultet vo Skopje (1957) g., a potoa i za vonreden i redoven profesor. Objavil pogolem broj nau~ni trudovi i nekolku u~ebnici od oblasta na krivi~noto pravo. Bil dekan na
136

BA[EV, Andreja Naumov (Elena, Bugarija, 13. II 1900 ‡ Sofija, 24. IX 1929) ‡ lekar i op{testvenik, sin na lekarot Naum Ba{ev od Resen. Zavr{il medicina na Minhenskiot univerzitet (1923). Kako student bil sekretar na Izvr{niot komitet na Me|unarodniot studentski sojuz, kade {to se zalagal za „priznavawe na makedonskoto studentstvo kako po-

BA[ESKI, @arko (Prilep, 11. VII 1957) – skulptor, univerzitetski profesor. Diplomiral vo klasata na Petar Haxi Bo{kov (1988) i magistriral vo klasata na Dragan Popovski-Dada (1998) na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. Imal studiski prestoj vo London (1979-1982). Profesor e na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. ^len e na DLUM (od 1988). Imal sedum samostojni izlo`bi vo RM: Prilep (1984 i 1993), Bitola (1993) i Skopje (1994, 1997, 1998 i 2004). U~estvuval na grupni izlo`bi vo zemjata i vo stranstvo (Skopje, Templi – Arizona, SAD, Istanbul

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

†BEGALKA#

B

– Turcija, Fejtfil – Arkanzas, SAD i Gorni Milanovac - Srbija), na javni izvedbi (Skopje i Vodo~a) i vo umetni~ki kolonii (Maru{i~i vo Slovenija i vo Prilep). Negovi dela se nao|aat i vo privatni kolekcii vo zemjata i vo stranstvo.
LIT.: @arko Ba{eski/Zarko Basheski, (Katalog), predgovor Kon~a Pirkoska, Skopje, 1997; @arko Ba{eski/Zarko Basheski, Skulptura – Hram / Sculpture – Temple, Skopje, 1998; @arko Ba{eski/Zarko Basheski, Skulpturi/Sculptures, Skopje, 2004. S. Ml.

vo pe~atot („PeterburgskaÔ gazeta“, 1913) polemizira so D. ^upovski i so drugite Makedonci, branej}i go bugarskoto gledi{te po makedonskoto pra{awe.
LIT.: Bla`e Ristovski, Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978, 291; istiot, Makedonski letopis. Raskopki na literaturni i nacionalni temi, I, Skopje, 1993, 300–307; istiot, Dimitrija ^upovski i makedonskata nacionlna svest,Skopje, 1996, 140–145. Bl. R.

Pri{tina (1990) i doktoriral na Univerzitetot vo Zagreb (1996). Toj e eden od osnova~ite i rektor na Tetovskiot dr`aven univerzitet. Ima objaveno pogolem broj nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na biologijata, citologijata, molekularnata fiziologija S. Ml. i histologijata.

BA[IBOZUK – neregularni pe{adiski i kowani~ki ~eti, koi vo vreme na vojni i vostanija, osobeno po Krimskata vojna (1853– 1856), dejstvuvale so redovnata osmanliska vojska. Ne nosele uniformi i bile vooru`eni so razli~no oru`je. Prete`no bile sostaveni od Albanci, ^erkezi i Kurdi. Bile hrabri, no nedisciplinirani i poznati po svojata svirepost i nasilstvo kon civilnoto naselenie. Vo zadu{uvaweto na Ilindenskoto vostanie u~estvuvale i odreden broj ba{ibozu~ki ~eti.
LIT.: šslam Ansiklopedisi, 15. cüz, šstanbul, 1943; Encylopedie de l’islam, livraison 17, 1109. Dr. \.

„BA[KIMI DIBRAI“ („DEBARSKO EDINSTVO“) (Debar i Pi{kopeja, 1941–1943) – malubrojna albanska organizacija vo Makedonija, so privrzanici osobeno vo debarskite sela so albansko naselenie. Eden od predvodnicite bil Dema Husni. Dejstvuvala vo poddr{ka na okupatorskite vlasti vo Makedonija. Se rasformirala po kapitulacijata na Italija.
LIT.: \or|i Malkovski, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skopje, 2002. \. Malk.

BA[TINA ‡ nasledstvo od tatko, tatkovina vo obi~ajnoto pravo. Posebno e karakteristi~na kako nasleden feudalen imot vo srednovekovjeto ili nasleden zemji{ten imot na edno hristijansko rainsko semejstvo na dr`avna (miriska) zemja vo vremeto na osmanliskoto vladeewe vo Makedonija. Goleminata bila opredeluvana spored bonitetot na po~vata: 70‡80 dunumi ‡ mnogu dobra, 80‡120 dunumi ‡ sredna i 120‡ 150 dunumi ‡ lo{a zemja. Za samovolno napu{tawe na zemjata bil pla}an danok za napu{teno ralo (75‡300 ak~iwa). Ako nasledstvoto minuvalo od tatko na sin, ne se pla}ala nasledna taksa. Se sre}ava i vo narodnata poezija („Edrene mi e ba{tina, / Carigrad mi e dedovina#; „zemja da oslobodi{, sinko, na tatko ba{tina#).
LIT.: Makedonsko-slav®skiŸ sbornik s prilo`eniem slovar®. Sostavil P. Draganov. Vypusk I, S.-Peterburg, 1894, Vasil Haximanov, Makedonski borbeni narodni pesni, Skopje, 1960, 30; Aleksandar Matkovski, Kreposni{tvoto vo Makedonija vo vreme na turskoto vladeewe, Skopje, 1978; istiot, Kanuni i fermani vo Makedonija, Skopje, 1990. S. Ml.

Beaz-kule, solunska tvrdina i zatvor

BEAZ-KULE (tur.: Bela kula) ‡ kula vo Solun, izgradena vo vremeto na osmanliskiot sultan Sulejman Veli~estveniot (1520‡ 1566) vrz temelite na postara kula podignata vo vremeto na Latinskoto Carstvo (XIII v.). Osmanliite ja koristele kako tvrdina, garnizon i zatvor. Poradi brojnite egzekucii i ma~ewa na zatvorenicite vo nea, bila poznata i kako „Krvava kula#. Vo 1912 g., koga Grcite go osvoile Solun, kulata bila oboena vo belo po {to i go dobila dene{noto ime.
LIT.: Avrupa’da Osmanl› mimar› eserleri. Bulgaristan, Yunanistan, Arnavudluk, XV. cild, 4, 5, 6 kitab, Dr. Ekrem Hakki, šstanbul, 1982,; M. Keil, Note or the exacte date of konstrukction the White Tower of Thessaloniki, Balkan Studies, 1973. Dr. \.

BA[MAKOV, Alksandar Aleksandrovi~ (Odesa, 1858 – ?, 1943) – ruski slovenofil, publicist, redaktor i izdava~ na vesnici (na ruski i na francuski jazik). Srednoto obrazovanie go zavr{uva vo @eneva, a Pravniot fakultet vo S.-Peterburg i Odesa (1881). Vedna{ e ispraten na raspolagawe na ruskiot pretstavnik vo novooslobodena Bugarija P. A. Matveev. Vo 1882 g. osum meseci e bibliotekar vo Plovdiv i ja osnovuva Narodnata biblioteka na Isto~na Rumelija. ^esto gi krstosuva Rodopskite Planini, go opservira krajot i zapi{uva narodni pesni. Podocna ja posetuva Makedonija i (naj~esto pod psevdonimot VeÈiŸ OlegÍ) objavuva knigi, statii i karti so probugarski tendencii. Kako potpretsedatel i podocna pretsedatel na Sovetot na SPbSBD kontaktira so K. Misirkov (1901 –1903), a na slovenskite sobiri i

BDEEWE ‡ namerno vozdr`uvawe od son vo vremeto na najzna~ajnite nastani vo semejniot `ivot (pogreb, ra|awe, svadba, vo vreme na kalendarskite praznici ‡ Bo`ik, Veligden, \ur|ovden, Sveta Troica) ili vo odredeno vreme na denot (pri zao|aweto na sonceto, napladne i sl.). S. Ml.

BEG KOSTADIN (Konstantin Dejanov-Draga{) ‡ samostoen feudalen vladetel vo Makedonija, opean lik vo narodnata epska poezija. S. Ml. BEGALKA ‡ neregularno sklu~en brak so kr{ewe na pravoto na roditelite za izbor na bra~niot partner, pri {to devojkata samovolno bega za sakanoto mom~e, bez voljata na roditelite. J. C. †BEGALKA# (†Len~e Kumanov~e#) – drama na makedonski jazik od Vasil Iqoski, prvpat izvedena na 16. VI 1928 g. vo Narodnoto pozori{te vo Skopje, a ja re`iral Josif Srdanovi}. Ve}e slednata sezona bila simnata od repertoarot za povtorno da bide prika`ana na 16. XII 1936 g. Po Vtorata svetska vojna, kako †Begalka#, e izvedena vo Narodniot
137

Nexbedin Beadini

BEADINI, Nexbedin (Beadini Nexhbedin) (Tetovo, 1963) ‡ biolog, univ. profesor. Diplomiral biologija na Univerzitetot vo

B

BEGINOV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Scena od pretstavata „Begalka# („Len~e Kumanov~e#)

Arheolo{ki raskopki na lokalitetot Bederijana (Taor) Bedrija Begovska

teatar vo Skopje na 13. I 1947 g., vo re`ija na Petre Prli~ko. Na scenite na makedonskite profesionalni teatri imala 25 premieri. R. St.

Skopje. Pi{uva dramski tekstovi za deca.
ULOGI: Hasanaginica (†Majka Hrabrost#); Jerma vo istoimenite piesi; Sowa (†Zlostorstvo i kazna#); Kosen Sultana (†Ludiot Ibrahim#) i dr. R. St.

mesto na imperatorot Justin I, vujkoto na Justinijan. Naj~esto se identifikuva so seloto Bader, 20-tina kilometri jugoisto~no od Skopje, na desniot breg na rekata P~iwa.
LIT.: T. Tomoski, Taorskoto gradi{te (Taurisium–Bederian–Justiniana Prima). Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje, 1999. K. Ax.

Boris Beginov

BEGINOV, Boris (Veles, 18. I 1911 – Veles, 15. I 1996) – direktor, akter i re`iser na Narodniot teatar vo Veles (1948–1952 i 1954–1966). Pred Vtorata svetska vojna raboti kako amater. Eden od osnova~ite na NT od Veles (1948–1966).
RE@II: †Dlaboki koreni#; †Pe~albari#; †Begalka#; †U~enik na |avolot#; †Rascvetan jasmin#; †Legenda za Racin# i dr. ULOGI: Osman beg (†Makedonska krvava svadba#); Velko (†Vejka na vetrot#); @ivota (†D-r#); Mitke (†Ko{tana#). R. St.

BEGSTVO OD LOGORITE I ZATVORITE VO ALBANIJA na politi~kite zatvorenici od Makedonija (1943 g.) – po kapitulacijata na Italija oslobodenite politi~kite zatvorenici bile prifateni od albanskoto narodnoosloboditelno dvi`ewe. Del od niv zaminale vo albanskite partizanski edinici i na teritorijata na Albanija od niv bil formiran bataljonot „Boro Vukmirovi}“, koj vedna{ potoa zaminal vo Makedonija i se vklu~il vo borbata kako eden od bataljonite na Prvata MKNOUB, a drugiot del od politi~kite zatvorenici vo Zapadna Makedonija se aktiviral vo rabotata na zadninskite organi na NOV na Makedonija.
LIT.: Okovani vo prangi. Se}avawa na politi~kite zatvorenici, internirci i deportirci – pripadnici na Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe na Makedonija (1941–1944), Skopje, 1982. M. Mih.

BEGOV DAB (s. Dulica) – arheolo{ki lokalitet na 17 km zapadno od Del~evo i 0,3 km zapadno od vlivot na Kameni~ka Reka vo Bregalnica. I. Mikul~i} i A. Keramit~iev vo 1968 g. ovde otkrile ranohristijanska bazilika od VI v., a zapadno od nea i del od nekropola na redovi. Grobovite se cisti od kameni plo~i, a nakitot otkrien vo niv (nau{nici i obetki, |erdani i prsteni) se datira vo X i preminot vo XI vek. Postariot period se vrzuva za bezimenata docnoanti~ka naselba Kalata (s. Kamenica), dodeka srednovekovniot mo`ebi za Lukovica.
LIT.: I. Mikul~i} – A. Keramit~iev, Neki novi oblici ranog slovenskog nakita u Makedoniji, „Materijali#, IX, 1972, 161–171. El. M.

BEGSTVOTO NA POLITI^KITE ZATVORENICI OD ZATVOROT IDRIZOVO kraj Skopje (29. VIII 1944 g.) – vo tekot na juli – avgust 1944 g. zatvorskiot Komitet na partiskata organizacija i Gradskiot komitet na KPM na Skopje podgotvile organizirano begstvo od zatvorot. Na 29 avgust 1944 g. pove}e od 350 politi~ki zatvorenici izbegale i im se priklu~ile na edinicite na NOV i POM na planinata Kitka.
LIT.: Zb. „Skopje vo NOV 1943–1945“, Skopje, 1981. M. Mih.

BEGOVSKA, Bedrija (Skopje, 22. I 1951) – akterka od turskata nacionalnost. Od 1971 g. raboti vo Teatarot na narodnostite vo
138

BEDERIJANA (VI v.) – vizantisko utvrduvawe, kastel, koe se nao|alo vo blizina na seloto Taurisium, rodnoto mesto na vizantiskiot imperator Justinijan I (525– 565), i na gradot Justinijana Prima. Kako {to izvestuva istori~arot Prokopij Kesariski, Justinijan go obnovil kastelot od temel i mnogu dobro go utvrdil. Se spomenuva i kako rodno

BEDUA (Beddua) ‡ kletvata e povrzana so veruvaweto vo razni natprirodni pojavi, kako: pretska`uvawa, baewa, predodredenost na slu~kite i nastanite, {to dovelo do veruvaweto vo natprirodnata sila na govorot. Se veruvalo deka me|u slu~kite vo `ivotot i zborovite so koi tie se imenuvaat postoi tesna vrska i organska zavisnost, deka zborovite, kako izraz na edna `elba, imaat vlast da gi predizvikaat samite tie ne{ta ili sostojbi. Vo momenti koga ~ovekot se nao|a vo neizvesnost pred nekoj zna~aen nastan od `ivotot, toga{ se pribegnuva kon govorna magija so cel da se olesni psihi~kata napregnatost. Vo takvi momenti na o~ajuvawe i nesre}a, maka ili omraza i zavist se ra|a kletvata. Naj~esti kletvi se onie {to poradi ~estata upotreba se javuvaat kako svoevidni formuli. Pri izgovaraweto na kletvite, isto kako i pri blagoslovite, svoite `elbi ~ovekot naj~esto gi iska`uva povikuvaj}i se na neprikosnoveniot bo`ji avtoritet. Naj~esti `elbi vo kletvenite formuli se: †Allah vers›n ermes›n haftas›na!# (Alah nesre}a da mu dade!), †Allah can›ni als›n!# (Alah du{a da ti zeme!), †Allah vers›n doymas›n genç yaþ›na!# (Alah mladosta da mu ja zeme!), †Allah fukaral›ktan kurtarmas›n!# (Alah od siroma{tvo da ne te izbavi!), †Allah güzler›ni körets›n!# (O~ite da mu oslepat!), †Güleri yolda kals›n!# (O~ite na pati{tata da mu ostanat!), †Allah vers›n karni tok, güzleri aç kals›n!# (Stomakot sit, o~ite gladni da mu bidat!), †Allah kanli yaþlar vers›n!# (O~ite krvavi solzi da mu ronat!). Spored turskite narodni veruvawa, kletvite imaat zadol`itelna sila i neminovno se ispolnuvaat, a

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BELI-MAKEDONECOT

B

ispolnuvaweto e ramnosilno na zakonitost, bidej}i rezultira od veruvaweto vo magiskata sila na zborot. Se veruva deka e najte{ka majkinata i tatkovata kletva, osobeno ako se izre~eni vo konkretni lo{i momenti.
LIT.: Sevim Pili~kova, Kon prou~uvawe na veruvawata kaj Turcite od Makedonija, XII me|unaroden simpozium za balkanski folklor, Ohrid, 1997, †Makedonski folklor#, XXVII, 54, Skopje, 1999, 33–37; Magiskata sila na zborot, XXXVIII me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. Nau~na konferencija, Ohrid, 5–25. VIII 2005. S. Pil.

dvojuva Male{ i Pijanec ili Berovska i Del~evska Kotlina. Geolo{kiot sostav e pretstaven so paleozojski {krilci, granitoidi i plioceni sedimenti koi se dosta erodobilni. Toa ovozmo`ilo razvoj na recentnata erozija T. And. na po~vata.

BEZ’RBETNICI (Invertebrata) – grupa organizmi od `ivotinskoto carstvo {to nemaat ’rbet. Ne pretstavuvaat taksonomska kategorija, bidej}i nivnoto obedinuvawe ne e prirodno grupirawe, iako konvencionalno, toa ime s# u{te e zadr`ano vo upotreba. Spored bogatstvoto na vidovite, raznovidnosta na formite i odlikite na `ivotniot ciklus bez’rbetnicite se dominantna grupa na planetata Zemja. Dosega vo svetot se registrirani vkupno 1.300.000 vidovi `ivotni, od koi na bez’rbetnicite otpa|aat 1.262.000. Dokolku se isklu~at insektite, okolu edna polovina od site drugi bez’rbetni organizmi se `iteli na moriwata, sredina vo koja se za~nal `ivotot. Vo Makedonija se prisutni 11 tipovi bez’rbetni organizmi, so vkupno 9.339 vidovi, od koi 579 se makedonski endemiti: tip protozoi ili pra`ivotni (Protozoa), zastapen so 113 vidovi (32 endemiti); tip sun|eri (Porifera), so devet vidovi (pet endemiti); tip spleskani crvi (Plathelminthes), so 85 vida (35 endemiti); tip koprivarki (Cnidaria) so dva vida – tip vrv~ari (Nemertea), so eden vid – tip rotatorii (Rotifera), so 60 vidovi; tip nematodi (Nematoda), so 553 vidovi (tri endemiti); tip mekoteli (Mollusca), so 276 vidovi (95 endemiti); tip prstenesti crvi (Annelida), so 160 vidovi (42 endemiti) i tip ~lenkonogi (Arthropoda) so 7.574 vidovi (367 endemiti). Bez’rbetnata fauna kaj nas s# u{te ne e dovolno prou~ena, pa ottamu se o~ekuva definitivniot broj na vidovite da bide daleku pogolem.
LIT.: S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). Ministry of Environment and Phisical Planning, Skopje, 2003, 217; P. A. Meglitsch, Invertebrate Zoology, Oxford, 1972; J. Illies, Limnofauna Europaea. A Cheklist of the Animals Inhabiting European Inland Waters, with Accounts of their Distribution and Ecology (except Protozoa), Stutgart–New York–Amsterdam, 1978. Sv. P. – V. Sid.

Bezisten, Skopje

osmanliski zapovednik na gradot. Imal pravoagolna forma, zasvodena so sistem od kupoli, so povr{ina od 775 m². Uni{ten vo po`arot od 1689 g., obnoven vo tekot na 1899/1900 g., so ista povr{ina, koga mu bil daden dene{niot izgled, mnogu porazli~en od prvobitniot bezisten.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998; Skopski bezisten, Zbornik II-III, Muzej na grad Skopje, Skopje, 1965 / 66; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Osmanl› Mimar› Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, šstanbul, 1981. Dr. \.

Jahja Kemal Bejatli

BEZISTEN – trgovski ku}i gradeni vo Makedonija vo periodot na turskoto vladeewe, vo koi se prodavalo platno i skapocena stoka. Naj~esto bile gradeni od kamen, pokrieni so kubiwa i polucilindri~ni svodovi i izgledale masivno. Bile locirani vo sklop na ~ar{iite. Vo odnos na arhitektonskata kompozicija na osnovata, mo`ele da bidat podeleni vo pomali du}ani so vnatre{ni komunikacii ili kako ednodelni prostori. Vratite obi~no bile `elezni ili okovani so `elezo. Osvetluvaweto bilo zenitalno, so otvori na kubiwata i na svodovite. Bezistenite vo Makedonija poteknuvaat od XV i XVI v., a nekoi se obnovuvani podocna. Za~uvan e bezistenot vo [tip (XVI) adaptiran vo Umetni~ka galerija, vo Bitola i vo Skopje (XV), koj e obnoven vrz starite ostatoci na krajot na XVIII vek.
LIT.: K. Tomovski, Bezistenot vo [tip, Zbornik na [tipskiot muzej, 1961, 97-102; T. Arsovski, Stara skopska ~ar{ija, Skopje, 1971; L. Kumbaraxi – Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo Skopje, Skopje, 1998, 144-147. Kr. T.

BEJATLI, Jahja Kemal (Yahya Kemal Beyatli) (Skopje, 1884 – Istanbul, 1958). Vo Istanbul studiral politi~ki nauki. Devet godini `iveel vo Pariz. Profesor vo razni sredni u~ili{ta. Bil pratenik na Golemoto narodno sobranie i ambasador na R. Turcija vo Var{ava, Madris i Kara~i. Toj e me|u najpoznatite turski poeti. Sozdava nova poezija pome|u klasi~no-divanskata i zapadnoevropskata. Vo Pariz gi prifa}a duhot i stilot, pa duri i formata na pove}e zna~ajni poeti od Zapad. Se obiduva da pi{uva na sovremeniot turski jazik, no sepak ostanuva privrzanik na osmanskoturskiot jazik i na divanskata literatura. Pi{uval za ubavinite na Istanbul i za Bosforot. Avtor e na naslovite: Na{eto nebo, Rubai, So veterot na starata poezija.
LIT.: F. Kaja, Sovremena turska poezija, Sk., 1985, 19; N. S. Banarl›, Resimli Turk Edebiyat›, šstanbul, 1976; A. Kabakl›, Turk Edebiyat›, šstanbul, 1967. A. Ago

BEZISTEN (Skopje, XV v.) – izgraden vo centarot na Skopskata ~ar{ija od Ishak-beg, vtoriot

BEJAS TEPE – srednovisoka planina (1.348 m) {to se nao|a vo Berovsko-del~evskiot rov. Pretstavuva tipi~en horst koj gi iz-

BELI-MAKEDONECOT, Baron Kostadin Aleksandrov (s. Blaca, Egejskiot del na Makedonija, 7. II 1772 ‡ Viena, Avstrija, ?) ‡ makedonski patriot, dobrotvor. Poradi albanski nasilstva, bogatiot tatko Aleksandar so semejstvoto se preselil vo Carigrad i vo 1802 g. bil blizok so vla{kiot knez J. Karaxa, pa se preselile vo Bukure{t, a ve}e zamo`niot Kostadin se prefrlil vo Viena, kade {to i ostanal do krajot na `ivotot. Za blagorodnite dela {to gi pravel, od imperatorot Fozef II ja dobil titulata baron. Kako golem makedonski patriot, svojata bogata biblioteka so testament mu ja podaril na novoosnovanoto u~ilite vo Nova Pela. Na 9. XII 1835 g. potpi{uva testament, so koj ja izrazuva svojata
139

B

BELJAEVA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

po~it kon skoro oslobodenata Grcija i, †pokraj toa {to sum se rodil vo Makedonija#, zavetuva svoj imot vo Atina †za da se izdr`uvaat izvesen broj kliniki vo koi da se lekuvaat Makedonci bolni od sekakva bolest# i tie bolni~ki mesta da se vikaat †Legla na bolnite–za{titnici na baronot Kostadin Beli‡Makedonecot#. Bil predlo`en za po~esen gra|anin na Atina, a vo novata naselba Nova Pela bile izgradeni crkva i u~ili{te, na koe mu ja podaril svojata bogata biblioteka, so li~na poraka: †koga Makedonija }e dostigne takov stepen na razvitok za da sozdade svoi u~ili{ta, toga{ Op{tinskiot sovet na Nova Pela e dol`en knigite da $ gi otstapi na javnosta vo Makedonija#. B. stanal ~len-osnova~ i donator na edno Prosvetno dru{tvo i bil inicijator za osnovawe i na Arheolo{ko dru{tvo vo Atina. Potoa potpi{al zave{tanie pri Bavarskata vlada, od ~ija{to kamata †da se dava stipendija na dvajca mladi Makedonci za vreme od 6 godini {to bi studirale vo Akademijata vo Minhen#. Stipendistite se vikale †Posvoeni sinovi na g-n Beli# i od niv se baralo †da ja sakaat i da ja po~ituvaat na{ata draga, nekoga{ slavna, tatkovina Makedonija#. Podocna ovoj fond bil prefrlen od Bavarija vo Grcija i vrz osnova na kupenite 85 akcii na Nacionalnata banka se davale stipendii od specijalnata †Komisija za smestuvawe na Makedonci od ostavninata na K. Beli#. Od 1850 g. Komisijata stipendirala i pove}e od dvajca stipendisti, pa do 1908 g. brojot na stipendistite studenti iznesuval †354 mladi Makedonci#. Verojatno so sredstvata od taa stipendija studiral vo Atina i Grigor Prli~ev, koj vo svojata †Avtobiografija# naveduva deka vo 1849 g. vo Atina imalo edno †bogato zave{tanie od eden bogat Makedonec, `itel na Blac, se vika Veqo, koe bilo nameneto isklu~ivo za stipendii na siroma{nite Makedon~iwa#. Za ovoj ve}e †pokoiniot Makedonec Baron Kostadin Beli# pi{uva vo januari 1892 g. Redakcijata na sp. †Loza# deka pred 54 godini od Viena upatil patriotski apel do svoite sonarodnici, vo koj gi prekoruva: †A vo poslednite si minuti, stresnati ot s†vesta, umirame moÈne na`aleni, i tatkovinata ni, sladkata ni maika rodina ne oblekva za sm†rta ni traur, nito p†k molitvite na ostanalite bratia ni pridru`avat: tatkovinata ni otritva kato nedostoini ~eda za neinata liubov, kato ~u`denci i izrodi s dumite: mahni
140

se ot mene, izrode! I potomstvoto ni os†`da bez~uvstvieto i ravnodu{ieto ni s obiknovenite dumi: ’I `iv be{e bezpolezen, i umrel dostoen za os†`dane!’#.

LIT.: Μακεδονικον Ημερολογιον, Εν Αθη− ναζ, 1909, Ειορ Γ', 19-36; Grigor Prli~ev, Odbrani stranici, Skopje, 1959, 194; †Loza#, I, 1, Sofia, 1892, I; Bla`e Ristovski, Krste P. Misirkov (1874–1926), Skopje, 1966, 108–109; istiot, Makedonski letopis. Raskopki na literaturni i nacionalni temi, Skopje, 1993, 107-108. Bl. R.

CentralÏnoŸ i Œgo-Vosto~noŸ EvropÎ, Moskva, 1983, 127–167; MakedonskaÔ literatura v SSSR (1945–1987), Nau~na diskusija na Seminarot za makedonski jazik, literaura i kultura, 14, Skopje, 1987, 1–12. LIT.: Ivan Dorovski – Emilija Crvenkvka, Leksikon na stranski makedonisti XX i XXI vek, Skopje, 2008, 10. Bl. R.

Julija Beljaeva

BELJAEVA, Julija Dmitrievna (BelÔeva, ŒliÔ Dmitrievna) (Moskva, Rusija, 8. V 1927) – slavistka, makedonistka. Po zavr{uvaweto na Filolo{kiot fakultet na MDU „Lomonosov“ (1950) i odbranata na kandidatskata disertacija po filolo{kite nauki (1963) se specijalizirala po istorijata na ju`noslovenskite literaturi. Rabotela vo Institutot za slavistika i balkanistika na AN na SSSR vo Moskva, prvin kako nau~en sorabotnik (1954–1977), a potoa kako vi{ nau~en sorabotnik (1977– 1990). Otkako samostojno go nau~ila makedonskiot jazik, se zanimavala so makedonistika (od 1964) i objavila pove}e prikazi (vo ruski, makedonski i srpski izdanija) i izbori, antologii i prevodi od makedonski avtori na ruski jazik. U~estvuvala so makedonisti~ki prilozi i vo kolektivni izdanija: PoÌtÎ Œgoslavii HH v., Moskva, 1957; Œgoslavskie povesti i rasskazÎ, Moskva, 1961; ŒgoslavskaÔ poÌziÔ XIX–XX vv., Moskva, 1987; LiteraturÎ narodov Œgoslavii v Rossii. PoslednÔÔ ~etvertÏ XIX v. – na~alo HH v., Moskva, 1979.

BEKTA[I (XIII v. – 1826 g.) – heterodoksen dervi{ki red. Osnovan od Haxi Bekta{ Veli, oficijalno ukinat (1826) od sultanot Mahmud II (1808–1839). Bile smetani za za{titnici na jani~arite. Se karakterizira so misticizam, zasnovan vrz ereti~ki elementi od predislamskiot period, so zanemaruvawe na verskite obvrski, vklu~uvaj}i ja i zadol`itelnata molitva. Tajnite u~ewa im se {iitski. Tie gi priznavaat dvanaesette imami, a glavna li~nost za niv e Ali, kogo go povrzuvaat so Alah i so Muhamed. Vo nivnite obredi ima mnogu hristijanski elementi, primeni vo Anadolija i pri nivnoto {irewe na Balkanot, osobeno vo Albanija, a ottamu i vo Zapadna Makedonija. Odigrale va`na uloga vo islamizacijata na hristijanskoto naselenie poradi bliskosta na nivnite obredi so hristijanskite. Aktivni se i denes, posebno vo Republika Albanija i na Kosovo, a vo Republika Makedonija sedi{teto im e vo Arabati baba te}e vo Tetovo.
LIT.: John Kingsley Birge, The Bektashi order of Dervishes, London, 1965; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija, II, Skopje, 1983; M. Sertoðli, Bektaþilik nedir?, šstanbul, 1969; M. Shoublier, Les Bektashis et la Roumelie, Revue des etudes islamiques, III, Paris, 1927. Dr. \.

BIBL.: SovremennaÔ makedonskaÔ proza – razvitie zarube`nÎh slavÔnskih literatur na sovremennom Ìtape, Moskva, 1966, 401–449; Ko~o Racin i ro`denie makedonskoŸ proletarskoŸ literaturÎ, Zarube`nÎe slavÔnskie literatorÎ. HH vek, Moskva, 1970, 369–384; ŒgoslavskaÔ kritika o makedonskoŸ literature, NapravleniÔ i tendencii v sovremennom zarube`nom literaturovedenii i literaturnoŸ kritike, vÎp. 2, Moskva, 1976, 136– 148; Ko~o Racin. BelÎe zori. Predislovie, Moskva, 1982, 5–23; KoncepciÔ realizma v ŒgoslavÔskoŸ kritike konca 50-h–70-h gg. XIX v., Realizm v literaturah stran

BEL TEROR – dr`aven teror po podelbata na Makedonija (1913), koga balkanskite monarhii sproveduvale politika na `estok teror protiv makedonskoto naselenie. Makedonskoto ime i makedonskiot jazik bile zabraneti i progonuvani, kako i sekakvo javno izrazuvawe na makedonskata etni~ka svest (jazikot, tradiciite i narodnite obi~ai). Razni teroristi~ki organizacii („Gr~ko-makedonska tupanica#, „Zdru`enie protiv bugarskite banditi#) go terorizirale makedonskoto naselenie da ja prifati denacionalizacijata i asimilacijata ili da emigrira. Vo Vardarskiot del na Makedonija srpskite vlasti isto taka sproveduvale dr`aven teror protiv makedonskiot narod so izgovor deka vodat borba protiv VMRO. Vo Egejskiot del na Makedonija gr~kite vlasti sproveduvale politika na etni~ki genocid nad makedonskoto naselenie. Vrz osnova na Konvencijata za „dobro-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BELASI^KA

B

volno iseluvawe#, 86.000 Makedonci bile prinudno proterani vo Bugarija. Se vr{el silen pritisok za iseluvawe i na ostanatoto makedonsko naselenie (tragedijata vo s. Trlis, 1924). Gr~kata politika na terorot kulminirala vo periodot na Metaksasovata diktatura (1936–1940), koga 5.000 Makedonci, poradi upotrebata na makedonskiot jazik, bile prateni po gr~kite zatvori i logori. Vo Pirinskiot del na Makedonija VMRO so likvidacii se presmetuvalo so svoite politi~ki oponenti. Vo periodot na Vtorata svetska vojna prodol`ila politikata na teror protiv makedonskoto naselenie. Vo Egejskiot i vo Vardarskiot del na Makedonija bile progonuvani privrzanicite na makedonskoto nacionalno i antifa{isti~ko dvi`ewe. Vo periodot na Gra|anskata vojna vo Grcija (1946–1949) politikata na bel teror na gr~kata dr`ava kulminirala: pove}e od 20.000 Makedonci go zagubile `ivotot, a teror se vr{el i vrz civilnoto naselenie (tragedijata vo s. B’mboki i Zagori~ani); 60.000 (me|u niv i 20.000 deca) bile prinudeni da emigriraat vo isto~noevropskite zemji. Vo Pirinskiot del na Makedonija, po ukinuvaweto na Kulturnata avtonomija (1948), prodol`ila politikata na progon. I vo NRM vlastite vr{ele odredeni vidovi represija vrz politi~kite neistomislenici i oponenti („avtonomisti#, „nacionalisti# ili „informbirovci#).
LIT.: S. Kiselinovski, Gr~kata kolonizacija vo Egejska Makedonija (1913–1940), Skopje, 1981; Hr. Andonovski, Vistinata za Egejska Makedonija, Skopje, 1971. St. Kis.

11. I do 10. VIII 2001 g., pogolem broj fotografii od koi se gledaat kriminalnite dela na ONA, kako i 11 krivi~ni prijavi protiv rakovodnite lica na ONA, podneseni od strana na MVR. Belata kniga e izdadena so cel dokazite za zlostorstvata na ONA da im se stavat na raspolagawe na telata i organite na me|unarodnata zaednica.
IZV.: Bela kniga ‡ terorizmot na t.n. Osloboditelna nacionalna armija, Skopje, 2002. LIT.: Qube Bo{kovski, Mojata borba za Makedonija, Skopje, 2004. Sv. [.

linata na rekata Struma. Najgolemata viso~ina iznesuva 2.029 m. Ima naporedni~ki pravec na protegawe i pome|u prednite reljefni celini e ograni~ena so rasedi i se izdiga kako tipi~en horst. Planinskoto bilo e zaobleno i neras~leneto so dol`ina od 58 km. Na na{ata strana najvisok vrv e Tumba (1.883 m). Osobeno se strmni severnite strani vo ~ie podno`je se javuva bawata Bansko (Strumi~ka Bawa) so temperatura od 72°C. Na Belasica se nao|a trome|eto me|u Makedonija, Grcija i Bugarija.
LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Reljefni karakteristiki na Isto~na Makedonija, „Geografski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979; A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2003. T. And.

BELAZELKOSKA, Zlatanka Kirilova (Skopje, 26. III 1948) – spec. po bolesti na ustata i parodontot, redoven profesor na St. f. vo Skopje. Magistrirala (1981) i doktorirala (1989) na istiot. Publikuvala 100 statii. Avtor na u~ebnikot „Oralna patologija#. Ja istra`uva ulogata na enzimite vo etiopatogenezata na progresivnata parodontopatija. E. M.

Panorama od Planinata Belasica

BELA KNIGA ZA TERORIZMOT NA ONA ‡ kniga na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na RM za terorizmot na „Osloboditelnata nacionalna armija“ na albanskoto malcinstvo vo Makedonija vo periodot od 22. I do 10. VIII 2001 g. i hronologija na nastanite od 1. II 2001 do 11. I 2002 g. Knigata sodr`i spisok na zaginatite i povredenite pripadnici na policijata vo vremeto na oru`enite dejstva, spisok na zaginatite i na povredenite stare{ini i vojnici na ARM, spisok na ubienite i povredenite civili vo teroristi~kite napadi na ONA, spisok na fizi~ki napadnatite i izma~uvani gra|ani od strana na pripadnicite na ONA, kako i spisok na kidnapiranite lica od ONA. Taa sodr`i i pregled na teroristi~kite napadi i provokacii na ONA vo periodot od

BELASICA – planina vo krajniot jugoisto~en del na Republika Makedonija. Se izdiga pome|u Strumi~kata i Petri~kata Kotlina na sever, Dojranskata, Butkovskata i Valandovskata Kotlina na jug i malata kotlina – rovot Kosturino na zapad, a na istok do-

BELASI^KA BITKA (29. VII 1014) – re{ava~kata bitka na car Samuil so Vasilij II. Za da go sopre katagodi{noto probivawe na vizantiskiot imperator Vasilij II, carot Samuil postavuva pregrada kaj Klu~kata Klisura. Kako takti~ki manevar, za da go prinudi imperatorot da ja razdvoi vojskata, go ispra}a Nestorica so vojska kaj Solun, no ne uspeal. Vo po~etokot Vasilij II bezuspe{no se obiduval da ja probie preprekata i koga bil gotov da se otka`e – strategot Nikifor Ksifija predlaga plan za napad i so zabrzan mar{ ja zaobikoluva Belasica od ju`nata strana, se iska~uva do vrvot i vo juri{ napa|a so golema vreva, spu{taj}i se kon Strumi~koto Pole. Istovremeno i Vasilij II izvr{uva napad, a Samuilovata vojska, nao|aj}i se pome|u dve vizantiski vojski, se razbeguva. Golem broj od Samuilovite vojnici se zarobeni ili ubieni. Samuil e spasen od Gavril Radomir, koj na kow go odnel vo Prilep.

Belasi~kata bitka na Samuila so Vasilij II (1014)

141

B

BELGISKO&MAKEDONSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

LIT.: Stjepan Antoljak, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1983; Branko Panov, Srednovekovna Makedonija, III, Skopje, 1983; Istorija na makedonskiot narod, I Skopje, 2000; Van~e Stoj~ev, Voena istorija na Makedonija, Skopje, 2000; Milan Bo{kovski, Makedonija vo XI i XII vek (nadvore{ni upadi na teritorijata na Makedonija), Skopje, 1997. B. R.-J.

se pribral vo Sofija (1894). Po vra}aweto od zato~enie napi{al beznasloven i nezavr{en memoarsko-literaturen tekst na makedonski jazik so gr~koto pismo „Zapis za taksiratot i makata#.
BIBL.: Memoarski zapisi za Ohridskiot zagovor (Raskaz na makedonski jazik). Podgotvile: Bla`e Ristovski i Nikola Celakoski, Ohrid, 2001. LIT.: Bla`e Ristovski, „Memoarskite zapisi za Ohridskiot zagovor# na makedonski jazik od Zafir Belev, „Prilozi#, OLLN MANU, XXV, 1–2, 2001, 49–67. Bl. R.

Acev“. Zaginal vo borba so balisti~kite sili.
LIT.: Beno Ruso, Revolucionerniot lik na Trajan Belev, „Pelister“, jubileen vesnik, br. 3, Bitola, 22. IV 1971; Kole Bendevski – Mijal Grbevski, Revolucionernata dejnost na Trajan Belev-Goce, Bitola i Bitolsko vo NOV 1943-1944, kn. vtora, Bitola, 1982, 563-594; \or|i DimovskiColev, Trajan Belev-Goce, Bitola, 1987. S. Ml.

BELGISKO–MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Zapo~nuvaat so Vienskite (fevruari 1903) i so Mirc{tegskite (oktomvri 1903) reformi na turskata `andarmerija, preku rasporeduvawe mal kontingent me|unarodni (vklu~itelno i belgiski) voeni sili. Pretstavnici na makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe od Belgija vr{at snabduvawe so oru`je na VMRO. Zna~ajni makedonski intelektualci prestojuvaat ili studiraat vo Belgija (na pr., gemixijata Pavel [atev vo 1912 g. diplomira na Pravniot fakultet vo Brisel). Kralstvoto Belgija ja priznava RM na 6. I 1993 g. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 14. II 1994 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na Kralstvoto Belgija vo RM e Gaston van LuisAdams (Gaston van Louis-Adams). Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo Belgija e Jovan Tegovski. Pripadnici na Armijata na Belgija doa|aat vo RM kako del od UNPROFOR/UNPREDEP, od Kosovskiot verifikacionen koordinativen centar, od Zadninskiot {tab na KFOR, od [tabot na NATO, od misijata „Neophodna `etva#, od [tabot na „Kilibarna lisica# i od „Konkordija#.
LIT.: Ahil Tunte, Republika Makedonija-prva dekada (1990–1999), Skopje, 2005. T. Petr.

„BELEZI# (april 1967 – 1968) – mese~no spisanie za literatura, kultura i umetnost vo Skopje. Negovata pojava e izraz na zabrzaniot razvoj na sovremenata makedonska literatura, na previrawata vo nea i na mlade{kiot entuzijazam karakteristi~en za {eesettite godini. Glaven i odgovoren urednik Dimitar Ba{evski. Redakcija: Todor ^alovski, Dragica Stoilkovska, Konstantin Popovski, Arslan Ismail, Hasan Merxan i Aqu{ Kamberi. V. Toc. BELIJA, Bo`idar (Rieka, Hrvatska, 20. XI 1904 – Zagreb, Hrvatska 1981) – redoven profesor na Med. f. vo Skopje. Vo 1948 g. doa|a od zagrepskiot Farm. f. (Katedra po galenska farmacija) i formira Katedra po hemija i biohemija na novoformiraniot Med. f. Bil {ef na Katedrata (1948– 1960), a do 1954 g. ja vodel i nastavata po biohemija na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet i na PMF.
IZV.: „Zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje#, Skopje, 1967. D. S.-B.

Krsto Belev

BELEV, Zafir \or~ev (Ohrid, 1845 – s. Kostenec, Sofisko, 1907) – makedonski deec i op{testvenik, u~esnik vo Ohridskiot zagovor i avtor na memoarski (avtobiografski) zapis na makedonski jazik. ^len na Op{tinskiot sovet. Poradi narodopolezna dejnost osuden e na {estmese~en zatvor (1871). Godina i pol prestojuval vo Rusija, a po vra}aweto rabotel vo rodniot grad kako kafexijagostilni~ar. Kako ~len na ohridskata zagovorni~ka grupa {to razvila revolucionerna aktivnost vo Jugozapadna Makedonija, bil eden od sostavuva~ite i dostavuva~ite na edna peticija (so 24 pe~ati od okolnite sela) {to mu bila predadena na ruskiot konzul vo Bitola (1880), poradi {to bil osuden na do`ivoten zatvor vo krepost. Po tri i polgodi{en prestoj vo Bitolskiot zatvor, bil ispraten na zato~enie vo PeasKale (Jemen), no bil amnestiran i
142

BELEV, Krsto Dimitrov (s. Gorno Brodi, Sersko, 5 III 1908 – ?, 1978) – bugarski pisatel (od makedonsko poteklo), avtor na mo{ne popularniot i ~esto izdavan roman †Planino, Pirin-planino# (1934) vo koj se komentira smrtta na Goce Del~ev. Avtor na raskazi, romani, patopisi i reporta`i. Po balkanskite vojni so semejstvoto se preseluva vo Bugarija. Kako mladinec zema u~estvo vo komunisti~koto dvi`ewe vo Bugarija za {to e progonuvan i pove}epati osuduvan i dolgo le`i v zatvor, kako politi~ki delikvent. Bil emigrant vo Francija i vo Romanija, podolgo vreme prestojuval i vo SSSR, a vo tekot na Vtorata svetska vojna e interniran vo logorite za politi~kite oponenti na fa{izmot vo Bugarija (Gonda-Voda i Krsto-Pole). Mo{ne ploden kako avtor. Dobar del od negoviot bogat opus e posveten na makedonski temi.
BIBL.: Probivot, 1937; Planino, Pirin-planino, 1934, 1939; Prokudenite povest za begalcite od Makedonija, 1945; Nova Makedonija, patopis, 1945; Rodna zemja, povest, 1945; Vo mojata tatkovina, Makedonija, rodinata pod ropstvo, 1945; Begal~e, povest, 1949. G. T.

BELISTOJANOSKI, Petar (Prilep, 11. X 1973) – profesor po fizi~ka kultura, karatist. Diplomiral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (2003). Bil ~len na Karate klubot †Vodno# vo Skopje i kadetski i juniorski reprezentativec na Jugoslavija. Na Balkanskite prvenstva osvoil zlaten, srebren i 3 bronzeni medali, a na Evropskoto juniorsko prvenstvo vo Madrid (1994) bronzen medal. Toj e seniorski prvak na Makedonija (1993– 2001 i 2004). Nastapil ~etiri pati na svetski prvenstva. Izbran e za najdobar sportist na Makedonija (1994). D. S. BELI], Aleksandar (Belgrad, 2. VIII 1876 – Belgrad, 26. II 1960) – lingvist, profesor i rektor na Belgradskiot univerzitet, ~len i pretsedatel na Srpskata kralska akademija (podocna SANU), ~len na pove}e akademii na naukite i nau~ni dru{tva vo FNRJ/ SFRJ i vo stranstvo. Studiite gi zavr{il na Univerzitetot vo Moskva i vo Odesa, doktoriral na Univerzitetot vo Lajpcig. Na Belgradskiot univerzitet vo 1899 g. e imenuvan za docent i ponatamu e izbiran vo site zvawa. Bil profesor po srhr. jazik i slovenska filolo-

BELEV, Trajan (psevd. Goce) (s. \avato, Bitolsko, 4. I 1902 – s. Klenoec, Ki~evsko, 6. X 1943) – pe~albar i nacionalen deec. Bil ~len na KPJ (1938) i prvoborec vo NOAVM; ~len na Okru`niot operativen voen {tab vo Bitola (1942), politi~ki komesar na NOPO „Damjan Gruev“ i zamenikpoliti~ki komesar na Prviot bataljon na Vtorata operativna zona na NOV i POM „Mir~e

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BELOSKI

B

nosi so verskite zaednici (1986‡1991). U~estvuval vo rabotata na Venecijanskata komisija na Sovetot na Evropa kako nejzin ~len (1998‡2004). Koavtor e na nekolku u~ebnici od oblasta na samoupravno-zdru`eniot trud, trudovoto pravo i pravoto na dru{tvata. Aktivno e vklu~en vo privatizacijata na op{testvenata sopstvenost (1993 ‡2003).
Aleksandar Beli}

LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godini 1951‡2001, Praven fakultet, Skopje, 2001. Sv. [.

gija. Po~esen profesor na Moskovskiot dr`aven univerzitet, osnova~ i urednik na sp. „Ju`noslovenski filolog“ i „Na{ jezik“. Objavil nad 600 nau~ni prilozi. Se zanimaval so dijalektologija i istorija na srpskiot, hrvatskiot i slovene~kiot jazik, so normata i leksikografijata na srpskiot (srpskohrvatskiot) jazik. Makedonskiot jazik najnapred go smetal za arhai~en srpski dijalekt od Stara Srbija, podocna evoluiral vo svoite sfa}awa i gi istaknuva posebnostite na mak. jazik. Po 1945 g. gi priznava postoeweto i istorijata na mak. jazik.
IZV.: Zbornik lingvisti~kih i filolo{kih rasprava u ~ast A. Beli¢u o ~etrdestgodi{wici wegova nau~na rada, Beograd, 1937; Zbornik radova o Aleksandru Beli¢u, SANU, Beograd, 1976. LIT.: Izabrana dela Aleksandra Beli¢a u 14 tomova, Beograd, Zavod za izdavawe uxbenika, 1995–2000. BIBL.: O jezi~koj prirodi i jezi~kom razvitku (1941); Dijalekti Isto~ne Ju`ne Srbije (1905), Gali~ki dijalekat (1935) i dr. Q. Sp.

BELOV BAIR – mesnost na 6 km od gradot Razlog kon Predel kade {to, po `estoki ma~ewa, bile strelani 13 antifa{isti (29. V 1944), sorabotnici na partizanite. Bile zakopani vo zaedni~kata grobnica.
LIT.: Georgi T. Madolev, VÍorÍ`enata borba v pirinskiÔ kraŸ 1941–1944, SofiÔ, 1966; BezsmÍrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrÍg, SofiÔ, 1971. V. Jot.

„BELOMOREC“ (Solun, 2-7. XI 1912) – dneven politi~ko-op{testven vesnik. Go ureduvale A. Tomov, K. Dimitrov, Pavel [atev (podocna zamenet so Emanuel Ljap~ev) i I. Nedelkov (odgovoren urednik). Bil pe~aten vo pe~atnicata na K. Ten~ov. Objaveni se vkupno 6 broja. Vo prviot broj se deklariral kako prodol`enie na v. „Pravo“. Se pojavil vo vremeto na vospostavuvaweto na bugarskata okupacija na Solun i se zalagal za „naj~istiot demokratizam“, so Makedonija vo granicite na Bugarija. Gr~kata voena cenzura go dala na sud (5. XI 1912), po {to bil prodaden na grupa evrejski novinari koi prodol`ile da go izdavaat pod istoto ime, no na francuski jazik.
LIT.: St. Simeonov, BÍlgarskiÔ pe~at v MakedoniÔ, SÍbornik Solun, SofiÔ, 1934, 256; D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980; 179-181; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 34-35. S. Ml.

BELORUSKO–MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Republika Belorusija ja priznava RM na 20. IV 1992 g. Diplomatski odnosi se vospostavuvaat na 20. I 1993 g. Prv vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo Belorusija e Gane Todorovski (nerezidenten, od Moskva).
IZV.: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM, Skopje, 2006. T. Petr.

Qubomir Belogaski: Pestingrad (1956)

Tito Beli~anec

BELI^ANEC, Tito (Prilep, 24. VII 1946) ‡ univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno u~ili{te, gimnazija i Praven fakultet zavr{il vo Skopje (1969). Doktoriral na istiot fakultet na tema „Institucionalnite oblici na samoupravno-zdru`eniot trud“ (1979). Izbran e za asistent (1970), a potoa za redoven profesor po delovno pravo na Pravniot fakultet (1991). Izbran za ~len, a potoa i za potpretsedatel na IS na Sobranieto na SRM i za pretsedatel na Komisijata za od-

BELOGASKI, Qubomir (Del~evo, 15. IV 1911 – Skopje, 15. II 1994) – slikar, univerzitetski profesor, najpoznat makedonski akvarelist, osnovopolo`nik na makedonskata moderna umetnost. Diplomiral na Umetni~kata {kola vo Belgrad (1938). Toj e osnova~ na Grafi~kiot otsek vo U~ili{teto za primeneta umetnost vo Skopje (1949). Bil redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Vo Muzejot na sovremenata umetnost vo Skopje, imal golema retrospektiva (1978). Rabotel impresionisti~ki pejza`i od Makedonija i od Jadranskiot breg (Vezilka, 1945; Bled, 1958; Pestin grad 1, 1955).
LIT.: Qubica Damjanovska, Qubomir Belogaski, Skopje, 1978; Lazo Plavevski, Qubomir Belogaski, Skopje, 1991. S. Ab.-D.

Dim~e Beloski

BELOSKI, Dim~e ([tip, 25. X 1923) – nacionalen deec, politi~ar, op{testvenik i diplomat. Studiral pravo. Bil ~len na SKOJ (1941) i na KPM (1943). Kako istaknat u~esnik vo NOAVM, bil politi~ki komesar na ~eta i na bataljon vo voenite edinici na NOV i POM, a potoa politi~ki komesar na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944). Po Osloboduvaweto ja zavr{il Vi{ata politi~ka {kola †\uro \akovi}# vo Belgrad i izvr{uval razni partiski, op{testveni i diplomatski dol`nosti: politi~ki sekretar na Oblasniot komitet na KPM vo Skopje, sekretar na PK na SKOJ
143

B

BELUR

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

za Makedonija, ~len na CK SKM, pratenik vo Sobranieto na NRM, direktor na NIP †Nova Makedonija#, ~len na Izvr{niot sovet na SRM, zamenik na postojaniot pretstavnik vo Postojanata misija na SFRJ vo Wujork, ambasador na SFRJ vo Kanada i vo SAD i pretstavnik na SFRJ vo OON, pomo{nik dr`aven sekretar na SFRJ za nadvore{ni raboti (1965–1969), ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ i sekretar na CK na SKJ. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Tito i makedonskoto nacionalno pra{awe. Progresivnata misla za makedonskoto pra{awe i barawe za samoopredeluvawe (1878-1945), Del~evo, 1988, 225-231. IZV.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411945. Dokumenti, Kumanovo, 1988. S. Ml.

rok~iwa na glavata, so krvavi o~i i vlaknesto telo. Liceto mu e crno, so {ilesta brada, a nosot iskriven. Ima i opa{ka, a u{ite mu se kako na koza. Na racete ima Tr. P. dolgi prsti. BENDEVSKI, Kole (s. \avato, Bitolsko, 17. VI 1908 – Skopje, 25. IV 1991) – prvoborec i op{testvenik. Na petnaesetgodi{na vozrast zaminal pe~albar vo SAD, rabotej}i kako voza~-taksist i rabotnik vo `elezarnica vo Geri i vo ^ikago i se zapoznal so komunisti~kata ideologija. Poradi ilegalniot prestoj, bil uapsen i sproveden vo zatvorite vo Wujork i na ostrovot Wufeundland, a potoa deportiran vo Solun (1932). Po vra}aweto rabotel kako avtoprevoznik, a politi~ki se aktiviral vo vremeto na izborite (1938) i potoa stanal ~len na KPJ (1939). Kako aktivist na NOAVM, bil uapsen (1942–1944) vo zatvorite vo Bitola, Skopje i Idrizovo, po {to zaminal kako borec na Sedmata makedonska NO brigada. Po Osloboduvaweto bil direktor na avtosoobra}ajni pretprijatija vo Bitola i vo Skopje, na~alnik na Vozniot park na Vladata na NRM, direktor na „Makedonija pat“ i e penzioniran kako na~alnik vo Avtosoobra}ajnoto u~ili{te †Boro Petru{evski# vo Skopje (1964). Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Vo Skopskiot centralen zatvor, „13 Noemvri“, X, 10, Skopje, 1971, 2; La`ni svedoci, Okovani vo prangi, Skopje, 1981, 71-75; Formiraweto i rabotata na prvata partiska }elija vo seloto \avato 1941 i 1942 godina, Bitola i Bitolsko vo NOV 1941 i 1942, kn. vtora, Bitola, 1978, 359-375 (koavtorstvo so Todor ^atalovski i Mijal Grbevski); U~estvoto na \ava{tani vo akcijata na s. Ka`ani, Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola, 1982, 158-160 (koavtorstvo so Todor ^atalovski i Mijal Grbevski); Revolucionernata dejnost na Trajan Belev-Goce, Bitola i Bitolsko vo NOV 1943–1944, kn. vtora, Bitola, 1982, 563-594 (koavtorstvo so Mijal Grbevski). S. Ml.

Jovan Bel~ovski

BEL^OVSKI, Jovan (s. Rusinovo, Male{evsko, 7. VIII 1941) – univerzitetski profesor. Se {koluval vo rodnoto selo. Zavr{il Sredno bogoslovsko u~ili{te vo Prizren, Filolo{ki fakultet (romanistika) vo Belgrad, magistriral vo Skopje (1982), a doktoriral vo Zagreb (1993). Bil nastavnik vo s. Argulica, [tipsko, vo Oxaci (Vojvodina), vo Srednoto bogoslovsko u~ili{te „Sv. Kliment Ohridski“ vo Dra~evo i na Pravoslavniot bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski“ vo Skopje. Redoven profesor i dve godini dekan na Fakultetot. Avtor na nau~ni i stru~ni prilozi i na monografii. U~esnik na nau~ni sobiri i konferencii.
BIBL.: Istoriskite osnovi za avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, (Skopje, 1985, 188); Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, (Skopje, 1997, 663); Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do zabranata na nejzinata dejnost – 1767 godina, (Skopje, 2006, 118). Al. Tr.

Irfan Belur

BELUR, Irfan (Irfan Belur) (Skopje, 1954) – artist vo Turskata drama pri Teatarot na narodnostite vo Skopje. Sega `ivee i raboti vo Danska. Isto taka e poet i dramski avtor. ^len e na DPM (od 1984 g.) i avtor na poetskoto delo: „Crniot krug“ (1980), na dramskite tvorbi: „Mehmet“ (1982), „Lu|e i gulabi“ (1984), „Kartonska kutija“ (1986).
LIT.: Poeti od Makedonija, Skopje, 2002. A. Ago

BEL^EV, Ivan (s. Rusinovo, Male{evsko, 1867 – s. Rusinovo, Male{evsko, 24. I 1921) – male{evski selski vojvoda. U~estvuval vo borbite kaj s. Rusinovo, kade {to zaginal Dame Gruev. Bil dobrovolec (1913) vo XIII kuku{ka ~eta vo borbite za osloboduvawe na Makedonija od otomanskata vlast. Bil ubien od srpskite vlasti vo blizina na rodnoto selo.
IZV.: CDA, f.: 1, op. 1, a.e. 2, l. 159. Al. Tr.

BEN LEV, Josef (Bitola, 1500 – Solun, 1580) – rabin, specijalist za evrejskoto pravo. Se preselil vo Solun (1534), stanal pretsedatel na Evrejskiot sud vo Solun. Gi branel interesite na solunskite esnafi za proizvodstvo na tkaenini vo ramkite na feudalnoto esnafsko zanaet~istvo. Se pro~ul kako za{titnik na bednite Evrei. Do{ol vo sudir so pretstavnicite na evrejskata elita, pa negovite sinovi bile ubieni, a toj moral da izbega vo Istanbul. Avtor na ~etiritomno delo (pra{awa i odgovori) pe~ateno vo Carigrad (1556, 1573 i 1597). Negovite „responces“ bile prepe~ateni vo dva toma vo Amsterdam (1726).
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; EvreŸski izvori za obcestveno–ikonomi~eskoto razvitie na Balkanskite zemi prez XVI vek, I, SofiÔ, 1958; EvreŸski izvori za obÈestveno–ikonomi~eskoto razvitie na Balkanskite zemi prez XVII vek, II, SofiÔ, 1960. J. Nam.

BEL^EV, Kostadin (s. Capari, Bitolsko, 1874 – Sofija, 19. IV 1945) – u~itel, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, bitolski vojvoda. Vo tekot na maj 1902 g. bil zatvoren i le`el vo osmanliskiot zatvor Katilane vo Bitola. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta. Potoa stanal sve{tenik i |akon pri Bugarskata egzarhija vo Carigrad.
IZV.: CDA, f.: 933, op. 1, a.e. 95, l. 269. Al. Tr.

BENG ‡ romsko imenuvawe na |avolot. Ima indisko poteklo (Bengalski Zaliv vo Indija). I spored romskite veruvawa |avolot ima lik na ~ovek, so mali

Trajan Bendevski

BENDEVSKI, Trajan (s. \avato, Bitolsko, 1937) – pravnik, univ. profesor. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Bitola. Dip-

144

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

†BERAN^E#

B

lomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). Magistriral (1973) i doktoriral (1985) na Pravniot fakultet vo Skopje. Predaval Me|unarodno privatno pravo na Pravniot fakultet vo Bitola (1984–1994) i Me|unarodno privatno pravo i Pravo na EU na Praveniot fakultet vo Skopje (1994–2003) i na FON vo Skopje (od 2003). Bil generalen sekretar na Univerzitetot „Kiril i Metodij# vo Skopje (1965–1980) i dekan na Pravniot fakultet vo Bitola (1986–1988). Arbiter e vo Postojaniot izbran sud (Arbitra`a) pri Stopanskata komora na RM (1993–) i vo me|unarodni trgovski arbitra`i. Avtor e na nad 60 nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na me|unarodnoto privatno pravo i pravoto na EU.
BIBL: Pravo na EU, Skopje 2000; Me|unarodno privatno pravo, Skopje 2005. IZV.: Arhiva na Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje, 2007. T. Petr.

poznata kako rudnik Bentomak kaj Kriva Palanka. So prekini Bentomak do denes vr{i eksploatacija na fino disperzni bentonitski glini so visok kvalitet. Debelinata na podinskiot sloj kaj Rankovci e 6 m, a vo krajnite delovi postoi listest bentonit so debelina od 11 m.
LIT.: S. Raki}, K. Petrovski, Nemetali~ni mineralni surovini vo Makedonija, Sovetuvawe vo Ohrid, 1990; M. Stojanovi}, Nao|ali{ta na nemetalni mineralni surovini vo Makedonija. Skopje, 2005. T. Ser.

mansko naselenie vo Turcija. Na nivno mesto vo B. se naseleni Grci od Trakija i Turcija. B. osobeno brzo se razviva vo vtorata polovina na minatiot vek. Negovoto naselenie od 29.500 `. vo 1971 g. se nagolemuva na 43.500 `. vo 2002 g. Denes B. e centar na okolija, so razviena industrija, a vo Solunskoto Pole se podignati golemi povr{ini pod ovo{tarnici, posebno nasadi od praski.
LIT.: Todor Simovski, Naseleni mesta vo Egejska Makedonija, kn. II, Skopje, 1978. Al. St.

BENDEREV, Anastas Georgiev (Gorna Orahovica, 25 III/6. IV 1859 – Sofija, 17. XI 1946) – ruski general. Se interesiral za vostanicite i za begalcite po Kresnenskoto vostanie i za polo`bata vo Makedonija po Ilindenskoto vostanie. Avtor e na knigata †Voennax gograf%x i statistika Makedonii i sosednÎhÍ sq ne\ oblasteŸ# (S.-PeterburgÍ, 1890).
LIT.: General Anastas Benderev. Spomeni – pisma. SÍstavitel, redaktor i avtor na Predgovora NikolaŸ Igov, Sofi®, 1990. M. Zdr.

BENDIDA – edonsko-pierisko bo`estvo, so kult kaj Struma. Bendida ja pretstavuva „Golemata Majka# („Megale Thea#). Ikonografski se pretstavuva so: kus hiton, nametka od `ivotinska ko`a (nebris), ~izmi, frigiska kapa i kopje. Kultot se povrzuva so pajonskite kultovi posveteni na Artemida i so brigiskoto bo`estvo Bendida. Posebno e po~ituvana kaj Bitinite preseleni od Strimon vo Mala Azija, {to e posvedo~eno so nazivot na mesecot Bendideios i so likovnite prikazi na monetite na bitinskiot kral Nikomed (III v. od st.e.): bo`ica so me~, {tit i dve kopja.
LIT.: D. Srejovi¢, A. Cermanovi¢, Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd, 1979; D. Popov, Bendida, Sofi®, 1981; N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997. A. [uk.

BER (VERIJA) – grad vo Egejskiot del na Makedonija, Republika Grcija, so 43.500 `. (2002 g.). Se nao|a vo isto~noto podno`je na Negu{ka Planina, na koja zapadno od gradot se izdiga vrvot Sirovuna (1.804 m), a na istok se {iri prostranoto Solunsko Pole. Jugoisto~no od gradot pominuva me|unarodniot pat E-75, koj go povrzuva B. so Solun, a preku gradot vodi i `elezni~kata linija Solun–Voden–Bitola. Raspolo`en na preodot od ramnica vo ridsko–planinski prostor, so mediteranska klima, B. otsekoga{ imal odli~ni prirodni uslovi za razvoj. Se smeta za eden od najstarite gradovi vo Makedonija. Na 11 km jugoisto~no od gradot se nao|a anti~kiot arheolo{ki lokalitet Vergina, kade {to e otkriena grobnicata na makedonskiot kral Filip II so zlatniot sarkofag, na koj e izgravirano {esnaesetkrakoto sonce, simbolot na makedonskata dinastija. Od krajot na VI v., koga teritorijata na Makedonija bila naselena so Sloveni, gradot prodol`il da se razviva pod makedonskoto ime Ber. Za vreme na osmanliskoto vladeewe vo nego glavno `iveele Makedonci i Turci. Promena vo etni~kata struktura na naselenieto e izvr{ena vo periodot me|u dvete svetski vojni. Toga{ del od makedonskoto naselenie nasilno e preseleno vo Bugarija, a musli-

Ma{ko oro Beran~e

„BERAN^E“ ‡ makedonsko ma{ko narodno oro so ritam 18/16 (2, 2, 3, 2, 2, 2, 2, 3). Se igra so dr`ewe za kitkite na racete, koi se malku svitkani vo laktite. Toa e tipi~no ma{ko borbeno oro, so visoki balansirawa vo bavniot del, a so potskoci, doskoci i ostri dvi`ewa vo brziot del. Vo vtoriot del se igra i vo parovi, pri {to leviot igra~ go podignuva desniot visoko nad sebe (race za race). Vo minatoto naj~esto se igralo vo Bitolsko.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski narodni ora, Skopje, 1977, 215. \. M. \.

BENTOMAK – rudnik na bentonitski glini kaj Kriva Palanka. Pod imeto Bentomak e opfatena kompanija koja vo 70-tite godini na minatiot vek vr{ela eksploatacija na bentonitskite glini vo Slavi{ko Pole. Toa se nao|ali{tata Rankovci, Ginovci i Lubanci. Kaj nas taa kompanija e

Ber (Verija)

145

B

BERAR

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

vata operativna zona na NOV i POM, voen rakovoditel na Prvata makedonsko-kosovska NOUB i komandir na ~eta vo Vtorata makedonska NO brigada. Zaginal vo borba so germanskite sili.
LIT.: Zbornik na zaginati borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Kru{evo i Kru{evsko vo NOV 1941 – 15 maj 1945, Kru{evo, 1994, 84-85. S. Ml.

materijali. So Zakonot za berzi na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi (1992), formirana e Agroberza, kako javno pretprijatie. Vo dosega{noto rabotewe Agroberzata, poradi nedostig na finansiski sredstva, ne uspea da ja ostvari svojata funkcija i da postigne zabele`itelni rezultati.
Dr. \o{.

Viktor Berar

BERAR, Viktor (Victor Bérard) (Morez di @ira, Francija, 10. VIII 1864 ‡ Pariz, 13. XI 1931) ‡ francuski politi~ar i univ. profesor, balkanolog, istra`uva~ na makedonskoto minato. Bil profesor vo Ñcole des Hautes études i Ñcole supérieure de Marine, a potoa senator i konzul. Objavil prevod na „Odiseja# so komentari, pove}e knigi za Isto~nata kriza (1875‡1881) i za istorijata na balkanskite narodi. Osobeno zna~ajni se negovite knigi „Makedonija“ (1897) i „Za Makedonija“ (1904).
BIBL.: La Turquie et l’hellénisme contemporain, Paris, 1893; L’origine des cultes arcadiens, Paris, 1894; La Macédoine, Paris, 1897; Les affaires de Gr#te, Paris, 1898; L’ Angleterre et l’impérialisme, Paris, 1900; Pro Macedonia, Paris, 1904; La Révolution Turque, Paris, 1909; La Serbie: son histoire, ses victoires, son peuple, Paris, 1915 i 1916; La pierre de Kossovo, Revue yougoslave, Paris, 1919. S. Ml.

BERGER, Josip (Novi Sad, 1929) – klini~ki psiholog, univerzitetski profesor vo Belgrad i vo Skopje. Gi zavr{il studiite po psihologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1955) i rabotel na Nevropsihijatriskata klinika na Medicinskiot fakultet vo Belgrad. Redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1991). Vo periodot 1978–2003 bil anga`iran i vo nastavata na dodiplomskite i postdiplomskite studii na Institutot za psihologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (Klini~ka psihologija). Ja razvil klini~kata psihologija kako predmet na psiholo{kata nauka i gi postavil osnovite za prakti~nata rabota na klini~kite psiholozi. Objavil nad 200 stru~ni i nau~ni trudovi.
BIBL.: Psihodijagnostika, 1979; Ror{ahova tehnika procene li~nosti: teorija i prakti~na primena, 1979; Tre¢i roditeq – novi pravci grupne terapije, 1980. LIT.: 80–godina Instituta za psihijatriju Klini~kog centra Srbije u Beogradu, 1923–2003, Beograd, 2003. V. Arn.

BERZITI – slovensko pleme vo Makedonija, v. Verziti. BERZITIJA – oblast i sklavinija vo Makedonija, v. Verzitija. BERI], Milenko Borislavov (Stara Palanka, Srbija 12. X 1899 – Belgrad, Srbija, 1986) – ginekolog-aku{er, redoven profesor na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Berlin (1924) i specijaliziral ginekologija i aku{erstvo vo Berlin i vo Pariz. Vo 1951 g. e imenuvan za redoven profesor, {ef na Katedrata po ginekologija i aku{erstvo i direktor na Ginekolo{ko–aku{erskata klinika vo Skopje i na ovie funkcii ostanuva do 1957 g. Z. X. BERKE[, Ivan (Bjelovar, Hrvatska, 1910 – Belgrad, Srbija 1997) – biohemi~ar, redoven profesor na Med. f. Doktoriral vo Zagreb (1939). Vo Makedonija pristignal od zagrepskiot Med. f. i go osnoval Institutot za biohemija pri Med. f. vo Skopje (1954) i bil direktor i {ef na Katedrata po biohemija (1954–1960). Karierata ja prodol`il na Farm. f. vo Belgrad.
LIT.: „Zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje#, Skopje, 1967. D. S.-B.

Dimitar Berberovski

BERDANKA ‡ pu{ka od po~etokot na vtorata polovina na XIX vek, opeana vo makedonskite narodni pesni. Taka e imenuvana spored amerikanskiot general i konstruktor na oru`je Hajrem Berdan (Hiram Berdan) (?‡1893). Taa e so usovr{en zatvora~ so preklopuvawe nanapred i so ~epno vrtewe i toga{ bila koristena vo vooru`uvaweto na evropskite armii.
LIT.: Pan~o Mihailov, B†lgarski narodni pesni ot Makedoni®, Sofi®, 1924, 259; Zbirka na makedonski narodn i pesni. Redaktiral; Bla`e Koneski. Skopje, 1945, 330; Bitola, babam Bitola. Narodni pesni vo koi se spomenuva Bitola. Sobral, predgovor i re~nik napi{al prof. Filip Kavaev. Bitola, 1959, 90. S. Ml.

BERBEROVSKI, Dimitar (psevd. Ta}a, Eftim, Berber-Klime) (Kru{evo, 23. VI 1921 – Tu{in, Meglensko, 18. I 1944) – nacionalen deec i prvoborec. Po primaweto za ~len na KPJ (fevruari 1942) preminal vo ilegalstvo i stanal borec na Kru{evskiot NOPO „Pitu Guli“ (16. IV – do krajot na noemvri 1942). Potoa so grupa borci od odredot preminal na ilegalen prestoj na teritorijata pod italijanska okupacija (Ki~evo, Gostivar i Tetovo). Naskoro stanal borec na Gostivarskiot NOPO (mart 1943), potoa borec vo Ki~evsko-mavrovskiot NOPO, vo NO bataljon „Mir~e Acev“, zamenik komandant na Pr146

BERDE ‡ najgolem `i~en trza~ki muzi~ki instrument, vid tambura so ~etiri `ici i basovska harmonska funkcija. Mnogu retko se sre}ava vo makedonskite tambura{ki orkestarski sostavi.
LIT.: Dragoslav Devi¢, Etnomuzikologija, III deo (skripta), Beograd, 1977, 192. \. M. \.

BERZA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI – specijalizirana produktna berza za razni vidovi zemjodelski proizvodi i repro-

BERLINSKI KONGRES (13. VI – 13. VII 1878) – kongres na {este evropski golemi sili: Rusija, Germanija, Avstro-Ungarija, Velika Britanija, Francija i Italija, od edna, i Osmanliskata Dr`ava od druga strana za revidirawe na teritorijalnite re{enija sodr`ani vo preliminarniot Sanstefanski miroven dogovor (3. III 1878), ednostrano nametnat od Rusija po pobedata vo Vojnata (1877/1878). So Dogovorot potpi{an na 13. VII bil anuliran preliminarniot Sanstefanski dogovor i utvrden nov poredok na Balkanot spored koj Makedonija vo nejzinite prirodni i etni~ki granici se zadr`uvala vo sostavot na Osmanliskata Dr`ava. Vladata vo Carigrad bila zadol`ena (~l. 23) da vovede ureduvawe utvrdeno so Statut, po primerot na Statutot za ostrovot Krit prisposoben na mesnite potrebi. Trebalo da se vovede oddelna uprava na provincijata so generalen guverner i so Upraven sovet na op{tata uprava, finansiska uprava i sudska vlast,

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BEROVSKA

B

Berlinskiot kongres (1878)

so soodvetna zastapenost na naselenieto (muslimani i hristijani) vo site organi.
LIT.: Aleksandar Hristov – Jovan Donev, Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1875–1919, Skopje, 1994; Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dr`ava, 1, Skopje, 1981. M. Min.

se igra vo 2/4 ritam, so dr`ewe na racete slobodno spu{teni nadolu. Se igra poletno, so sitni brzi ~ekori na polustapalata i so dosta potskoknuvawa i doskoknuvawa.
LIT.: Mihajlo Dimoski, Makedonski narodni ora, Skopje 1977, 73. \. M. \.

Samuil Borisovi~ Bern{tejn

BERN[TEJN, Samuil Borisovi~ (Bern[tejn, Samuil Borisovi~) (Barguzin, Ist. Sibir, 3. I 1911 – Moskva, 6. X 1997) – ruski lingvist, etnolog, slavist, bugarist i makedonist. Dolgogodi{en rakovoditel na Katedrata za slovenska filologija na Moskovskiot univerzitet †Lomonosov# i na Oddelot za slavistika i balkanistika na AN SSSR. Avtor na ok. 400 nau~ni trudovi, vklu~itelno i 18 knigi. ^len na MANU nadvor od rabotniot sostav (1969). Eden od prvite slavisti {to (vo prvoto izdanie na Golemata sovetska enciklopedija, 1938) go odbele`a postoeweto na makedonskiot jazik kako poseben ~len na slovenskoto jazi~no semejstvo. Vo Odeskiot arhiv (1934) ima najdeno del od korekturite od neobjavenoto sp. †Vardar# na K. P. Misirkov. Objavi dve statii za toa spisanie.
LIT.: R. Usikova, Akad. Samuil Borisovi~ Bern{tejn (1911–1997), MJ, XLVIII–L, Skopje, 2000, 405–7. Z. T.

BEROVO – grad vo isto~niot del na Republika Makedonija so 7.002 `. (2002). Se nao|a vo Male{evskata Kotlina na krajnite severni ogranoci na Male{evskite Planini od dvete strani na r. Bregalnica. Zafa}a povr{ina od 224 ha. Ima umereno-kontinentalna klima. Kako naselba po~nala da se formira vo sredinata na XVII v., koga `itelite od okolnite sela vo Male{ po~nale da se „berat# vo karavanskata stanica po {to taa go dobila i imeto Berovo. Od 1900 do 1931 g. naselenieto vo B. stagnira, potoa od 1948 g. pa navamu bele`i blag porast i vo 2002 g. vo gradot `iveele 7.002 `iteli. Od niv 6.404 ili 91,5% bile Makedonci, 459 ili 6,5% Romi, 91 ili 1,3% Turci, Srbi 14, Vlasi 6, Bo{waci 3 i drugi 25 `iteli. B. e sedi{te na op{tina koja zafa}a povr{ina od 59.807 ha, ima 9 naseleni mesta so 13.941 `. Od industriskite objekti vo gradot pova`ni se fabrikata za pamu~ni tkaenini „Male{evka#, drvniot kombinat „Ogra`den# i

rudnikot za jaglen „Ratevski [irini#. B. e centar na razvieno ovo{tarstvo, posebno za odgleduvawe slivi. Berovo so okolinata raspolaga so povolni uslovi za razvoj na turizmot. Toa osobeno se odnesuva za klimatskite, hidrografskite i pejza`nite pogodnosti. Poznati se turisti~kite lokaliteti: Ablanica, Lakite, Breza, Klepalska Reka, Ratevsko Ezero i dr. Na bregot na Ratevsko Ezero e izgraden centarot za odmor i rekreacija „Male{evo#, vo koj ima objekti so 150 legla, a vo gradot hotel „Makedonija#. Vo B. se nao|a manastirot „Sv. Arhan|el Mihail#, so crkva izgradena vo 1818 g. Vo konacite na manastirot i porano i sega `iveat kalu|erki. So manastirot tesno se povrzani nastani od poznatite vostanija na makedonskiot narod – Razlove~koto i Ilindenskoto. Toj e staven pod za{tita na zakonot i vo nego e smesten muzej vo koj e prika`ano istoriskoto minato na Male{evijata. Vo B. ima gimnazija, biblioteka, zdravstven dom.
LIT.: Kiril Miljoski i dr., Ekonomski potencijali na op{tina Berovo, MANU, Skopje, 1985. Al. St.

BEROVSKA KOTLINA – Berovskata ili Male{evskata Kotlina se protega vo krajniot isto~en del na Republika Makedonija, vo izvori{niot del na Bregalnica. Pripa|a na najstaroto – Rodopsko kopno na Balkanskiot Poluostrov. Formirana e so radijalnite tektonski dvi`ewa za vreme na pliocenot i pretstavuva ju`en tektonski del od Berovsko-del~evskiot rov. Od tri strani e zagradena so planini i toa: na istok so planinata Vlaina (Kadiica, 1.932 m), na zapad Pla~kovica (Lisec, 1.754 m i Obozna, 1.181 m), a na jug se Male{evskite Planini (1.801 m). Na sever so horstot Bejaz Tepe (1.348 m) e odvoena od Del~evskata Kotlina. Ima meridijanski pravec na protegawe so dol`ina od 20 km i {iro~ina od 10 km. Kotlinskoto dno e na viso~ina od 700 do

„BEROVKA“ ‡ makedonsko `ensko narodno oro od Male{evsko, koe

Berovo

147

B

BEROVSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

1.000 m, a vkupnata povr{ina iznesuva 806 km². Poradi golemata nadmorska viso~ina vladee kontinantalna klima. Ovde e zabele`ana najniskata minimalna temperatura vo RM -31°C. Razvieni se dve gradski naselbi: Berovo i Peh~evo.
LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Reljefni karakteristiki na Isto~na Makedonija, „Geografski razgledi#, kn. 17, Skopje, 1979; A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na R Makedonija, PMF, Skopje, 2003. T. And.

Damjanovski. Spisanieto posebno vnimanie im posvetuvalo na rodnokrajnite avtori i na sevkupniot kulturen `ivot vo Kumanovo, a ja neguvalo i me|urepubli~kata kni`evna sorabotka vo V. Toc. SFR Jugoslavija.

BEROVSKA, Lika Stojanova (Struga, 1885 – Struga, 1955) – revolucionerka i nositelka na Ilindenska spomenica. U~estvuvala vo Ilindenskoto vostanie. Vo NOB nejziniot dom vo Struga se pretvoril vo ilegalno mesto za sostanoci, sobirawe na lekovi i raneti borci. Bila uspe{na kurirka vo okupiraniot i vo oslobodeniot del na Zapadna Makedonija vo tekot na NOB.
LIT.: P. Karajanov i dr., Li~nosti od Makedonija, Skopje, 2002. Al. Tr.

DG „Beton# AD - Skopje

Beskrilni insekti: Collembola

BEROVSKI MANASTIR – v. „Sveti Arhangel Mihail#. „BESA“ – albanska organizacija (Belgrad, 1935–1941), formirana od studentite Albanci od Makedonija i od Kosovo, po instrukcii na Voenorazuznava~kata slu`ba na Italija (SIM), preku Albanskoto pretstavni{tvo vo Belgrad. Razgranok vo Makedonija (Tetovo) bil formiran pri krajot na 1938 g. od [aip Kamberi, Idriz Ibrahim Crcr i Seap Selman (Selim Sehati) za da dejstvuva za nacionalno osvestuvawe na Albancite vo Kralstvoto Jugoslavija. Se rasformirala vo 1941 g. po doa|aweto na Italijancite vo Makedonija.
LIT.: \or|i Malkovski, Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skopje, 2002. \. Malk.

BESKRILNI INSEKTI (Apterygota) – najprimitivni insekti. Mali, bez krilja (apterygos gr. = bez krilja) po {to i go dobile imeto. Se pojavuvaat vo pogolemi populacii vo opredelen period od godinata. @iveat po vla`ni i temni mesta pokraj bregot na neiste~nite vodi, lokvi, bari i ezera, vo movovi, po gle~eri i na snegot po planinite. Vo Makedonija potklasata beskrilni insekti e pretstavena so redovite: zemjeni bolvi (Collembola), zastapeni so 6 vida, od koi vidot Tomocerus skopjensis e makedonski endemit; bezantenski insekti (Protura), ima 2 vida, i dvoopa{esti (Diplura), zastapeni so 10 vida.
LIT.: J. Bogojevic, Collembola. Catalogus Faunae Jugoslaviae, Acad. Sci. Art. Slov., Ljubljana, 1968, III/6: 1-31; Jon~e [apkarev, Zoologija na Bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac and Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. – M. Kr.

dipl. in`. Van~o Karajanov (do 1952 g.), a potoa Bla`o Ristomanov (do 1982 g.). Organizirano e za izgradba na javni, stanbeni, industriski i in`enerski objekti, a podocna se zanimava i so izgradba na objekti od hidrogradba i niskogradba, kako i so proektirawe, istra`uvawe, nadzor i kontrola na site vidovi grade`ni objekti. Vo eden period e so najgolem broj vraboteni (okolu 8.700). Uspe{no sorabotuva so pove}e zemji (Germanija, ^ehoslovakija, Libija, Irak, Rusija, Latvija, Ukraina, Bugarija), kade {to ima izgradeno zna~aen broj objekti (javni, delovni, obrazovni, medicinski, industriski, verski, stanbeni, mostovi, silosi i dr.). Od 1995 g. e transformirano vo akcionersko dru{tvo, podeleno na pove}e subjekti „Beton#: Bitola, Veles, Ko~ani, Ohrid, Radovi{, Strumica, [tip, Tetovo i Kumanovo. Kako najgolemo dru{tvo vo Makedonija se konstituira DG „Beton# AD – Skopje (so devet rabotni edinici).
LIT.: Materijali od dokumentacijata na GP „Beton#. R. D.

„BESVINA“, ISELENI^KO DOBROTVORNO DRU[TVO (Toronto, Kanada, 1916 >) ‡ dru{tvo na Makedoncite po poteklo od seloto Besvina (Kostursko), Egejskiot del na Makedonija. Edno od najstarite makedonski dru{tva vo Kanada. Formirano pod imeto Spomagatelno dru{tvo „Dva vrva“, podocna preimenuvano vo „Besvina“. Dru{tvoto e aktivno na razni poliwa.
Sl. N.-K.

BETAR (Brit trumpeldor) (Skopje, 1923) – evrejska mladinska organizacija vo Makedonija, militantna revizionisti~ka cionisti~ka organizacija so filijala vo Bitola. Poradi militantniot nastap na nejzinite ~lenovi, bila nepopularna me|u ~lenovite na zaednicite i vo Skopje i vo Bitola. Vo Skopje kenot go rakovodel Viktor Avraham Kasuto. Organizacijata bila vo postojan sudir so ~lenovite na mladinskata organizacija „Ha{omer Hacair“.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990. J. Nam.

Dimo Be}ar

„BESEDA“ (juni 1972 – septemvri 1987) – spisanie za kultura i umetnost vo Kumanovo. Izdava~ e Kulturno-prosvetnata zaednica na gradot. Glavni i odgovorni urednici bile: Metodi Petrovski, Blagoja Igwatovski, Ratko
148

„BETON#, Grade`no pretprijatie – formirano e na 22. XII 1947 g. vo Skopje. Osnovopolo`nik na pretprijatieto i prv direktor e

BE]AR, Dimo (Prilep, 3. V 1910 – Skopje, 1983) – redoven profesor na [umarskiot fakultet vo Skopje, specijalist za oblasta ekonomika i za predmetot ekonomika na {umsko-stopanskite organizacii. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Belgrad (1933). Bil na slu`ba vo Direkcijata za {umi vo Bosna i Hercegovina, kade {to izvr{uval razni dol`nosti vo pove}e gradovi

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BIGLA

B

(1934–1941). Za vreme na Vtorata svetska vojna bil apsen pove}epati, uspeal da izbega, da se prefrli vo Makedonija i da se priklu~i vo NOB, vo VII Makedonska udarna brigada. Po vojnata raboti vo Ministerstvoto za zemjodelstvo i {umarstvo, kade {to e nazna~en za pomo{nik-minister (1946). Bil nazna~uvan na razni republi~ki i sojuzni rakovodni funkcii vo {umarstvoto (1948–1961). Izbran za redoven profesor na Zemjodelsko{umarskiot fakultet vo Skopje (1961). Avtor e na pogolem broj trudovi i proekti. Al. And. BE]AROV, Kosta Trajanov (s. Rusinovo, Male{evsko, ? – Male{evsko, 1907) – u~esnik vo makedonskoto revolucionerno delo, vojvoda na Male{evskata ~eta i u~esnik vo bojot so srpska ~eta vo letoto na 1906 g. kaj mesnosta Crnel, Male{evsko. Zaginal vo borbite kaj mesnosta Slivnica, Male{evsko.
LIT.: A. Dinev, Ilindenska epopeja, II, Skopje, 1949. Al. Tr.

SVR na SRM, ~len na Op{tinskata konferencija na SKM vo Ki~evo i pratenik vo Republi~kiot sobor na S. Ml. Sobranieto na SRM.

jazik ja prevel Arhiepiskopot Gavril (svetovno ime \or|i Milo{ev), a redaktori na bibliskiot tekst bile profesorite-teolozi: Metodi Gogov, Trajan Mitrevski i Boris Bo{koski.
IZD.: Evangelie od bogoslu`ben karakter, 1952; Apostol, prvo izdanie, 1957 i vtoro, 2002; Noviot zavet, prvo kompletno izdanie, 1967; Noviot zavet, Sinodska redakcija, 1976; Biblija, prvo celosno izdanie na na sovremen makedonski literaturen jazik, 1990 (sedum izdanija); Noviot zavet, revidirano izdanie, 2006. LIT.: \or|i Pop-Atanasov, Rakopisni tekstovi na makedonski naroden govor, Misla, Skopje, 1985; Aco Aleksandar Girevski, Makedonskiot prevod na Biblijata, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sveti Kliment Ohridski“ – Skopje, Skopje, 2003. A. G.

Valentinijan, moneta (IV v.)

BE[ TEPE (An~e) (s. Karbinci) ‡ mikrolokacija na anti~kiot grad Bargala. Se nao|a na okolu 700 m j-i od seloto, na desnata strana na Radawska Reka. Ovoj turski toponim se odnesuval na visoki mogili od koi denes se za~uvani tri. Vo Vtorata svetska vojna (1941‡1943) so orawe na nivite bila najdena plo~a so latinski natpis vo pet reda, {to podocna ja objavil bugarskiot arheolog I. Venedikov. Vo sodr`inata na tekstot, datiran vo 371 g., se soop{tuva deka vo vreme na imperatorite Valens i Valentinijan, po naredba na upravnikot Antonij Alipij, naselenieto na Bargala podignalo kapija.
LIT.: Ivan Venedikov, Bargala, Razkopki i prou~vaniÔ 1, SofiÔ, 1948, 88. V. S.

Prvata univerzitetska biblioteka vo Republika Makedonija vo Skopje

Nehat Be}iri

BE]IRI, Nehat (Nehat Beqiri) (Tetovo, 1. VIII 1967) ‡ slikar, profesor na Tetovskiot univerzitet. Diplomiral (1991) i magistriral (2001) na Fakultetot za likovni umetnosti vo Pri{tina. Samostojno izlagal vo Tetovo, Skopje, Pri{tina, Pariz. Sozdava ekspresivni figurativni kompozicii i dela vo duhot na novata apstrakcija. L. N. BE^VI ‡ ma{ka dolna obleka, izrabotena od kla{na. Po rabovite, kako i okolu xebovite i cepovite, bile ukrasuvani so crni gajtani, delo na lokalnite terzii. Za razlika od ma{koto mija~ko naselenie {to noselo be~vi izraboteni od bela kla{na, vo prilepskiot region (s. Krivoga{tani) tie bile izrabotuvani od podebela kla{na ({ajak) vo temnocrvena boja. J. R. - P. BEXETI, Bexet (s. Gre{nica, Ki~evsko, 14. VII 1942) – politi~ki deec. Studiral na Prirodno-matemati~kiot fakultet. ^len na SKM (od 1958). Bil u~itel i slu`benik vo
Biblija (Sveto pismo) & prviot poln sovremen makedonski prevod (1991)

BIBLIOTEKA NA FILOZOFSKIOT FAKULTET (Skopje, 1922–1941) – prva univerzitetska biblioteka vo Vardarskiot del na Makedonija. Toa e prva pogolema javna biblioteka po Vele{kata biblioteka (1833). Naslednik na nejziniot kni`en fond e dena{nata NUB „Kliment Ohridski#. S. Ml. „BIBLIOTEKARSKA ISKRA# (Skopje, januari‡mart 1955 ‡) ‡ spisanie na Dru{tvoto na bibliotekarite na Makedonija. Go izdava Bibliote~niot centar pri NUB „Kliment Ohridski# vo Skopje. Izleguva dvapati godi{no, nekoga{ i so dolgi pauzi i prekini (1956‡1965). Prv odgovoren urednik bil Mitko Zafirovski.
LIT.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 308. S. Ml.

BIBLIJA (Sveto pismo) – makedonski prevod. Bra}ata sv. Kiril i Metodij ja prevele biblijata vo IX vek na dijalektniot govor na makedonskite Sloveni od okolinata na Solun. Makedonski prevodi na bibliskite tekstovi bile raboteni i vo XIX vek na naroden govor so kirilsko ili so gr~ko pismo. Toa se: ^etirijazi~nikot na Danail od Moskopole, Konikovskoto evangelie, Kulakiskoto evangelie, Bobo{~anskoto evangelie i dr. Biblijata na sovremen makedonski literaturen

BIGLA – srednovisoka planina {to pretstavuva prirodno prodol`enie na Ilinska i Plakenska Planina. Ima dinarski pravec na protegawe sz–ji vo dol`ina od 16 km. Na zapad ograni~ena so Resensko Pole i dolinata na Golema Reka, na istok so dolinite na [emnica i Boi{ka Reka, a na jug so prevalot \avato (1.167 m) e odvoena od planinata Pelister. Vo ovie granici zafa}a povr{ina od 179 km². Ima sedum vr149

B

BIGORSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

vovi povisoki od 1.500 m, a najvisok e Crni Vrv (1.935 m), koj se nao|a vo krajniot severozapaden del. Geolo{kiot sostav e pretstaven so paleozojski {krilci, granitoidi i trijaski konglomerati. Geolo{kiot sostav, klimatskite odliki i golemata po{umenost uslovile pojava na kratki vodoteci. T. And. BIGORSKI MANASTIR – v. „Manastir Sveti Jovan Bigorski#

lo{ka koncepcija za prognozirawe na dr`avnite slu~uvawa i ishodot od voenite sudiri.
BIB.: [ahot ‡ simbol na kosmosot, Skopje, 1972. LIT.: Prvi makedonski {ahovski majstor, †Politika#, LXXIX/24740, Beograd, 21. VIII 1982, 16; M. \o{evski, {ahot kako klu~ za ontolo{kata struktura na kosmosot – otkritieto na Pavle Bidev, Istorija na ideite na po~vata na Makedonija, 11, Skopje, 2000, 181-186. S. Ml. – V. Panz.

st.e.) za da ja za{titi severnata makedonska granica. Gradot posleden pat se spomnuva vo 168 g. od st.e. vo vremeto na makedonskiot kral Persej. Vo ovaa oblast se pronajdeni golem broj epigrafski natpisi na gr~ki jazik.
LIT.: I. Mikul~i}, Ubikacija na Bilazora, †GZFF“, 28-2, Skopje, 1976, 149&165; G. Mikul~i}, Gradište/Kne`je, pajonski grad Bilazora, †Arheološki pregled“, 27, Ljubljana, 1997, 779–80; S. Danev, Iskopuvawa vo Kne`je 1994, †Maced. acta archaeol.“, 14, Skopje, 1996, 57-65; E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999. D. Z. – A. [uk.

Vladislav Bidikov Pavle Bidev

BIDEV, Pavle (Priepole, 22. VI 1912 ‡ Igalo, 16. I 1988) ‡ profesor po filozofija, poliglot, stru~en preveduva~, {ahovski teoreti~ar, publicist, prv makedonski {ahovski majstor, preveduva~ od pove}e jazici. Vo {ahovskata igra go upatil negoviot o~uv d-r Aleksej Stepanovi~ Polkanov u{te na 11-12-godi{na vozrast. Poradi negovata bole{livost, otprvin se zanimaval so dopisen {ah. Na {ahovskata arena prvpat se pojavil na Dr`avniot amaterski {ahovski turnir vo Skopje (1937). Bil nekolkukraten {ampion na NRM vo {ah (1946‡1955). Na Tretiot {ahovski {ampionat na FNRJ (Qubqana, 1947) ja osvojil titulata {ahovski majstor. Podolgo vreme rabotel kako stru~en preveduva~ vo INI vo Skopje do penzioniraweto (1. XII 1957 ‡ 1. VIII 1972). Go smetale za najgolem {ahovski strateg vo Jugoslavija. Pove}e od ~etiri decenii ja prou~uval filozofijata i istorijata na {ahot, posebno drevnata kultura na Indija i Kina. Objavil okolu 60 nau~ni trudovi. Kapitalno delo mu e „[ahot ‡ simbol na kosmosot#, objaveno po povod [ahovskata olimpijada vo Skopje (1972), so predgovor od nekoga{niot svetski prvak vo {ah i pretsedatel na FIDE d-r Maks Eve. Za nea se zdobi i so titulata doktor na naukite. Toj ja istra`il genezata na {ahot od kineskata astrologija do indiskata mistika, gi otfrlil dotoga{nite teorii na raznite istra`uva~i na minatoto na {ahot i doka`al deka toj vodi poteklo od kineskiot pra{ah od 569 g. i deka nastanal kako astro150

BIDIKOV, Vladislav Dimitrov (Kratovo, 7. IV 1930) – internist-gastroenterohepatolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. i specijalizacija zavr{il vo Skopje. Bil direktor na Klinikata za gastroenterohepatologija (1987–1995). Vovel novi dijagnosti~ki i terapevtski metodi: ERCP, endoskopska polipektomija, endoskopsko postavuvawe na ezofagealni endoprotezi. Avtor i koavtor na 312 stru~ni trudovi.
IZV.: Arhiv na Klinikata za gastroenterohepatologija. Sl. M. P.

Salaetin Bilal

BILAL, Salaetin (19. III 1942) – akter. Od 1964 g. e ~len na Turskata drama na Teatarot na narodnostite. Nastapuval na scenata na Albanskata drama i vo drugi teatri, kako i vo nezavisni proekti i na film.
ULOGI: Slugata (†Sluga na dvajca gospodari#); Hasan-aga (†Hasanaginica#); Omer (†Omer i Merima#); Simon (†Argatot Simon#); Hlestakov (†Revizor#); Don @uan; Timon Atiwanin vo istoimenite dela; Istref Veri (†Kosan~i}ev venec#) i dr. Nastapuval vo filmovite: †Najdolgiot pat#; †Vreme, vodi#; †Xipsi mexik#; †Pra{ina# i dr. R. St.

„BIZNIS“ – prv makedonski ekonomski dneven vesnik. Prviot broj izlegol na 18 maj 2005 g. Izdava~: Dru{tvo za izdavawe, pe~atewe i uslugi „Ekonomski pogledi# DOO uvoz-izvoz Skopje. Osnova~i-sodru`nici: Pande Kolemi{evski (glaven i odgovoren urednik), Du{an Petreski, Zdravko Josifovski, Ace Dimitrievski. „Biznis# tretira nastani, slu~uvawa i dvi`ewa na doma{nata i na svetskata ekonomska scena. B. P. \. BILAZORA (s. Kne`je, Svetinikolsko) ‡ anti~ka naselba na dominanten rid so zaramneto plato (o{teteno od erozija) i mo}ni odbranbeni bedemi, na 3 km zapadno od patot Sveti Nikole – s. Kne`je, na lok. Gradi{te. Zaedno so podgradieto zafa}a povr{ina od 20 ha. Spolii vgradeni vo selskite ku}i i vo crkvata. Vo istra`uvawata (1986) e otkriena crnofirnajsirana anti~ka i lokalna siva keramika od IV v. pr.n.e. Vo 1994 g. e otkriena cisterna za voda. Bilazora (Vilazora) e najgolem grad vo Pajonija kaj den. gr. Veles, utvrden od Filip V (221– 179

Kiril (Kiro) Bilbilovski

BILBILOVSKI, Kiril (Kiro) (Skopje, 3. V 1920 ‡ Ohrid, 24. IX 1989) ‡ fotograf, filmski snimatel, scenarist i re`iser. Rabotel kako profesionalen fotograf, potoa kako filmski snimatel, scenarist i re`iser vo „Vardar film# (1947). Re`iser, snimatel ili scenarist e na dokumentarnite filmovi „Sto~arstvoto denes# (1948), „Makedonski tutun# (1954), „Na gosti vo rodniot kraj# (1957), „Sfinga# (1961),

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

†BILTEN#

B

„Leto Gospodovo 77# (1978), „Svilen konec# (1970) i dr. Direktor na fotografijata na filmovite „Frosina#, „Denovi na isku{enie# (1965), „Kade po do`dot#, „Najdolgiot pat# i dr. S. Ml. „BILETIN (BILTEN)“ (17. VII 1945 – 15. III 1946) – vesnik na NOF na Makedoncite i prv vesnik pe~aten na makedonski literaturen jazik vo Egejskiot del na Makedonija. Glaven urednik bil Pavle Rakovski, ~len na rakovodstvoto i odgovoren za Agitprop na NOF. Od br. 5 se imenuva „Bilten“. Za Ilinden 1945 g. bil izdaden i vonreden broj. Prvin bil pe~aten na {apirograf (do br. 6) vo tira` od 300–400 primeroci, a potoa vo pe~atnica vo tira` od 1.000–1.500 primeroci.
LIT.: Lidija Simoska, „Biltenot# – organ na Glavnoto rakovodstvo na NOF na Makedoncite od Egejska Makedonija i negovata revolucionerna uloga, Oddelen otpe~atok od „Godi{nik na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa“, III, 1, Skopje, 1977. S. Ml.

BILINO – srednovisoka planina {to se protega vo krajniot severoisto~en del na Republika Makedonija na granicata so Republika Srbija. To~nite granici na planinata te{ko mo`at da se odredat poradi golemata deseciranost na reljefot. Na sever se nadovrzuva ^upino Brdo, koe morfolo{ki ne se razlikuva mnogu, pa mo`e da se smeta za del od Bilino, dodeka na jug preminot od planinata German e nezabele`itelen. Glavnoto bilo se protega vo pravec sever–jug vo dol`ina od 15 km. Najvisok vrv vo ju`niot del e Stra`a (1.547 m), dodeka vo severniot e ^upino Brdo (1.073 m). Poniskite delovi se pod {uma – dab i buka, a povisokite se pod pasi{ta. T. And.

vojna (6. IV 1941) bil zaroben vo Maribor i odveden vo Lukenvald (Germanija). Po osloboduvaweto (avgust 1941), izvesno vreme bil vo logor vo Sofija. Po vra}aweto bil ~len na Okoliskiot komitet na SKOJ, na MK na KPJ i na Okoliskiot komitet na KPJ vo Kru{evo, politi~ki komesar na ~eta vo Kru{evskiot NOPO „Pitu Guli“ (septemvri 1942), zamenik politi~ki komesar na Mavrovsko-ki~evskiot NOPO, zamenik komandant, a potoa i komandant na @upskiot NOPO, a koga toj prerasnal vo bataljon stanal negov politi~ki komesar. Bil izbran delegat na AVNOJ i delegat-u~esnik na Prvoto zasedanie na ASNOM, zamenik politi~ki komesar na Tretata makedonska NOUB, {ef na OZNA pri G[ na NOVM (avgust 1944). Po Osloboduvaweto go zavr{il Ekonomskiot fakultet i izvr{uval razni politi~ki i op{testveni dol`nosti: dr`aven sekretar za vnatre{ni raboti na NRM, ~len na CK na SKM, ~len na Vladata na NRM, ~len na Izvr{niot sovet na NRM, direktor na Carinskata uprava na SFRJ, pretsedatel na Komisijata za op{testven nadzor na Sojuznoto sobranie, republi~ki i sojuzen pratenik vo pove}e svikuvawa, potpretsedatel na Sobranieto na SRM i pretsedatel na Republi~kiot odbor na SZBNOV na Makedonija. Nositel e na Partizanska spomenica 1941 i odlikuvan so ordenot „Naroden heroj na Jugoslavija“ (29. XI 1953).
BIBL.: Krvavi tragi, „Misla“, Skopje, 1969; Man~u Matak, „Misla“, Skopje, 1975; Odredot „Pitu Guli“, „Misla“, Skopje, 1973; Kru{evski NOP odred, Vojnoizdava~ki zavod, Beograd, 1971; Fevruarski beli no}i, NIK „Na{a kniga“, Skopje, 1972; Odredot „Pitu Guli“, NIK „Na{a kniga“, Skopje, 1990. LIT.: Biljanovski Karanfile ZlatkoMihajlo (1920), Narodni heroi od Makedonija, NIK „Na{a kniga“ – Skopje, 1973, 58-63. S. Ml.

Kitevski, Makedonska narodna lirika, (Obredni pesni), Skopje, 1997. M. Kit.

BILJARSKI PESNI – proletni obredno-kalendarski pesni, povrzani so bereweto na bilkite, so krmeweto na dobitokot i so zapotnuvaweto na objektite. Tie se povrzani so odredeni praznici od narodniot i crkovniot kalendar, najmnogu so \ur|ovden, no i so Letnik, Sveti 40 ma~enici, Blagovec, Cvetnici, Ivanden i dr. Bilkite se berat nave~er sproti praznikot ili nautro, pred izgrejsonce, na samiot praznik. Pritoa se pee: Ajde na bilje, bela Biljano,/ bilje da beri{, stado da krm{,/ stado da krmi{, stado bratovo... itn.. Za pove}eto pesni karakteristi~en e refrenot Biljaro! Sl’nce grejet, cve}e pulit, Biljaro!/ Veter vejet, {uma listit, Biljaro!/ Rosa rosit, treva rastet, Biljaro! Pesnite imaat sve~eno-veli~alna smisla. Tie gi opevaat najiskrenite nade`i na lu|eto za li~na sre}a, zdravje, qubov i napredok na celoto semejstvo i za zdravje i priplod na dobitokot. Pesnite se ispolneti so silna simbolika, prisustvo na hiperboli i sl.
LIT.: Marko Kitevski, Zlatna ~a{a, Skopje, 1983; Naum Celakoski, Debarca, obredi i obredni igri, Skopje, 1984; Kiril Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki trudovi, 2, Skopje, 1988; Marko Kitevski, Makedonska narodna lirika, (Obredni pesni), Skopje, 1997. M. Kit.

Zlatko Biljanoski

BILJANOSKI, Zlatko (Zlate) Karanfilev (psevd. Mihajlo) (s. Pusta Reka, Kru{evsko, 25. I 1920) – komunisti~ki deec, prvoborec i dr`avnik. Kako pe~albar niz Srbija stanal ~len na Ursovite sindikati, na SKOJ (1936) i na KPJ (1939). Vo Aprilskata

BILJARKI – u~esni~ki vo izveduvaweto na obredot na berewe na bilkite. Obredot e povrzan so proletnite praznici, no najmnogu so \ur|ovden. Bilkite (kukurek, leska, dren, zdravec, vratika, sil i dr.) se berat ve~erta sproti praznikot ili utroto pred izgrejsonce na samiot den. Se veruva deka poseduvaat magiska mo} i deka mo`at ~ovekot, `ivotnite, no i objektite da gi za{titat od bolesti, po`ari, gromovi i drugi nesre}i. Za taa cel so bilkite se krmi stokata i se zapotnuvaat objektite.
LIT.: Marko Kitevski, Zlatna ~a{a, Skopje, 1983; Naum Celakoski, Debarca, obredi i obredni igri, Skopje, 1984; Kiril Penu{liski, Odbrani folkloristi~ki trudovi, 2, Skopje, 1988; Marko

„BILTEN“ (Bitola, po~etok na 1942 – po~etok na 1943) – ilegalen organ na Mesnata organizacija na KPJ vo Bitola. Izleguval na 10–15 dena, na makedonski jazik, a bil pe~aten na tehnikata (ra~na presa) na MK na KPJ vo Bitola, vo ku}ata na Tome Dimitrovski. Urednik bil Stefan Naumov-Stiv, a sorabotnici-avtori bile i Mir~e Acev, Jordan Mihajlovski-Ockata i dr. Izvestuval za politi~kata i voenata sostojba vo svetot i kaj nas, a bil rasturan vo gradot i vo bitolskite sela. Za~uvani se samo tri broja (br. 19, 20 i 21, noemvri-dekemvri 1942).
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 412; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 117. S. Ml.

„BILTEN“ (Gostivar, oktomvri 1941 – fevruari 1942) – ilegalen organ na Mesnata organizacija na KPJ vo Gostivar. Objaveni se 5–6 broja, na makedonski jazik, no nema za~uvani primeroci. S. Ml. „BILTEN“ (Kumanovsko, 1. X 1943 – 20. I 1944) – organ na [tabot na Pettata operativna zona
151

B

†BILTEN#

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

na NOV i POM, na kumanovski dijalekt. Bil umno`uvan na ciklostil, a za~uvani se samo dva broja. Vo uvodnata statija od prviot broj „Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija go bijat okupatorot, osloba|aat teritorija“ se komentira kapitulacijata na Italija i sozdavaweto na narodnoosloboditelnite komiteti kako organi na borbata, a osobeno zna~ajni se i napisite za partizanskite dejstvija vo Tikve{ijata i vo Kumanovsko.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 421–423. S. Ml.

vo Jugoslavija i vo Makedonija. Vo vtoriot broj e objaven i prvomajski proglas, so obra}awe i do toga{nite makedonski partizani: „Vie prvi so oru`je v race ja povrzavte borbata na makedonskiot narod so oru`enata borba na drugite porobeni narodi protiv fa{izamot... Neka na{ata smela oru`ena borba se raspali do stepenot na op{ta oru`ena borba za izgonuewe na okupatorite od Makedonija!“
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 424–425; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885–1992), Skopje, 1993, 117. S. Ml.

na [tabot na Vtorata makedonska NOU brigada, na makedonski jazik. Bil umno`uvan na ciklostil, na zgolemen broj stranici, so razni rubriki, od vesti do krstozbori, rebusi i humor.
LIT.: D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 132-133. S. Ml.

„BILTEN“ (Skopje i Debarca, septemvri 1942 – 1943) – organ na Glavniot {tab na NOPOM. Objaveni se dva dvobroja na makedonski jazik. Prviot dvobroj e objaven vo Skopje na ciklostil, a vtoriot dvobroj na slobodnata teritorija vo Debarca vo Pe~atnicata „Goce Del~ev“. Sodr`i napisi za voeno-politi~kata sostojba vo svetot i kaj nas, kako i za akciite na partizanskite odredi.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 424–425. S. Ml.

„BILTEN“ (Skopje, avgust–septemvri 1943) – organ na Poverenstvoto na G[ na NOV i POM za podra~jeto na ^etvrtata operativna zona, na makedonski jazik. Objaveni se nekolku broja, a so~uvani se samo prvite dva broja. Negov glaven urednik bil Kuzman JosifovskiPitu. Me|u drugoto, vo prviot broj e objavena i hronika na dejstvuvaweto na edna partizanska edinica vo Tikve{ijata, a vo vtoriot broj se soop{tuva i za ubistvoto na vata{kite mladinci.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 420-421. S. Ml.

„BILTEN NA DRU[TVOTO NA MATEMATI^ARITE I FIZI^ARITE NA NRM (SRM)“ – nau~no spisanie. Izleguva po eden broj godi{no od 1950 do 1976 g., so vkupno 26 knigi. Vo 26-te broja, na okolu 1.900 stranici, se objaveni 235 nau~ni i stru~ni prilozi od koi okolu 180 od oblasta na matematikata, a okolu 55 od oblasta na fizikata, pi{uvani na makedonski, srpski, angliski, francuski, germanski, ruski jazik ili esperanto. Objaveni se i statii so informacii za ~lenstvoto. Prviot redakcionen odbor: M. Katalini}, D. S. Mitrinovi}, O. Pe~ijare, B. S. Popov i J. Ul~ar. Od 1977 g. izleguva kako „Matemati~ki bilten“ i „Bilten na Sojuzot na dru{tvata na fizi~arite od SRM“.
LIT.: „Matemati~ki bilten#, kn. 14 (XL), 1990; istoto, kn. 24 (L), 2000. N. C.

„BILTEN“ (Skopje, juli 1940 – oktomvri 1940) – ilegalen organ na PK na KP vo Makedonija, na makedonski i na srpski jazik. Izleguval edna{ mese~no. Bil umno`uvan na ciklostilna tehnika. Objaveni se vkupno ~etiri broja. Tie ja reflektiraat politikata na KPJ kon politi~kite i stopanskite sostojbi (agrarnoto pra{awe, tutunot i sl.) vo Makedonija, no sodr`at i napisi za organizacionite i za nacionalnite problemi, oddelni proglasi i letoci.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 386-387; d-r Boro Mokrov – M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 35. S. Ml.
„Bilten“, organ na PK na KPJ za Makedonija (1942)

„BILTEN“ (Skopje, januari–april 1942) – organ na PK na KPJ za Makedonija, na makedonski jazik. Objaveni se samo dva broja. Prviot broj (januari-fevruari) bil pe~aten na tehnikata na PK, a vtoriot broj (mart-april) vo Pe~atnicata „Goce Del~ev“. Urednik i avtor na del od napisite bil Ko~o Racin. Napisite informiraat za politi~kata i za voenata sostojba vo svetot, so posebna naglaska na borbite na Crvenata armija, sostojbite vo okupirana Makedonija i borbata protiv fa{izmot vo svetot,
152

„BILTEN“ (Skopje, noemvri–dekemvri 1934) – ilegalen organ na Oblasniot sekretarijat na KPJ za Makedonija, na srpski jazik. Bil umno`uvan na ma{ina za pi{uvawe so srpska kirilica. Objaveni se samo ~etiri broja. S. Ml. „BILTEN“ (Strumica, mart–maj 1943) – ilegalen organ na MK na KPJ vo Strumica. Izleguval na makedonski jazik. Go ureduval Stojan ]osev. Objaveni se dva broja, no neS. Ml. ma so~uvani primeroci. „BILTEN“ (Tikve{ko, juni 1944 – Nova Pazova, maj 1945) – organ

„BILTEN NA DRU[TVOTO NA FIZI^ARITE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA“ („Bulletin des physiciens de la Republique Macedoine“) – nau~no i stru~no spisanie {to go izdava DFM, vo 1977 izdvoeno od „Biltenot na DMFM“. Vo periodot 1977–2003 g. se izdadeni 15 toma so okolu 1.800 stranici. Objaveni se 185 statii, glavno nau~ni i stru~ni, i pomal broj informacii za ~lenstvoto od op{t karakter ili napisi za oddelni ~lenovi. Poslednive desetina godini pove}eto napisi se naso~eni kon obrazovanieto po fizika. Vo ovoj period kako avtori se javuvaat i lica od drugi zemji. Glavni redaktori bile: \. Sinadinovski (1977–79), Z. Stojanov (1980–83), V. Gu~ev (1984–87), G. Mavrodiev (1988– 91), D. Ger{anovski (1992–93), Q. Petkovski (1994–96), B. Veljanoski (1997), V. Micevski (1998–99), M. FukarovaJurukovska (2000– 01) i N. Andonovska (2002–03). V. Ur. „BILTEN NA MLADITE“ (Skopje, vtora polovina na 1940) – ilegalen organ na PK na SKOJ za Makedonija. Izlegol samo eden broj, na makedonski jazik. Urednik bil toga{niot sekretar na PK na SKOJ za Makedonija Dobrivoe Vidi}. S. Ml. „BILTEN NA REPUBLI^KIOT ZAVOD ZA UNAPREDUVAWE NA [KOLSTVOTO“ – in-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BIOLO[KI

B

formativno glasilo na Zavodot za unapreduvawe i prou~uvawe na {kolstvoto na NRM/SRM (1957– 1970). Prvata godina se otpe~ateni 8 broja, a od 1960 godina izleguva vo 6 broja godi{no. K. Kamb.

„Informativen Bilten“, organ na UKiM vo Skopje

„BILTEN NA UNIVERZITETOT „SV. KIRIL I METODIJ# – slu`ben organ na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje, vo koj se objavuvaat izve{taite na recenzentskite komisii za izbor vo nastavno-nau~ni, nau~ni i sorabotni~ki zvawa, recenziite na doktorski disertacii i recenziite za u~ebnici vo visokoto obrazovanie, kako i referatite za izbor vo zvawata „po~esen profesor# i „po~esen doktor# na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij#. Izleguva od maj 1957 godina, dvapati mese~no. Go ureduva generalniot sekretar na Univerzitetot. Do 2004 godina se izlezeni 868 broja. K. Kamb. BIMBILOVSKI, Risto (Ohrid, 1933) ‡ maratonec vo plivawe vo najte{kiot peperutka stil. Diplomiral na Teatarskata akademija vo Qubqana (1963) i na Filozofskiot fakultet vo Zagreb (1968). Vo peperutka stil preplival 20-tina razli~ni destinacii na Ohridskoto i na Prespanskoto Ezero vo dol`ina od po okolu 20 km. U~estvuval i na maratoni vo Egipet, Italija, Liban i Kanada. S. Ml. BIOAKUMULACIJA – proces na akumulacija na odredena supstancija vo biolo{ki sistem. Kraen produkt na bioakumulacijata e zgolemena sodr`ina na supstancijata nare~ena bioakumulant vo biolo{kite sistemi, sporedeno so okolnata sredina (voda, vozduh, po~va). Bioakumulacijata mo`e da se podeli na biokoncentracija (vnesena od ne`ivata sredina) i biomagnifikacija (vnesena preku sinxirot na ishranata).
Sv. K.

Pre`ivuvawe i vo surovi uslovi: divi zaja~iwa vo {umskiot rezervat †Jasen#

BIODIVERZITET ili biolo{ka raznovidnost – raznovidnost na site organizmi na globalno nivo, vklu~itelno i genetska-

ta raznovidnost. Vo po{iroka smisla, so ovoj poim se otslikuvaat odnosite me|u genite, vidovite i ekosistemite. Vidovite ja zazemaat centralnata pozicija vo konceptot za biolo{kata raznovidnost, bidej}i genite se sostaven del na vidovite, a vidovite se komponenti na ekosistemite. Biodiverzitetot go vklu~uva vo sebe celokupnoto prirodno biolo{ko bogatstvo {to go opkru`uva ~ovekot i od koe zavisi negovata blagosostojba i idninata. Osnovni karakteristiki na biolo{kata raznovidnost vo Republika Makedonija se bogatstvoto i heterogenosta na vidovite i ekosistemite. Toa e rezultat na specifi~nata geografska polo`ba, kako i na promenite {to se odvivale vo izminatite geolo{ki periodi, osobeno pri krajot na tercierot, glacijalniot i postglacijalniot period. Seto toa ostavilo trajni belezi vrz dene{nata flora, fungija i fauna, {to se potvrduva so prisustvoto na golem broj reliktni i endemi~ni vidovi. Biolo{kata raznovidnost vo Makedonija vklu~uva pove}e od 18.000 taksoni od florata, fungijata i faunata, od koi pove}e od 900 taksoni se makedonski endemiti. Golemoto raznoobrazie na ekosistemite, vo ~ii ramki se registrirani pove}e od 260 rastitelni zaednici, se isto taka potvrda za visokiot biodiverzitet na na{ata zemja.
LIT.: S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Ma-

cedonia (First National Report). Ministry of Environment and Phisical Planning, Skopje, 2003; K. J. Gaston – R. David, Hotspots across Europe, „Biodiversity Letters#, 2, 1994, 108–116; J. Reed, B. Krystufek, W. Eastwood, The Physical Geography of the Balkans and Nomenclature of place names, vo: Balkan Biodiversity: Pattern and Process in the European Hotspot, Dordrecht/Boston/London, 2004; I. R. Savic, S. Petkovski, M. B. P. Curcic, P. K. Beron, O. Popovska, The Faunal Diversity in the Balkan Peninsula, vo: Abstract Book, Second International Congress on the Biodiversity, Ecology and Conservation of the Balkan Fauna, Ohrid, September 1998. Sv. P. – V. Sid.

BIOLO[KI ISTRA@UVAWA VO MAKEDONIJA – nema pi{ani dokazi za postoewe na biolo{kata misla vo Makedonija s# do XVIII i po~etokot na XIX vek. Kon polovinata na XIX vek se pojavuvaat prvite botani~ki i faunisti~ki trudovi Frivaldsky (1835, 1834), A. Boué (1840) i A.Grisebach (1848). Retkite istra`uva~i, prete`no poedinci od sosednite ili od drugite evropski zemji navleguvaat vo dostapnite lokaliteti vo Makedonija. Do vtorata dekada od XX vek istra`uvawata se ograni~eni i poedine~ni. Podocna ima nau~nici po poteklo od Makedonija, obrazovani vo stranstvo, koi dale pridones vo razvitokot na biolo{kite disciplini vo sosednite zemji. Eden od niv e Boris Kitanov, ~ii roditeli se od Makedonija, kako i Tomo Hr. Zahariev, roden vo Prilep, obrazovan vo Sofija, koj ima zna~aen pridones vo razvivaweto na {umarstvoto. Vo Belgrad e Ksenofon [ahov, roden vo Ohrid. Vis153

B

BIOMASA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

tinskoto vtemeluvawe na biolo{kite disciplini po~nuva po formiraweto na institutite i laboratoriite, osobeno po formiraweto na Biolo{kiot institut vo ramkite na prvata visoko{kolska institucija vo Makedonija, na Filozofskiot fakultet (1946). Site dejnosti, uslovno mo`at da se podelat na tri periodi. Prviot period, vo prvata polovina na XIX vek, e istra`uvawe na florata i faunata vo Makedonija, otkrivaj}i dotoga{ nepoznati vidovi rastenija i `ivotni. Ceneti prilozi za dotoga{ nepoznati ribi i pol`avi od Ohridskoto Ezero objavilile Sturany (1894) i Steindachner (1882–1895–1897), @. \or|evi} (1905) za fito i zooplanktonot na Ohridskoto Ezero, a Spiridon Brusina (1896) go istra`uva zna~eweto na endemskite ribi vo Ohridskoto Ezero. Od 1900 do 1920 g. se zgolemuva brojot na publikuvanite floristi~ki i faunisti~ki trudovi. Vtoriot period opfa}a otvorawe centri vo Makedonija. Sogleduvaj}i ja zdravstvenata sostojba na naselenieto so 21% mortalitet (kaj decata 54%), se formira Antimalari~na komisija (1921) sostavena od stranski i od doma{ni eksperti. Po inicijativa na A. [tampar se formiraat pet bakteriolo{ki stanici, se vospostavuva antimalari~na profilaksa i slezinski indeks. Bakteriolo{kata stanica vo Skopje prerasnuva vo Zavod za tropski bolesti (1925), so svoja zgrada, donacija na Rokfeler. Ispituvawata se naso~eni kon suzbivawe na zaraznite bolesti, opfa}aj}i i del od socijalnata higiena. Nabrgu se formira i Zoolo{kiot muzej (1926), koj prerasnuva vo Prirodonau~en muzej na Makedonija, kako institucija vo koja se odviva organizirana kolekcionerska, nau~no-istra`uva~ka i izdava~ka dejnost. Golem broj rastenija i `ivotni go dobile svoeto ime spored lokalitetot kade {to se najdeni. Vtemeluva~ na muzejot e d-r Stanko Karaman, koj u{te vo 1923 g. gi izu~uva vodite na ezerata, rekite, blatata i orizi{tata, istra`uvaj}i gi pri~inite za malarijata. Otkriva 5 vida komarci (Anopheles), od koi dva se dotoga{ nepoznati, i predlaga merki za nivno suzbivawe so vnesuvawe na rip~eto gambuzija vo blatata i orizi{tata. Vo 1935 g. e formirana Hidrobiolo{kata stanica vo Ohrid so cel da se organiziraat sistematski istra`uvawa na `iviot svet vo Ohridskoto Ezero i proizvodstvo na rip~iwa od ikra za poribuvawe na ezeroto so ohridska pastrmka. Inicijativa
154

za organizirawe dava d-r Sini{a Stankovi}. Tretiot period – zapo~nuva so otvoraweto na Filozofskiot fakultet (1946). Biolo{kiot institut e eden od institutite na Prirodno–matemati~kiot oddel. Se formiraat neophodnite ve`balni, u~ilnici za nastava po biologija. Taa se izveduva od prof. Boris Kitanov (botanika), prof. Petar Ikonomov (zoologija) i

dovi, 7 monografii, 5 univerzitetski u~ebnici. Po 2000 g. se obrazuvaat kadri po molekularna biologija, encimologija, transfer na geni, interventno oploduvawe, bestelesno oploduvawe, a so voveduvaweto na elektronskata mikrospkopija e ovozmo`en prodor vo submikroskopskata gradba na kletkite, kako i na mnogu strukturi na nivo na moRad. Gr. lekuli i geni.

Biomasa na bukovi ekosistemi vo Nacionalniot park „Gali~ica“

prof. Lav Lozinski (animalna fiziologija). Deficitarnite disciplini se popolneti so renomirani viziting profesori od jugoslovenskite univerziteti: d-r S. Stankovi}, d-r M. Radovanovi}, d-r St. Jakovlevi}, d-r R. Glavini}, d-r Ivan \aja, d-r St. \ilineo, d-r B. Milovanovi} od Belgradskiot univerzitet. D-r Ivo Horvat, d-r St. Horvati}, dr Vale Vouk, d-r Davor Mili~i}, d-r Vanda Kohanska–Devide, d-r Zvonko Devide, d-r St. [oljan i d-r R. Verner od Zagrepskoto sveu~ili{te, a d-r Miroslav Zei od Qubqanskiot univerzitet. So doa|aweto na d-r Roko Vukovi} (1949) i d-r Mihovil Gra~anin (1955), biolo{kata nastava se pro{iruva so citologija, fiziologija i so ekologija na rastenijata. Prvite asistenti, izbrani me|u najdobrite studenti zavr{eni vo 1951 g., se: Kiril Micevski, Qubica Arsova, Risto Buzalkov, Aleksandar Dimovski, Radmila Vojdanovska, Risto Kocarev, Qup~o Grup~e, koi po doktoriraweto se izbrani za docenti. Sozdadeni se uslovi za nau~noistra`uva~ka rabota, pe~ateni se brojni nau~ni trudovi, monografii, u~estva na kogresi i simpoziumi. Vo 1978 g. vo organizacija na Makedonskoto biolo{ko dru{tvo se odr`a V kongres na biolozite na Jugoslavija (1988), a vo organizacija na Makedonskoto ekolo{ko dru{tvo se odr`a IV kongres na ekolozite na Jugoslavija. Vo 1998 g. e odr`an i Prviot kongres na ekolozite na Makedonija so me|unarodno u~estvo. Odbraneti se nad 70 doktorski disertacii, otpe~ateni se nad 1.200 nau~ni tru-

BIOMASA NA NADZEMNI ORGANI NA BUKOVI EKOSISTEMI – ja so~inuvaat site nadzemni organi na rastitelnite organizmi vo bukoviot ekosistem (lisja, stebla, granki, zelenesti organi na trevesti rastenija). Goleminata na biomasata zavisi od starosta na bukoviot ekosistem. Prosekot na biomasa iznesuva 268,5 t/ha suva materija vo gorskiot bukov ekosistem. Vo dabovite ekosistemi, biomasata na nadzemnite organi (Querceto Frainetum – Cerris macedonicum) vo Nacionalniot park Gali~ica za 50godi{na starost iznesuva 231 t/ha suva materija. Vo ridskite trevesti ekosistemi biomasata varira od 200–400 kg/ha suva materija. Q. Gr. BIOMASA NA PODZEMNI ORGANI VO [UMSKI EKOSISTEMI – varira vo {iroki ramki. Vo bukovite ekosistemi vo Nacionalniot park Mavrovo iznesuva 57 t/ha, a vo daboviot ekosistem od ploska~i cer vo Nacionalniot park Gali~ica iznesuva 67 t/ha. Masata e sostavena od skeletni koreni {to gi dr`at steblata ispraveni i od trofi~en del na korenite, so koi rastenijata se snabduvaat so voda i so hranlivi mineralni materii. Q. G. BIOSISTEMATIKA – biolo{ka disciplina {to ja prou~uva raznovidnosta na `iviot svet (rastenijata, `ivotnite, mikroorganizmite i gabite), nivnite srodstveni odnosi, pati{tata na nivnata evolucija i gi sistematizira vo odredeni klasifikacioni sistemi. Biosistematskite prou~uvawa vo Makedonija se za-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

†BIS-BEZ#

B

po~nati u{te kon sredinata na XVIII vek (Frivaldsky, 1835, 1836; Grisebach, 1843, 1844 i drugi) i so razli~en intenzitet se odvivaat s# do denes. Tie se intenziviraat so formiraweto na Prirodonau~niot muzej na Makedonija (1926), Hidrobiolo{kiot zavod vo Ohrid (1934), Institutot za biologija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1946) i Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1947). Dosega se objaveni nad 3.000 trudovi {to se odnesuvaat na sistematikata na razli~nite grupi od florata, faunata, fungijata i mikroorganizmite od teritorijata na RM. Postojat razli~ni sistemi so koi se pravi obid da se klasificira celokupnata biolo{ka raznovidnost. Spored sovremeniot klasifikaciski sistem na Vitaker (Whittaker, 1969), site `ivi organizmi se grupirani vo 5 carstva: mikroorganizmi (Monera), algi (Protista), gabi (Fungi), vi{i rastenija (Plantae) i `ivotni (Animalia). Vl. M.

LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 433-434; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885–1992), Skopje, 1993, 124. S. Ml.

BIRMINGEMSKA DEKLARACIJA – deklaracija za Jugoslavija na Evropskiot sovet na EZ za Jugoslavija (16. X 1992) koja, vo kontekst na zakanuva~kata ~ove~ka tragedija od {iroki razmeri na teritorijata na Jugoslavija, se osvrnuva i na vlo{enata ekonomska situacija vo RM i konstatira potreba za prezemawe soodvetni merki za spre~uvawe na nesakanite posledici od sankciite na ON kon SRJ.
IZV.: Deklaracija za porane{na Jugoslavija, Birmingem, 15-16.X 1992, †Me|unarodna politika#, br.1012-92. T. Petr.

na podvi`nost. Visinata na platite, osobeno na sredniot i na niskiot potsloj, zna~itelno zaostanuva vo odnos na sli~nite po obrazovanie kaj pretpriema~kite i menaxerskite sloevi i grupacii. Nejzinata mo} i ostvareniot presti` opadnaa do linija na nesigurnost vo zadr`uvaweto na rabotnoto mesto poradi politikata za nejzinoto zna~itelno namaluvawe, no i poradi partiskite vrabotuvawa i otpu{tawa.
LIT.: Mihajlo \uri}, Sociologija Maksa Vebera, Beograd, 1997. Pet. G.

„Birlik“ organ na NOFM na turski jazik

„BIRLIK“ (tur.: Birlik – edinstvo) (Skopje, 23. XII 1944–1998) – vesnik, organ na NOFM, a potoa organ na SSRNM, na turski jazik, kako glasilo na turskata nacionalnost vo DFM/NRM/SRM/RM. Prviot broj bil otpe~aten vo Pe~atnicata „Goce Del~ev“. Prvin izleguval kako mese~nik, potoa na petnaeest dena, na deset dena, edna{ nedelno i sekoj vtor den (od 1971), vo tira` od 2.000– 3.000 primeroci. Glavni i odgovorni urednici bile: Daut Nureti, [ukri Ramo, Mustafa Karahasan, Fahri Mehmed-Kaja, Nexati Zekirija, Arif Ago, Vefki Hasan i Drita Karahasan. Kako del na NIP „Nova Makedonija“, dolgo vreme go koriste{e zaedni~kiot informativen servis, no ima{e i svoi dopisnici niz Makedonija, so napisi za politi~kite, ekonomskite, kulturnite i drugite problemi, so naglaska na op{testveniot ravitok na turskata narodnost vo Makedonija. Ima{e zna~ajno vlijanie za oformuvaweto na javnoto mislewe na Turcite vo Makedonija. Prerasnuvaj}i vo novinsko-izdava~ka ku}a, gi izdava{e i detskite spisanija „Sevin~“ (tur.: Radost, 1952) i „Tomurd`uk“ (tur.: Pupka, 1957), kako i spisanieto za op{testveni pra{awa i umetnost „Sesler“ (1965).

BIRO ZA METROLOGIJA – osnovano vo 2002 g. vo ramkite na Ministerstvoto za ekonomija za da se vovede nacionalen sistem na mernite edinici so cel da se odgovori na me|unarodnite obvrski i da se za{titat interesite na gra|anite preku soodvetna zakonska metrologija. Vo laboratoriite poseduva najsovremena oprema za kalibracija i verifikacija na mernite uredi. RM e ~lenka na Me|unarodnata organizacija za zakonska metrologija. V. Ur. BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO – v. Pedago{ki zavod na Makedonija BIROKRATIJATA VO DFM/ NRM/SRM/RM ‡ op{testven sloj {to go so~inuvaat administrativnite slu`benici na site ramni{ta na dr`avnata organizacija. Birokratskiot sloj vo Makedonija vo periodot 1946‡1990 godina naglo se {ire{e preku dr`avniot i ednopartiskiot aparat i dobi zna~itelno visok status vo hierarhijata na op{testveniot presti` i privelegii. Negovoto u~estvo vo vkupnoto naselenie se dvi`e{e me|u 7,5 i 8,6%. Birokratskiot sloj ima tri potsloevi. Visoki slu`benici, koi se vraboteni vo najvisokite dr`avni organi, po pravilo se so visoko obrazovanie i so visok presti` vo skalata na profesiite. Sredniot i niskiot potsloj gi so~inuvaat onie {to se vraboteni vo op{tinskite sobranija i sudovi, kako i {alterskite slu`benici {to imaat sredno i vi{o obrazovanie i zna~itelno poniski prihodi, mo} i presti`. Vo periodot na tranzicijata (po 1990) op{testvenata pozicija na administracijata zna~itelno se menuva, so tendencija za nejzino vnatre{no raslojuvawe i nadol-

BISALTI – naselenie {to `iveelo vo Bisaltija, zapadno i isto~no od r. Strimon, severno od Amfipol. Nivnoto naseluvawe na isto~niot breg na Strimon se slu~uva, najverojatno, so osvojuva~kite pohodi na Aleksandar I Makedonski vo V v. od st.e. Nivni sosedi se Edoncite i Odomantite. Vo 167 g. od st.e. B. bile pripoeni kon prvata makedonska oblast, koja se prostirala od r. Strimon do r. Mesta.
LIT.: Thoucidides, 4 vols., Harvard University Press, 1958; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.

BISALTIJA – oblast vo Makedonija po dolniot tek na r. Strimon. Naselenieto Bisalti `ivee zapadno i isto~no od r. Strimon, oblast naselena od Odomantite i Edoncite. Spored najstaroto svedo{tvo kaj Herodot, taka se narekuva oblasta okolu gradot Argila (zapadno od Strimon). Tukidid ja spomnuva vo kontekst na osvojuvawata na makedonskiot kral Aleksandar I Makedonski i pro{iruvaweto na dr`avata do Strimon. Vo oblasta se nao|aat gradovite: Berga, neidentifikuvaniot grad Adrijanopol, gradot Evporija (go spomnuva Stefan Vizantiski) i dr. Po Makedonsko-rimskite vojni (po 148 g. od st.e.) B. $ pripa|a na prvata makedonska oblast, t.n. prva meridija.
LIT.: Herodotus, 4 vols., Harvard University Press, 1960; Thoucidides, 4 vols., Harvard University Press, 1958; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. A. [uk.

Grupata „Bis-Bez“

†BIS-BEZ# – makedonska rokgrupa formirana 1965 g. so spojuvawe na dvete toga{ najpopular155

B

BISERNICA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ni grupi †Biseri# i †Bezimeni#. Grupata ja so~inuvaa: Konstantin Ikonomov, Stef~e Janevski, Dimitar ^emkov, Lambe Smilevski, Stanislav Dlaka i Dimitar Popankov. Na svojot repertoar ima{e pesni {to bea inspirirani od makedonskiot muzi~ki folklor (†Dal da pla~am il’ da pejam#; †Bilo i pominalo#; †[to e vreva na sred selo#), so {to stana vtemeluva~ na stilot {to podocna be{e baza na aktivnosta na drugi grupi (†Leb i sol#). Grupata postoe{e sedum godini i ima{e mnogubrojni nastapi vo Makedonija i vo nekolku evropski zemji. Prestana da raboti 1972 g., a podocna, nekolku pati, povtorno se sostavuva{e (vo 1994 go snimi edinstveniot album †Dal da pla~am il’ da pejam#), pred sè so nostalgi~en efekt. M. Kol. BISERNICA ‡ najmal `i~en trza~ki muzi~ki instrument, so ~etiri `ici, vid tambura {to ima uloga na voda~ na glavnata melodiska linija vo ramkite na muziciraweto na tambura{kite orkestri.
LIT.: Daragoslav Devi¢, Etnomuzikologija, III deo, (skripta), Beograd, 1977, 192. \. M. \.
Planinata Bistra

BISEROV, Dimitar Janakiev (Okujli) (Dupnica, den. Stanke Dimitrov, 1840 ‡ Dupnica, 1886) ‡ u~itel, op{testvenik, publicist, preveduva~, poet i sobira~ na narodni pesni za Stefan Verkovi}. Se {koluval vo rodniot grad i vo Rilskiot manastir kaj Neofit Rilski, a potoa bil u~itel vo Dupnica (1850‡1860; 1868; 1870‡1879), Berovo, Male{evsko i Gorna Xumaja (den. Blagoevgrad, 1863-1864). Toj e osnova~ na ~itali{tata vo Dupnica (1858) i Gorna Xumaja (1864).
LIT.: A. Stoilov, Dokumenti i bele`ki ot minaloto na bÍlgarite v MakedoniÔ, ZbBAN, 9, Sofix, 1918, 4; V. [arkov, Grad Gorna D`umax. Minalo i dnes, Sofix, 1929, 102–104; A. Med`idiev, Dupnica i bele`iti dupni~ani prez epohata na VÍzra`daneto, Dupnica, 1940, 198–201. S. Ml.

BISLIMI, Mexit (s. Kopanica, Skopsko, 15. X 1929) – politi~ki rabotnik. Zavr{il vi{a upravna {kola. ^len na SKJ (od 1947). Bil sekretar na Op{tinskiot naroden odbor, na~alnik na oddelenie i {ef na Mesnata kancelarija, potoa pratenik vo Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM i ~len na Odborot za buxet i na Odborot za grade`ni{tvo i komunalno-stanbeni pra{awa.
S. Ml.

BISTRA – visoka planina {to se protega vo Zapadna Makedonija. Pripa|a kon zapadnomakedon156

skite planini. Se izdiga pome|u Ki~evskata Kotlina na istok, dlabokata dolina na Mavrovska Reka i Radika na zapad, so koja e oddelena od planinite Korab i De{at, Mavrovskata Kotlina na sever i Mala Reka, Garska i Jamska Reka i tektonskiot preval Jama (1.100 m) na jug. Kako jasno izrazena morfostrukturna celina Bistra zafa}a povr{ina od 572,8 km² so 8 vrvovi so nad 2.000 m. Najvisok vrv e Medenica (2.163 m), a poistaknati se u{te: Trebi{ka Rupa (2.154 m), ]urkov Dol (2.111 m), Govedarnik (2.018 m) i dr. Bistra ima slo`ena geotektonska gradba. Vo poniskiot del se javuvaat stari paleozojski {krilci – filitoidi, a najvisokiot del e pokrien so trijaski varovnici so debelina od 400 m. ^istite trijaski varovnici ovozmo`ile intenzivna karstifikacija i pojava na skoro site povr{inski i podzemni karstni formi. Od povr{inskite karstni formi se izdvojuvaat malite karstni poliwa: Toni Voda, Suvo Pole, Govedarnik, Lazaropole i dr. Na oddelni mesta, kako {to se Suvo Pole i Sultanica, se razvieni vrta~i, ~esto i do 50 na 1 km², taka {to reljefot dobiva izgled na sipani~av karst. Od podzemnite karstni formi se izdvojuva pe{terskiot sistem Alilica, koja se sostoi od Gorna i Dolna Alilica, Kalina Dupka i [arkoa Dupka. Na Bistra ima pojava na fosilen glacijalen reljef, osobeno cirkovi. Vo poniskite delovi se sre}avaat {umski kompleksi, a na povisokite prostrani planinski pasi{ta pogodni za sto~arstvo.
LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Reljef na planinata Bistra, Bistra I, „Pri-

rodni i sociogeografski prou~uvawa na planinata Bistra#, MANU, Skopje, 1983. T. And.

BISTRICA – reka vo Egejskiot del na Makedonija, Republika Grcija. Taa e vtora po golemina reka vo Makedonija. Izvira od jugozapadnite delovi na planinata Vernon, zapadno od vrvot Vitoi (2.128 m), a vo Egejskoto More se vleva kaj Solunskiot Zaliv i zaedno so r. Vardar gradat delta. Dolga e 297 km, a slivot zafa}a povr{ina od 6.971,7 km2. Od izvorot do severno od planinata Vunosa (1.588 m) te~e vo pravec severozapad-jugoistok, a ottuka laktesto svrtuva vo pravec jugozapad-severoistok. Pred vlivot vo Solunskiot Zaliv povtorno dobiva pravec na te~ewe severozapad-jugoistok. Poradi maliot pad i ~estite poplavi vo Solunsko Pole, nejzinoto korito e regulirano. Dr. V. BISTRICA – selo vo Bitolsko. Se nao|a vo isto~noto podno`je na planinata Baba, raspolo`eno od dvete strani na Krae{ka Reka na nadmorska viso~ina me|u 600 i 700 m. Vo poslednite godini naselenieto e vo opa|awe, i toa od 1.140 `. vo 1981 g. se namaluva na 1.015 `. vo 2002 g. Od niv 949 bile Makedonci, 55 Albanci i 11 drugi. Glavno zanimawe e odgleduvaweto `itni i gradinarski kulturi i ovo{tarstvoto. Ima osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St. BISTRICA – srednovekovna naselba, na ok. 4,5 km severoisto~no od Bogomila. Se spomnuva kako posed na skopskiot manastir „Sv. Georgi–Gorg“ vo gramotite na Konstantin Asen (ok. 1258) i Milutin (1299/1300). Bistrica mu se

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BITKATA

B

Kowska pateka kon s. Bistrica, Baba Planina

podaruva na manastirot zaedno so nivite, vodenicite, senokosite, pasi{tata, letovi{tata i zimovi{tata, kobilite i ovcite i so site drugi prava na seloto.
LIT.: Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija, I, Skopje, 1975. K. Ax.

BITKATA VO TRSJE (s. Lerinsko, krajot na maj 1902) – bitka pome|u ~etata na Marko Lerinski i osmanliska potera. Vo s. Trsje vlegla osmanliska potera za da gi razoru`a tamo{nite selani i pritoa bile otkrieni ~etata na Marko Lerinski i kosturskite rakovoditeli Pando Kqa{ev i Vasil ^akalarov. Po nekolku~asovna bitka ~etata se izvlekla bez zagubi, a od osmanliska strana zaginale 7 vojnici. Poradi ovoj nastan bile privedeni 120 selani, a od niv 30 bile odvedeni vo Bitolskiot zatvor.
LIT.: Hr. SilÔnov, Osvoboditelnite borbi na MakedoniÔ, 1, SofiÔ, 1933. V. \.

„BISTRICA“, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Sinsinati, Ohajo, SAD, 1928) ‡ organizacija na Makedoncite od Lerinsko, Prespansko i Bitolsko. Organizacijata otvorila u~ili{te, aktivni bile i Mladinskata i @enskata sekcija, a formirana bila i Dramska sekcija {to davala pretstavi, me|u koi i „Makedonska krvava svadba“. Sl. N.-K. BITI, Olga (Solun, 1883 – Kibuc Gat, Izrael, 1970) – pisatelka, cionisti~ka aktivistka. Bila najaktiven ~len na Svetskata `enska cionisti~ka organizacija WIZO vo Skopje (do 1941). Go organizirala celokupniot kulturen `ivot na mladinata vo ramkite na kenot na mladinskata organizacija „Ha{omer Hacair“. Po nejzini dramski tekstovi, napi{ani na ladino, se izveduvale brojni pretstavi, na koi taa bila re`iser, scenograf, svirela na klavir i bila sufler i kostimograf.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990. J. Nam.

BITKATA ZA LERIN (1949) – edna od naj`estokite bitki me|u edinicite na DAG i vladinata armija. Na 12 fevruari 1949 g. edinicite na DAG go napadnale gr. Lerin. Vo ovaa bitka u~estvuvale 18., 14. i 107. brigada na DAG, vo koi ok. 70% od vojnicite bile Makedonci. Po golemite ~ove~ki zagubi (1.200 ubieni), edinicite na DAG se povlekle vo regionot na Prespa. Bitkata vo Lerin (po bitkite na Vi~o i Gramos), bila edna od najkrvavite bitki vo Gra|anskata vojna vo Grcija.
LIT.: d-r R. Kirjazovski, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija 1945–1949, Skopje, 1985. St. Kis.

BITKATA KAJ GAVGAMELA (1. X 331 g. od st.e.) – bitka na leviot breg na r. Tigar me|u makedonskata vojska predvodena od Aleksandar III Makedonski i persiskata vojska predvodena od Darij III. Udarnata sila na makedonskata vojska na dvete krilni pozicii e kowicata, a na centralnata e falangata. Aleksandar primenil odli~en strate{ki plan so voveduvawe vtor borben red; zad sekoe krilo postavuva odredi koi, vo slu~aj na napad od grb ili strani~en, mo`at da se svrtat i da formiraat zatvoren pravoagolen red so udarnata borbena linija. Glavniot udar go zadava vo centarot, kade {to se nao|a Darij so svoite elitni vojski (Indijci na slonovi, baktriskata, persiskata i skitskata kowanica so srponosni koli); Persijcite se razbieni, a Darij bega od bojnoto pole. Po pobedata Aleksandar se proglasuva za „Car na Azija#. Na 100 km od Gavgamela se zapleneti bogatstvoto na Darij, negovata borna kola i oru`jeto.
LIT.: Arijan, Aleksandrovata Anabasa. Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; K. K. Ruf, Istorija na Aleksandar Makedonski. Prev. Q. Basotova, Skopje, 1998; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.

BITKATA KAJ ADRIJANOPOL (14. IV 1205) – pome|u Latinite i Bugarite, pomognati od kumanski odredi. Kumanite go napadnale logorot na Latinite kaj Adrijanopol i prepravaj}i se deka begaat, ja namamile latinskata vojska vo zaseda. Latinite pretrpele stra{en poraz. Na bojnoto pole ostanale golem broj ricari i baroni, a carot Balduin I bil zaroben i odveden vo Trnovo.
LIT.: J. Longnon, L’Empire latin de Constantinople et la Principaute de Moree, Paris, 1949. K.Ax.

BITKATA KAJ GRANIK vo Propontida (334 g. od st.e.) – prva bitka na Aleksandar III Makedonski so Persijcite. Vojskata na Persijcite i helenskite naemnici hopliti od poziciite na strmniot desen breg i vozvi{enijata okolu rekata lesno go sledat dvi`eweto na makedonskata vojska. Aleksandar ne go prifa}a sovetot na vojskovodecot Parmenion da se povle~at za da is~ekaat popovolna situacija i dava naredba da se napadne neprijatelot. Vo `estokata bitka Aleksandar e ranet. Persijcite imaat iljadnici zaginati vojnici i 2.000 zarobeni. Zarobenite naemnici He-

BITKATA VO MOGILA (s. Bitolsko, 8/21 maj 1903) – bitka pome|u ~etata na Paraskev Cvetkov i turskata vojska i `andarmerija. Po izvr{eno predavstvo vo no}ta 20/21 maj ~etata bila opkolena. Vojvodata Cvetkov bil predupreden za opkoluvaweto, no re{il ~etata da se bori. Bitkata prodol`ila do naredniot den. Turskite sili upotrebile artilerija. Od dvaesetina du{i, kolku {to broela ~etata, zaginale 13-14, me|u niv i vojvodata Paraskev Cvetkov. Zaginatite bile pogrebani pokraj oltarot na selskata crkva vo zaedni~ka grobnica.
LIT.: Hr. SilÔnov, Osvoboditelnite borbi na MakedoniÔ, 1, SofiÔ, 1933. V. \.
Bitkata kaj Granik (334 pr.n.e.)

157

B

BITKATA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

leni Aleksandar gi ispra}a vo Makedonija na prinudna rabota, a 300 persiski voeni opremi ispra}a vo Atina, kako dar na bo`icata Atena vo hramot na Akropol.
LIT.: Arijan, Aleksandrovata Anabasa. Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; K. K. Ruf, Istorija na Aleksandar Makedonski. Prev. Q. Basotova, Skopje, 1998; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.

BITKATA KAJ YVEGOR (Carevoselsko, 16. IX 1944) – bitka za osloboduvawe na Carevo Selo (Del~evo). U~estvuvale i dobrovolci od Gornoxumajsko, a petmina od niv zaginale.
LIT.: BezsmÍrtnite 1922/1944. Zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrÍg, SofiÔ, 1971; Metodi Petrov i Asen Dermend`iev, Pirinski sokoli, SofiÔ, 1970. V. Jot.

Pinar genijalniot strateg Aleksandar vo od ja postrojuva vojskata vo nov borben red za da onevozmo`i napad od grb. Makedonskata vojska ja pregazuva rekata i vo `estokata bitka Aleksandar napa|a na bornata kola na Darij, pri {to bil ranet. Po pobedata na makedonskata vojska, Darij bega od bojnoto pole, dodeka negovoto semejstvo i carskoto bogatstvo se zapleneti. Zagubite na persiska vojska se ogromni, okolu 100.000 vojnici, dodeka od makedonska strana 300 pe{aci i 150 kowanici. So ovaa bitka Aleksandar gi osvojuva prednoaziskite zemji na Persiskoto Carstvo.
LIT.: Arijan, Aleksandrovata Anabasa. Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; K. K. Ruf, Istorija na Aleksandar Makedonski. Prev. Q. Basotova, Skopje, 1998; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.

BITKATA KAJ KLOKOTNICA (9. III 1230) – pome|u Bugarite, predvodeni od carot Ivan II Asen, i Epircite na ~elo so Teodor I Angel. Vo `estokiot sudir na r. Marica epirskata vojska pretrpela te`ok poraz. Teodor Angel padnal vo zarobeni{tvo, zaedno so golem broj negovi rodnini, vojskovoda~i i drugi vidni epirski blagorodnici. Po pobedata Bugarija vospostavila prevlast na Balkanot.
LIT.: D. Nicol, The Despotate of Epiros, Oxford, 1957, 110–111. K. Ax.

BITKATA KAJ IPSOS (301 g. od st.e.) – bitka me|u dijadosite (naslednicite) na carstvoto na Aleksandar. Vo Frigija, za prevlast vo Azija, vojuvaat Lisimah i Selevk protiv Antigon Ednookiot i Demetrij. Vo bitkata Antigon zaginuva, a negoviot sin Demetrij se povlekuva kon Efes. Po ovaa re{ava~ka bitka carstvoto e podeleno: Lisimah ja prezema Mala Azija do Tauros, Selevk – Ermenija, Kapadokija, Mesopotamija i Sirija; Ptolemaj go zadr`uva Egipet.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.

BITKATA KAJ ISOS (333 g. od st.e.) – bitka me|u makedonskata vojska predvodena od Aleksandar III Makedonski i persiskata predvodena od periskiot car Darij III Kodoman. Vo tesnecot kaj r.

BITKATA KAJ KINOSKEFALI (197 g. od st.e) – poslednata bitka vo Vtorata makedonskorimska vojna (200–197 g.) me|u makedonskata dr`ava za vreme na kralot Filip V i rimskite vojski. I pokraj prvi~nite uspesi, makedonskata falanga e razbiena od zdru`enite voeni sili na Rimjanite, Ilirite, Dardancite i helenskite polisi; 8.000 vojnici zaginuvaat, a 5.000 se zarobeni. Filip V, pri povlekuvawe vo Larisa, ja zapaluva kralskata arhiva, pred gradot da padne vo racete na Rimjanite. Kaj Tempa e sklu~eno ~etirimese~no primirje i Filip V so vojskata se povlekuva vo Makedonija.
LIT.: Polybius, The Histories, Harvard University Press, 1960; Istorija na makedonskiot narod 1, Skopje, 2000. A. [uk.

BITKATA KAJ KURAPEDION (281 g. od st.e.) – poslednata golema bitka vo epohata na dijadosite; se odigrala vo Lidija, me|u Lisimah i Selevk, za kralskiot prestol vo Makedonija. Vo bitkata zaginuva Lisimah koj, kako kral na Makedonija (284–281), vo ovoj period uspeva da ja nametne vlasta vo Tesalija, Fokida i Etolija. Pobednikot Selevk (posledniot od dijadosite, osnova~ na dinastijata Selevkidi, koja vladee so azijskiot del) istata godina e ubien od Ptolemaj Keraun, sin na Ptolemaj Lag, eden od dijadosite, koj go vladee Egipet, osnova~ot na dinastijata Ptolemaidi.
LIT.: Diodorus Siculus, 12 vols. Harvard University Press, 1963; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.

BITKATA KAJ METONA (353 g. od st.e.) – bitka {to ja vodi makedonskiot kral Filip II za osvojuvawe na gr. Metona na pieriskiot breg od Solunskiot Zaliv, sojuznik so Atina. Za vreme na opsadata, kralot Filip e ranet od strela i go gubi desnoto oko. Po osvojuvaweto na gradot gra|anite se proterani, a vo nego se naseleni makedonski kolonisti.
LIT.: Justin, Filipovata istorija. Prev. Q. Basotova, Skopje, 2000; Demosten, Govori. Prev. D. ^adikovska, Skopje, 1995. A. [uk.

Aleksandar vo bitkata kaj Isos (333 pr.n.e.), mozaik od Pompeja

BITKATA KAJ PIDNA (168 g. od st.e.) – poslednata bitka vo Tretata makedonsko-rimska vojna me|u makedonskiot kral Persej (171–168 g. od st.e.) i rimskiot vojkovodec Emilij Pavel. Po `estoka kratkotrajna bitka (od obete strani vojuvaat po 40.000), makedonskata falanga e razbiena (20.000 zaginati, 6.000 zarobeni). Po porazot Persej se zasolnuva vo Amfipol, podocna e zaroben na o. Samotraki. Zarobenoto kralsko semejstvo i makedonskata aristokratija se isprateni vo progonstvo, a makedonskoto naselenie e raseleno. Makedonija, po opusto{uvaweto od rimskata vojska, e stavena pod rimski protektorat i e podelena na ~etiri dela (meridi), so zabrana za me|usebna komunikacija.

158

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BITKATA

B

Rovinama, Prilozi za kwi`evnost, jezik, istoriju i folklor, XVII/1 (1937). K. Ax.

BITKATA KAJ S. LISIJA (Gornoxumajsko, 29. I 1944) – `estoka bitka vodena od edniot del od Gornoxumajskiot partizanski odred „Nikola Kalap~iev“, na ~elo so komandantot Arso Pandurski {to dejstvuval po desniot breg na r. Struma (po naredba na komandantot na [tabot na IV vostani~kooperativna zona Nikola Parapunov) za obedinuvawe so partizanskite edinici vo Vardarskiot del na Makedonija. Vo bitkata zaginale komandantot A. Pandurski i 7 borci, a 1 te{ko ranet bil zaroben i potoa ubien.
LIT.: Anton Velikov, Arso Pandurski, zb.: Pirinski sokoli, SofiÔ, 1970; BezsmÍrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v borba protiv kapitalizma i fa{izma ot Blagoevgradski okrÍg, SofiÔ, 1971. V. Jot.
Bitkata kaj Pidna (168 g. pr.n.e.)

sat kriej}i se me|u zaginatite vojnici, a vo tekot na no}ta nezabele`ano se povlekle i se vratile vo Prespa. I pokraj porazot, Samuilovata dr`ava prodol`ila da jakne i da se pro{iruva.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dr`ava, Skopje, 1969, 49–51; S. Pirivatri¢, Samuilova dr`ava, Beograd, 1997, 103. K. Ax.

BITKATA KAJ TIR (332 g. od st.e.) – ja vodi Aleksandar Makedonski za osvojuvawe na edinstveniot grad vo Fojnikija {to mu daval golem otpor. Gradot bil smesten na ostrov, no po sedummese~na opsada i izgradba na ve{ta~ki nasip (postoi do denes) gradot e osvoen.
LIT.: Plutarch, Alexander, Harvard University Press, 1959; F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.

LIT.: Titi Livy, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906; N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997. A. [uk.

BITKATA KAJ RAVEN (16. V 1944) – Razlo{kiot partizanski odred „Nikola Parapunov“ predvoden od zamenikot politi~ki komesar na Odredot Georgi Topalov bil otkrien i opkru`en od golem broj policiski i `andarmeriski sili. Vo borbata zaginale G. Topalov i 3 borci, 2 bile raneti i zarobeni i potoa obeseni vo s. Belica, a 1 vo s. Dolno Dragli{te, dodeka drugi 2 zarobeni bile zaklani. Vo bitkata zaginale 9 borci.
LIT.: Georgi T. Madolev, VÍorÍ`enata borba v PirinskiÔ kraŸ 1941–1944, SofiÔ, 1966; BoÔot na „Raven#. Belica krepost na komunizma v PirinskiÔ kraŸ, Sbornik od statii, spomeni i o~erci, SofiÔ, 1967. V. Jot.

BITKATA KAJ SETINA (esen 1017) – pome|u makedonskata i vizantiskata vojska. Vizantijcite padnale vo zaseda, {to im ja podgotvil carot Jovan Vladislav. Za da ja spasi vojskata od uni{tuvawe li~no interveniral carot Vasilij II. Go napadnal logorot na Jovan Vladislav i ja porazil negovata vojska. Zaginale golem broj makedonski vojnici, 200 te{ko vooru`eni bile zarobeni, a Jovan Vladislav se spasil so begstvo.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dr`ava, Skopje, 1969, 101; S. Pirivatri¢, Samuilova dr`ava, Beograd, 1997, 127–128. K.Ax.

BITKATA KAJ TRAJANOVATA VRATA (17. VIII 986) – bitka pome|u vojskata na komitopulite, bra}ata Samuil i Aron, i vizantiskata vojska predvodena od imperatorot Vasilij II. Se odigrala vo tesninata kaj dene{en Ihtiman, blizu do Sofija. Vizantijcite pretrpele te`ok poraz. Zaginale golem broj vojnici, a Vasilij II odvaj uspeal da se spasi so begstvo, ostavaj}i mu ja na neprijatelot celata komora so carskiot {ator i bogatstvoto.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dr`ava, Skopje, 1969, 35–36; S. Pirivatri¢, Samuilova dr`ava, Beograd, 1997, 93–94. K. Ax.

BITKATA KAJ ROVINE (17. V 1395) – pome|u osmanliskata vojska predvodena od sultanot Bajazit I i hristijanskata vojska na vla{kiot vladetel vojvodata Jovan Mir~e. Vo bitkata na stranata na osmanliite, kako vazali na sultanot Bajazit, u~estvuvale i makedonskite vladeteli kralot Marko i Konstantin Draga{. Vo `estokiot sudir kaj mestoto Rovine vo Vla{ko (so neutvrdena lokacija), hristijanskata vojska na vojvodata Mir~e izvojuvala pobeda i gi prinudila osmanliite da se povle~at. Vo bitkata zaginale kralot Marko i Konstantin Draga{, a nivnite teritorii vo Makedonija padnale pod direktna vlast na osmanliite.
LIT.: Sp. Radoji~i¢, Listina manastira Petre od oktobra 1395 god. kao izvor za hronologiju bitke na Rovinama, Bogoslovqe, II/4 (1927); Jedna glava iz „@ivota Stefana Lazarevi¢a“ od Konstantina Filozofa (Bitka na Rovinama), „Hri{¢anski `ivot“, 6 (1927); M. Dini¢, Hronika Sendeniskog kalu—era kao izvor za bojeve na Kosovu i

Bitkata kaj Sperhej (spored Skilica)

BITKATA KAJ SPERHEJ (esenta 996) – pome|u makedonskata vojska, predvodena od Samuil i vizantiskata, predvodena od vojskovodecot Nikifor Uran. Se odigrala vo Elida, kaj r. Sperhej, blizu do Termopilite. Samuil se vra}al od pohodot vo Ju`na Grcija i se ulogoril na desniot breg na rekata, a Nikifor Uran na sprotivniot breg. Vizantijcite uspeale no}e da najdat premin preku nadojdenata reka i nenadejno go napadnale logorot na Samuil. Makedonskata vojska do`iveala katastrofalen poraz. Vo bitkata zaginale golem broj vojnici. Samuil i sin mu Gavril Radomir bile raneti, no uspeale da se spa-

BITKATA KAJ FILIPI (42 god. pr.n.e.) – pome|u vojskite na Brut i Kasij (zagovornicite {to go ubivaat Cezar) i vojskata na rimskite konzuli Antonij i Oktavijan. Vo Makedonija navleguva vojskata na Antonij i Oktavijan i stasala do gr. Filipi. Vo bitkata Antonij mu nanesuva poraz na Kasij, koj si go odzel `ivotot, a vojskata na Oktavijan ja porazila vojskata na Brut.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod I, Skopje, 2000. A. [uk.

BITKATA KAJ HAJRONEJA (2 VIII 338 g. od st.e.) – re{ava~ka bitka me|u makedonskiot kral Filip II i sojuzenite vojski na
159

B

BITKATA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

helenskite polisi. Bitkata se vodi so pribli`no ista brojnost na vojskite (makedonskata okolu 30.000 pe{aci i 2.000 kowanici) na hajronejskata ramnina (Bojotija). Triumfot na makedonskata vojska e celosen; helenskite vojski se razbieni; Filip so po~esti gi pogrebuva zaginatite vojnici kaj Hajroneja (1.000 zaginati Atiwani), a Aleksandar i Antipatar gi vra}aat dvete iljadi zarobeni Atiwani vo Atina. So ovaa bitka e zavr{ena vojnata me|u makedonskata dr`ava i helenskite polisi, po {to sledi miroven dogovor vo Korint, so koj Filip II e proglasen za hegemon, voda~ na zdru`enite voeni sili.
LIT.: Justin, Filipovata istorija. Prev. Q. Basotova, Skopje, 2000; Plutarch, Demostenes, Harvard University Press, 1959; N. Hammond, Philip of Macedon, Baltimore, 1994. A. [uk.

vlekle so juri{. ^etite imale 25 mrtvi, a zagubite na osmanliska strana bile okolu 200 `rtvi (ubieni i raneti).
LIT.: Dvi`enieto otsamÍ Vardara i borbata sÍ vÍrhovistite. Po spomeni na Jane Sandanski, ^ernŸo PeevÍ, Sava MihaŸlovÍ, Hr. KuslevÍ, Iv. AnastasovÍ GÍr~eto, PetÍrÍ Hr. ArukovÍ i Nikola Pu{karovÍ, SofiÔ, 1927. V. \.

LIT.: Bogdan Krizman, Dobropoljska bitka, „Vojnoistoriski glasnik#, br. 6, Beograd, 1966. V. St.

Od bitkata na Kajmak~alan pome|u antantinite i vojskite na centralnite sili (1916)

Makedonci, partizani od Kostursko

Kolona makedonski partizani na DAG (1948&1949)

BITKATA NA VI^O (1949) – edna od naj`estokite bitki me|u DAG i Gr~kata kralska armija na planinata Vi~o vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Na 10. VIII 1949 g. vladinata dobro vooru`ena armija (80.000) gi napadnala poziciite na X i XI divizija na DAG. Silite na DAG brzo bile porazeni i na 16 avgust bile prinudeni na povlekuvawe kon Albanija.
LIT.: L. Panovska, Krajot na edna iluzija. Gra|anskata vojna vo Grcija 1946–1949, Skopje, 2003; K. Ro{ev, Moeto u~estvo vo DAG, Skopje, 2002. St. Kis.

BITKATA NA GRAMOS (1949) – re{ava~ka bitka me|u silite na DAG i gr~kata vladina vojska vo vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija. Na 24. VIII 1949 g. vladinata vojska go napadnala poslednoto upori{te na DAG na planinata Gramos. Silite na DAG bile zasileni so 6.000 borci, koi od Vi~o se povlekle vo Albanija. Po te{ki borbi i pretrpeni golemi zagubi na 29 avgust edinicite na DAG (ok. 18.000 borci) se povlekle od Gramos i preminale vo Albanija. So edinicite na DAG se povleklo i civilnoto glavno makedonsko naselenie.
LIT.: d-r R. Kirjazovski, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija 1945–1949, Skopje, 1985. St. Kis.

BITKATA NA KAJMAK^ALAN (17. IX – 3. X 1916) – bitka pome|u antantinite i vojskite na centralnite sili. Srpskata vojska gi napadnala bugarskite utvrdeni pozicii (17. IX) i se vodela borba ~ovek na ~ovek. Bugarskata vojska izvr{ila protivnapad (26. IX) i povtorno gi zaposednala poziciite. Srpskata vojska izvr{ila nov silen napad (30. IX), go osvoila Kajmak~alan, a potoa (3. X) i poziciite na Siviot Breg i na Starkoviot Zab, pa bugarskite sili bile prinudeni da se povle~at kon Crna Reka.
LIT: M. Jelisijevi}, Zauze}e Kajmak~alana i njegovo zna~enje, „Ratnik“ XII, Beograd, 1936. V. St.

BITKATA NA GOTEN, MALE[EVSKO (6. IV 1903) – edna od najgolemite bitki pred Ilindenskoto vostanie vo isto~niot del od Makedonija na zdru`enite ~eti (250–270 komiti) na TMORO na Hristo ^ernopeev (za Strumi~ko), Kosta Maznejkov (Radovi{ko), Del~o Kocov (Ko~ansko), K. Kondov (Prilepsko), Nikola De~ev (Vele{ko), Pitu Guli (Kru{evsko), Van~o Srbakot (Ki~evsko), Timo Angelov (za Tikve{ko) i dr. so osmanliskite sili. Se slu~ila na Veligden (6. IV) na vrvot Goten na Male{evskite Planini pri nepovolni vremenski uslovi. Na pomo{ na opkolenite ~eti se priklu~ila ~etata na vojvodata Nikola Lefterov. Ve~erta opkolenite se iz160

BITKATA NA DOBRO POLE (14–21. IX 1918) – re{ava~ka bitka so koja bil probien Makedonskiot front. Napadot go zapo~nale 1-ta i 2-ta srpska armija vrz poziciite na 2-ta i 3-ta bugarska divizija vo sostavot na 11-tata germanska armija. Naj`estoki borbi se vodele na linijata od Rudina kon Su{ica, potoa kaj Veternik. Bugarskite sili se povlekle kon borovata ^uka i kon Kravi~ki Kamen. Po zagubata na vrvot Sokol, go zagubile i Dobro Pole i na silite na Antantata im bil otvoren patot za prodirawe kon Kozjak. Bitkata zavr{ila na linijata Krivolak–Gradsko–Veles.

Po bitkata na edinicite na DAG i gr~kata vladina vojska (Kajmak~alan, 1949)

BITKATA NA KAJMAK^ALAN (1949) me|u edinicite na DAG i gr~kata vladina vojska. Na 4 juli 1949 g. vladinata vojska zapo~nala ofanziva protiv edinicite na DAG na planinata Kajmak~alan. Na 8 juli edinicite na DAG bile porazeni i prinudeni na povlekuvawe.
LIT.: d-r R. Kirjazovski, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija 1945–1949, Skopje, 1985. St. Kis.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BITOLA

B

BITOLA – grad vo zapadniot del na RM, so 74.550 `. (2002). Se nao|a na preminot od isto~noto podno`je na pl. Pelister i Pelagoniskata Kotlina, od dvete strani na r. Dragor. Zafa}a povr{ina od 2.245 ha. Niz gradot pominuvaat magistralniot pat Ohrid–Bitola–Prilep (M-5) i `elezni~kata pruga, koja od Veles, preku Prilep i Bitola, vodi za Lerin i Solun vo Grcija. Bitola ima umereno-kontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura od 11,4°S, i godi{no koli~estvo vrne`i od 600 mm. S# do doseluvaweto na Slovenite vo Pelagonija vo neposredna blizina, ju`no od Bitola, se nao|al anti~kiot grad

Bitolskiot pazar vo XIX vek

Bitola, topografska karta

Herakleja – Linkestis. Sega{niot grad go osnovale Slovenite i mu go dale slovenskoto ime Obitel – Bitola, {to zna~i `iveali{te ili mesto so pove}e manastiri. Gradot pod sega{noto ime prvpat se spomenuva vo 1014 g., vo vremeto na Samuilovoto vladeewe, kako sedi{te na episkopija. Niz celiot sreden vek, osobeno vo XIII i XIV v., Bitola stanala zna~aen trgovski centar vo Pelagonija. Kon krajot na XIV v. (1382) gradot go zazele Turcite. Vo sredinata na XV v. stanal va`en stopanski i kulturen centar na Evropska Turcija i sedi{te na Bitolskata nahija vo koja imalo 150 naseleni mesta. Poznatiot patopisec Evlija ^elebija ja posetil Bitola vo 1662 g. i zabele`al deka †gradot ima okolu 3.000 mali i golemi ku}i na prizemje i kat, grupirani vo 21 maalo, ~ar{ija so 900 du}ani i bezisten#. Vo po~etokot na XIX v., po doseluvaweto na zna~itelen broj Vlasi od izgoreniot grad Moskopole, vo Bitola silno se razvilo zanaet~istvoto i trgovijata. Vo 1835 g. gradot imal okolu 40.000 `. Vo sredinata na XIX v.

brojot na zanaet~iskite du}ani dostignal nad 2.000 so okolu 140 vidovi zanaeti, organizirani vo 70 esnafski organizacii. Viden pridones vo razvojot na gradot dale i diplomatskite pretstavni{tva i konzulatite na pove}e stranski dr`avi. Toa dovelo Bitola da stane †grad na konzulite#, no i arena na stranskite propagandi. Za unapreduvaweto na trgovijata i za podigaweto na prvite industriski objekti od osobeno zna~ewe bila izgradbata na `elezni~kata linija Solun – Bitola (1894). Vo periodot me|u dvete svetski vojni Bitola stanuva pograni~en grad i gi izgubila gravitaciskite podra~ja kon Grcija i Albanija. Sepak, vo ovoj period gradot prvpat zapo~nuva planski da se gradi i toa spored oddelni urbanisti~ki planovi. Najbrz razvoj do`ivuva vo vtorata polovina na XX v. Toga{, od 31.761 `. vo 1948 g., brojot na naselenieto vo 1991 g. se zgolemuva na 84.002 `. Vo slednite godini naselenieto zapo~nuva da se namaluva, prisuten e silen bran na iseluvawe i toa glavno vo prekuokeanskite zemji. Vo 2002 g. vo gradot `iveat 74.550 `. Od niv, 66.038 `. ili 88,6% se Makedonci, 2.360 `. Albanci, 1.562 `. Turci, 2.577 `. Romi, 997 `. Vlasi, 499 `. Srbi, 20 `. Bo{waci i 497 `. se izjasnile kako †drugi#.

Bitola e sedi{te na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 78.795 ha, ima 66 naseleni mesta so 95.385 `. Vo gradot postojat fabriki od tekstilnata, ko`arskata, prehranbenata, ma{inskata, elektroindustrijata, grafi~kata industrija i dr. Po Skopje, B. e najgolemiot administrativno-politi~ki, kulturno-obrazoven i zdravstven centar vo RM. I denes 7 stranski dr`avi (Turcija, Velika Britanija, Francija, Grcija, Slovenija, Romanija i Hrvatska) imaat svoi konzularni pretstavni{tva. Od oblasta na obrazovanieto, ima 22 zabavi{ta, 10 osumgodi{ni u~ili{ta i 7 u~ili{ta za sredno obrazovanie. Vo 1979 g. e osnovan Univerzitetot †Sv. Kliment Ohridski# koj denes go so~inuvaat 11 visokoobrazovni nastavno-nau~ni institucii od jugozapadniot del na RM. Vo gradot postoi Dom na kulturata, Mati~na i univerzitetska biblioteka, teatar i kino, Istoriski arhiv, Zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, prirodnite retkosti, muzej i galerija, seizmolo{ka stanica, zoolo{ka gradina i pove}e zdru`enija so kulturno-umetni~ka i prosvetna funkcija. Mre`ata na zdravstveni objekti e dobro razviena. Vo 1966 g. e formiran Medicinskiot centar †D-r Trifun Panovski# so 14 specijalisti~ki oddelenija, a postojat i pove}e privatni zdravstveni ordinacii i ambulanti. Bitola e bogata so spomenici od minatoto, kako: anti~kiot grad Herakleja, crkvata †Sv. Dimitrija#, Ajdar-Kadir xamija, Isak ^elebi xamija, Jeni xamija, Bezistenot, Debojot, Zandana-kulata, Gradskiot saat, Bitolskata ~ar{ija i dr.
LIT.: Nikola Dimitrov, Bitola urbanogeografski razvoj, DNUB, Bitola 1998; Bitola - Monografija, Bitola 1986. Al. St.

„[irok sokak“, Bitola

161

B

BITOLJANU

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

BITOLJANU, Ko~o (Kru{evo, 8. I 1924) – komunisti~ki deec, prvoborec i op{testvenik. Kako ~len na MK na SKOJ e rakovoditel na diverzantskite grupi vo Skopje. Poradi taa dejnost bil osuden na do`ivoten zatvor (1942-1944). Po Osloboduvaweto bil poverenik i sekretar na Gradskiot naroden odbor, rakovoditel na OZNA za Makedonija i na UDB za Jugoslavija, dr`aven potsekretar i sekretar za vnatre{ni raboti na SRM, potpretsedatel na Sobranieto na grad Skopje i pratenik vo Sobranieto na SRM. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Taka se borea sredno{kolcite, „Mlad borec“, II, 41, Skopje, 10. X 1945; Golem konspirator, Tikve{ijata vo NOV 1941-1945, kn. sedma, Stra{o Pinxur, naroden heroj, Kavadarci-Negotino, 1984, 295-297; Ilegalni akcii vo Skopje, Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941–1945, tom I, kn. prva, Skopje, 1984, 40–61. S. Ml.

Kosta Mihajlov Naj~e, posledniot guslar od ovoj kraj, so kogo zgasnal ovoj guslarski centar.
LIT.: P. ^ilevÍ, TaŸniÔt ezikÍ na slepcite vÍ Bitolsko, †Sbornik za naroodni umotvoreniÔ, nauka i kni`nina#, kn. XVIXVII, SofiÔ, 1900, 148; Aleksandar Sterjoski, Makedonskite slepi guslari, Skopje, 1999. M. Kit.

BITOLSKA EPARHIJA, v. Pelagonska eparhija. BITOLSKA SINAGOGA VO IZRAEL (Jagel Jaakov vo Erusalim, vo 30-tite god. na XX v.) – hram na Evreite od Bitola. Pretstavuvala centar na makedonskata evrejska zaednica „Monastirlija“ formirana vo naselbata [ama, na padinite na bregot Cion vo Izrael.
LIT.: Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 1839–1943, New York, 2003. J. Nam.

BITOLSKA ARTILERISKA BRIGADA – v. Artileriska (Bitolska) brigada na ^etirieset i devettata divizija na NOVJ. BITOLSKA BITKA (16–19. XI 1912) – bitka pome|u srpskata i otomanskata vojska vo Prvata balkanska vojna. Se vodela vo reonot na s. Gope{ i kaj preminot \avato. Vo borbite u~estvuvale i makedonskite mesni ~eti, koi ja oslabuvale frontovskata linija na otomanskata vojska i $ ovozmo`uvale pregrupirawe i polesno prodirawe na srpskata vojska. Najte{ki borbi se vodele na poziciite kaj Bel Kamen (18. XI), pa otomanskite sili bile prinudeni da se povle~at kon Lerin i kon Kor~a, a srpskite sili go zazele gradot Bitola (19. XI).
LIT.: \orgi Abaxiev, Balkanskite vojni i Makedonija, Skopje, 1958; Borisav Ratkovi}, Prvi balkanski rat 1912–1913, Beograd, 1975. V. St.

BITOLSKA SINAGOGA VO SAD (Wujork–Menheten, 1912) – hram na Evreite iselenici od Bitola. Zaednicata imala pove}e od 1.000 ~lenovi (1915) i do ok. 2.000 ~lenovi (1919), so organizirana Talmud Tora so 150 u~enici (1919). Bitolski evrejski zaednici i sinagogi imalo i vo Ro~ester (1906).
LIT.: Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 1839–1943, New York, 2003. J. Nam.

lane, Vu~itrn i Gusiwe; Skadarskiot sanxak so kazite: Skadar, Podgorica, Tirana, Kavaja, Ak~e Hisar (Kruja) i Le{; Skopskiot sanxak so kazite: Skopje, Kumanovo, [tip, Kriva Palanka, Radovi{, Ko~ani i Kratovo, i Debarskiot sanxak so kazite: Goren Debar, Elbasan, Dolen Debar i Mat. So formiraweto na Skadarskiot vilaet (1876) od Bitolskiot vilaet bil odvoen Skadarskiot sanxak, a so formiraweto na Kosovskiot vilaet (1877), od Bitolskiot vilaet bile odzemeni kazite od Isto~na Makedonija i od Kosovo, koi vlegle vo sostav na novoformiraniot Kosovski vilaet. Kon krajot na XIX v. vilaetot imal me|u 800.000 i 900.000 `iteli, a vo 1908 g. toj broj porasnal na 1.000.576 `iteli. Se prostiral na teritorija od okolu 32.000 km2. Na sever grani~el so Kosovskiot vilaet, na istok i jugoistok so Solunskiot vilaet, na jug so Kralstvoto Grcija, na jugoistok so Janinskiot vilaet i na zapad i severozapad so Skadarskiot vilaet. Na ~elo na vilaetot stoel valija, so titula pa{a, koj bil nazna~uvan so sultansko irade. Vilaetot prestanal da postoi so srpskoto osvojuvawe na Bitola (noemvri 1912).
LIT.: Manast›r vilayeti salnamesi, ikinci defa, Manast›r, sene 1308; Manastir vilayetine mahsus salnamesi, beþinci defa, Manast›r, sene 1312; Ahmed Ali~i}, Uredba o organizaciji vilajeta 1867 godine, „Prilozi za orijentalnu filologiju#, XII-XII/1962, br. 3, Orijentalni institut u Sarajevu, Sarajevo, 1965; Die Provinzen des Osmanischen Reiches von Andreas Birken, Wiesbaden, 1976; Mehmed Tevfik, Kratka istorija Bitoqskog vilajeta. Preveo Gli{a Elezovi}, „Bratstvo# XXVII, 43, Beograd, 1933. Dr. \.

BITOLSKA SINAGOGA VO ^ILE (Temuko, 1919) – hram na Evreite iselenici od Bitola. Prviot iselenik bil kroja~ot Alberto Levi Arueste (1900). Vo 1919 g. bila osnovana Centro Macedonico vo Temuko, so pove}e od 40 evrejski semejstva {to vodele biznis so trgovija na tekstil. Evrejskata zaednica e mnogu aktivna.
LIT.: Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 1839–1943, New York, 2003. J. Nam.

BITOLSKA GUSLARSKA [KOLA – eden od najzna~ajnite guslarski centri na Balkanot. Bil osobeno poznat u{te pred doa|aweto na Osmanliite. Naj~esto se sobirale okolu crkvite i manastirite. Bile zdru`eni vo esnaf i imale svoi esnafski praznici (Sv. Petar, Sv. Nikola, Sv. pr. Ilija). Imale i svoj taen govor. Povremeno go obikolkuvale celiot Balkan, na istok do Crnoto More, na sever do Belgrad, a na zapad do Jadranskoto More. Niven instrument bila ednostrunata gusla, a potoa bila zamenata so dvostruna ili trostruna. Vo dvaesettite godini na XX vek vo crkvata †Sv. Arh. Gavril# u~itelot Ta{ku mu gi prenesuval svoite znaewa na
162

BITOLSKI VILAET (tur. Manast›r vilayeti, 1873–1912) – administrativno-teritorijalna edinica vo Osmanliskata Imperija so sedi{te vo Bitola, formirana vo 1873 g., so povremeni teritorijalni promeni. Vo po~etokot go opfa}al re~isi celiot Vardarski del i zapadnata teritorija od Egejskiot del na Makedonija, navleguval dlaboko na teritorijata na Albanija, a so pomal del i na gr~ka teritorija. Vo 1875 g. vo negov sostav vleguvale sanxacite: Bitolskiot sanxak so kazite: Bitola, Kor~a, Prilep, Ohrid, Kostur, Ko`ani, Naselica (Anaselica), Lerin, Serfixe, Ki~evo i Kolowa; Prizrenskiot sanxak so kazite: Prizren, Tetovo, Pri{tina, \akovo, Pe}, Gwi-

BITOLSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (avgust 1944 – noemvri 1944) – partizanska edinica na NOV i POM. U~estvuval vo borbite za osloboduvawe na Bitolsko, a potoa vlegol vo sostav na Sedmata makedonska (bitolska) NO brigada.
LIT.: Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola, 1982; Vlado Strezovski – \or|i Dimovski-Laskov, 7. makedonska brigada i 49. divizija na NOVJ, Bitola, 1987; Makedonija od ustanka do slobode 1941-1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.

BITOLSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED †GOCE DEL^EV# (kaj s. Prekopane na pl. Vi~o, Kostursko, 22. V 1943 – Tikve{ijata, sredinata na septemvri 1943). Bil formiran od borcite na Bitolskiot NOPO „Damjan Gruev# i novopristignatite borci. Zaedno so Lerinskiot NOPO „Vi~o# gi razoru`al kontra~et-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BITOLSKI

B

NOVJ, Bitola, 1987, 19–23; Makedonija od ustanka do slobode 1941–1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.

Borcite na partizanskiot odred „Goce Del~ev# (1943)

nicite na lerinsko-kosturskoto podra~je (23. V – 1. VI), a potoa se prefrlil vo Bitolsko (11. VI), kade {to izvr{il napad na italijanskata karaula me|u selata German–Braj~ino, kaj s. Lavci vodel borba protiv bugarskata policija (23. VI), a kaj s. Rajci, na pl. Baba i na Slivni~ka Planina (vo Prespa) vodel borba protiv italijanskite karabineri (2–8. VIII). Po kapitulacijata na Italija, kaj s. Ote{evo razoru`al grupa od 60 italijanski vojnici, a kaj s. Qubojno, zaedno so Bitolskiot NOPO „Damjan Gruev#, razoru`ale nad 200 italijanski vojnici. Po naredba na G[ na NOV i POM (prva polovina na septemvri 1943), odredot se podelil na dva dela – edniot del ostanal vo Prespa, a glavninata zaminala na pl. Kajmak~alan i Ko`uv, vr{ej}i diverzii na `elezni~kata linija Lerin–Voden–Solun i, po mitinzite vo selata vo Vodensko, Lerinsko, Meglensko i Tikve{ko, vlegol vo sostav na NO bataljon „Stra{o Pinxur#. Delot {to ostanal vo Prespa vlegol vo sostavot na NO bataljon „Stiv Naumov#.
LIT.: Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola, 1982; Vlado Strezovski – \or|i Dimovski-Laskov, 7. makedonska brigada i 49. divizija na NOVJ, Bitola, 1987; Makedonija od ustanka do slobode 1941-1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.

`uval politi~ki mitinzi po bitolskite sela (zimata 1942/43), a potoa vlegol vo sostav na Bitolsko-prespanskiot NOPO „Dame Gruev#, so koj se prefrlil na kostursko-lerinskoto podra~je.
LIT.: Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola, 1982; Vlado Strezovski – \or|i Dimovski-Laskov, 7. makedonska brigada i 49. divizija na NOVJ, Bitola, 1987; Makedonija od ustanka do slobode 1941–1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.

BITOLSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED †PELISTER# (nad s. Lavci, Bitolsko, 22. IV – Oreovska Planina, kaj s. Oreovo, Bitolsko, 3 V 1942). Bil formiran od 19 borci i vr{el glavno obuka na borcite. Otkako bil lociran od bugarskata vojska i policija (2. V), naredniot den bil opkru`en i napolno razbien, so 5 zaginati borci, a preostanatite uspeale da se ilegaliziraat vo Bitola.
LIT.: Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola, 1982; Vlado Strezovski – \or|i Dimovski-Laskov, 7. makedonska brigada i 49. divizija na

BITOLSKI NATPIS – zna~aen makedonski epigrafski spomenik od 1015–1016, otkrien pri ru{eweto na bitolskata ^au{-xamija (1956) i se ~uva vo Bitolskiot muzej. Natpisot e izdlaben vrz pravoagolna mermerna plo~a i sodr`i vkupno dvanaeset reda. Del od tekstot e o{teten, bidej}i plo~ata dolgo vreme bila koristena kako prag pri vlezot na xamijata. Natpisot e ispi{an po povod gradeweto na bitolskata tvrdina od strana na carot Ivan Vladislav. Kako epigrafski spomenik pretstavuva va`en izvor za prou~uvawe na makedonskoto kirilsko pismo, makedonskiot jazik i makedonskata istorija. Paleografskite formi na bukvenite znaci poka`uvaat sli~nost so bukvite vo drugite makedonski epigrafski spomenici, kakvi {to se Samuiloviot natpis od 993 i Varo{kiot natpis od 996 god., kako i so paleografskite osobenosti na najstarite makedonski kirilski tekstovi. Jazikot gi odrazuva osobenostite na zapadnomakedonskiot dijalekten govor i makedonskata pismena tradicija od toj period. Va`ni se i istoriskite podatoci {to gi dava ovoj epigrafski spomenik vo vrska so Samuilovata dr`ava i borbata na komitopulite protiv vizantiskite napadi.
LIT.: Vl. Mo{in, Bitoqska plo~a iz 1017 godine, „Makedonski jazik#, 17, 1966, 51-61; J. Zaimov, Bitolski nadpis na Ivan Vladislav – samodqr`ec bqlgarski, Sofix, 1970; Iv. Bo`ilov, Bitolskixt nadpis na car Ivan Vladislav i nxkoi vqprosi na srednovekovnata bqlgarska istorix, „Istori=eski pregled#, 27, 1, 1971, 84-100; Vl. Mo[in, U[te za bitolskata plo=a od 1017 godina, „Istorija#, 7, 2, 1971, 255-257; R. Mathiesen, The Importance of the Bitolja Inskription for Cyrillic Paleography, „The Slavic and East European Journal#, 21, 1, 1977, 1–2. \. P. At.

BITOLSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED †JANE SANDANSKI# (kaj s. Lavci, Bitolsko, septemvri 1942 – Bitolsko, krajot na mart 1943). Bil nare~uvan i Narodnoosloboditelna partizanska ~eta. Izvr{il napad na bugarskiot ekipa` kaj `elezni~kata stanica Srpci–Beranci (10. XI 1942); podelen po grupi, odr-

Bitolski natpis na carot Ivan Vladislav (1015-1016)

163

B

BITOLSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Bitolskiot triod, makedonski rakopis (XII v.)

BITOLSKI TRIOD – makedonski rakopis od XII v. Go prona{ol Jordan Ivanov vo 1907 g. vo Bugarskoto trgovsko pretstavni{tvo vo Bitola, kade {to bil donesen od okolnite sela vo 1898 g. Toj gi dava prvite podatoci za rakopisot, a detalen opis podocna (1969) pravi Hristo Kodov vo svojot Opis na rakopisite. Pi{uvan e na pergament i ima 101 list. Ne e celosno za~uvan (nedostigaat pove}e listovi). Ne postoi podelba na posen i cveten ciklus, a se razlikuva od drugite triodi poradi skratuvawata {to se napraveni so cel {to pobrgu da se zavr{i prepi{uvaweto. Pi{uvan e od gramatik Georgi, najverojatno vo Zapadna Makedonija, vo crkva, selo ili manastir po ime †Sv. Vra~i#, vrz osnova na glagoli~ka predlo{ka {to se potvrduva od faktot {to vo nego ima oddelni pasusi, kako i zapisi na gramatikot Georgi, pi{uvani so glagoli~ko pismo. Pokraj prevodnite himnografski tekstovi pi{uvani od vizantiski crkovni pisateli, rakopisot sodr`i i originalni literaturni dela od `anrot na crkovnata poezija, ~ij{to avtor e poznatiot srednovekoven pisatel Konstantin Preslavski. Triodot e od maked. jazi~na redakcija, a negovite jazi~ni osobenosti pretstavuvaat va`en izvor za prou~uvawe istorijata na maked. jazik.
LIT.: Jordan Ivanov, BÍlgarski starini iz Makedoni®, Sofi®, 1931, 452–467; Hr. Kodov, Opis na slav®nskite rÍkopisi v bibliotekata na BÍlgarskata akademi® na naukite, Sofi®, 1969, 62–75; Jordan Zaimov, The Kicevo Triodium (Cod. Sofia, BAN, 38), also known as the Bitola triodium an old Bulgarian manuscript from the XI-XII century. Text in transcription, polata k7nigopis6naja, Nijmegen, november 1984, 10–11,

202 str.; Stoja Pop-Atanasova, Lingvisti~ka analiza na Bitolskiot triod, Skopje, 1995, 142 str. St. P.-A.

~o# u~estvuvale vo razbivaweto na mesnite kontra~eti (aprilmaj 1943). Potoa pak se vratil vo Bitolsko, so zgolemen priliv na novi borci, a od izdvoenite borci od Bitolsko bil formiran noviot Bitolski NOPO †Goce Del~ev#(22. V). Podocna glavninata od odredot preminala vo Debarca (17. VII), kade {to izvr{uvala diverzantski akcii i vlegla vo sostavot na novoformiraniot NO bataljon †Mir~e Acev#. Delot od odredot {to ostanal vo Prespa, po kapitulacijata na Italija, zaedno so Bitolskiot NOPO †Goce Del~ev#, kaj s. Qubojno razoru`ale nad 200 italijanski vojnici (12. IX), a podocna vlegle vo sostavot na Bitolskiot NO bataljon †Stiv Naumov# (noemvri 1943). Narednata godina pak bil formiran istoimen odred (4. IX 1944) i dejstvuval dol` patot Resen–Bitola vo sostavot na 49-ta divizija na NOVJ.
LIT.: Bitolskite narodnoosloboditelni partizanski odredi, Bitola, 1982; Vlado Strezovski – \or|i Dimovski-Laskov, 7. makedonska brigada i 49. divizija na NOVJ, Bitola, 1987, 23–31; Makedonija od ustanka do slobode 1941–1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.

BITOLSKI UNIVERZITET ‡ v. Univerzitet „Sv. Kliment Ohridski“. BITOLSKO-PRESPANSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED †DAMJAN GRUEV# (nad s. Zlatari na pl. Bigla, Resensko, 6. VII 1942 – s. Slivovo, Ohridsko, 18. VIII 1943) – voena edinica na NOV i POM. Naskoro po formiraweto ja uni{til op{tinskata zgrada i odr`al miting vo s. Smilevo (2. VIII), izvr{il napadi na bugarskite sili vo selata Ka`ani (Bitolsko, 18. VIII), Zlatari (21. VIII), s. Sopotsko (Resensko, 21. X 1942) i dr., a potoa se podelil na dve grupi i se prefrlil na teritorijata na Prespa pod italijanska okupacija. Vo negoviot sostav vlegol i Bitolskiot NOPO †Jane Sandanski#. Po zaminuvaweto vo Lerinsko i Kostursko, zaedno so Lerinskiot NOPO †Vi-

„BITOQSKE NOVINE“ (Bitola, 1913–1915) – srpski vesnik vo Makedonija. Glaven urednik bil advokatot Johanan Mandil, a pomo{nik-urednik [amuel-Samuilo Alkalaj. S. Ml. BITOSKI, Krste (s. Gabre{, Kostursko, 15. IX 1926 – Skopje, ?, 200?) – istori~ar, nau~en sovetnik na Institutot za nacionalna istorija vo Skopje. Zavr{il Filozofski fakultet – Grupa istorija (1956) i doktoriral na Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje so disertacijata †Dejnosta na Pelagoniskata mitropolija (1878– 1912)# (1965). Nau~nata kariera do penzioniraweto ja minal vo Institutot (1967–1987), vo Oddelenieto za prerodbenskoto i nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. Avtor e

Bitolsko-prespanskiot narodnoosloboditelen partizanski odred „Damjan Gruev“ (1943)

164

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BICEVSKI

B

Krste Bitoski

Vera BitrakovaGrozdanova

lo{kiot fakultet (Katedra za slavistika) vo Skopje. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{ila vo Sveti Nikole (1965), a Filozofski/Filolo{ki fakultet (slavistika) vo Skopje (1969). Magistrirala na temata „Jazi~nite osobenosti na Karpinskiot apostol“ (1977), a doktorirala na temata „Pravopisni i fonetski osobenosti vo makedonskite rakopisi od Severna Makedonija od XIII i XIV vek“ (1991). Prvin rabotela vo Institutot za make-

na pove}e monografii, statii i drugi prilozi. Redaktor na Istorija na makedonskiot narod, t. III (INI, Skopje, 2003).
BIBL.: Dejnosta na Pelagoniskata mitropolija (1878–1912), Gr~ki religioznoprosvetni i vooru`eni akcii, Skopje, 1968; Makedonija i Kne`evstvoto Bugarija 1893–1903, Skopje, 1977; Makedonija vo vremeto na Golemata Isto~na kriza (1875–1881), Skopje, 1982; Diplomatski odglasi na Ilindenskoto vostanie, Skopje, 1983; Solunskite atentati 1903, Skopje, 1985; Kontinuitetot na makedonskite nacionalnoosloboditelni borbi vo XIX vek i po~etokot na XX vek, Skopje, 1998. LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948–1998, Skopje, 1998, 179– 182. S. Ml.

BITRAKOV, Dimitar Kirilov (Ohrid, 12. IX 1925) – matemati~ar. Diplomiral (1950) na Filozofskiot fakultet i stanal asistent po matematika (1953) na Tehni~kiot fakultet, red. prof. (1979) na Matemati~kiot fakultet, a od 1985 na Grade`niot fakultet. Eden od prvite avtori na u~ebnici po programirawe i programski jazici. Dekan (1982– 84) na Matemati~kiot fakultet.
BIBL.: Uvod vo programskiot jazik FORTRAN IV, Skopje, 1972.; D. Bitrakov, S. Georgievska, Kurs po diferencijalno i integralno smetawe, Skopje, 1975; PL/1 – Programski jazik, Skopje, 1981; Programirawe na FORTRAN IV, Skopje, 1982. LIT.: Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija, MANU, 1987; 50 godini Grade`en fakultet – Skopje 1949–1999, Skopje, 1999, str. 185–186. N. C.

heologija na Zagrepskiot univerzitet (1984). Redoven ~len na MANU (2009). Od 1975 do 2004 g. raboti kako profesor po Istorija na umetnosta na starite narodi, Klasi~na arheologija i Anti~ka arheologija na Balkanot vo Institutot za istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Izbrana za redoven ~len na MANU (2009). Go ureduva spisanieto „Macedoniae acta archaeologica# (9–15). Specijalizirala vo Pariz i vo Atina. Se zanimava so prou~uvawe na urbanizacijata na anti~kite naselbi, gi interpretira umetni~kite dela i nivnata vrska so anti~kite kultovi vo Makedonija, gi otkriva zanaet~iskite centri vo domenot na keramikata, nakitot i monetokoveweto i ja prou~uva umetnosta na ranoto hristijanstvo vo Makedonija. Vr{ela istra`uvawa na lokalitetite: Plao{nik – Ohrid, Oktisi, Studen~i{ta, Delogo`da, Bargala, Stobi, Krani, Pretor, Kurbinovo, Golem Grad. U~esnik e na pove}e nau~ni sobiri vo Makedonija, Hrvatska, Grcija, Italija, Ukraina, Slovenija, Avstrija, Albanija, Bugarija i vo Romanija. Dobitnik e na Herderovata nagrada na Univerzitetot vo Viena (1999) za poseben pridones vo naukata i za zapoznavawe na Evropa so kulturnoto nasledstvo na Makedonija.
BIBL.: Starohristijanski spomenici vo Ohrid i Ohridsko, Ohrid 1975; Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija, Skopje 1987; Religija i umetnost vo antikata vo Makedonija, Skopje, 2000. D. Z.

Kita Bicevska

donski jazik „Krste Misirkov“ (1970‡1988), a potoa preminala na Filolo{kiot fakultet kako profesor po Gramatika na sovremeniot ruski jazik i Voved vo slavistikata. Pove}epati u~estvuvala kako lektor ili predava~ vo rabotata na tradicionalniot Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid. Kako lektor po makedonski jazik rabotela na Katedrata za makedonski jazik na Univerzitetot „Lomonosov“ vo Moskva (1981‡1983) i na Katedrata za slavistika na Univerzitetot „Jotvo{ Lorand“ vo Budimpe{ta (1991‡1993). ^len e na Makedonskiot slavisti~ki komitet. Nejzina nau~na preokupacija e istorijata na makedonskiot jazik. U~estvuvala na pove}e me|unarodni simpoziumi i kongresi. Avtor e na okolu sto bibliografski edinici.
BIBL.: Po~eten kurs po makedonski jazik za stranci, Skopje, 1995; Karpinsko evangelie, Skopje‡Prilep, 1995 (so V. Despodova ‡ redaktor, D. Pandev i Q. Mitrevski); Pravopisni i fonetski osobenosti vo makedonskite rakopisi od Severna Makedonija od XIII i XIV vek, Skopje, 2000. S. Ml.

BITRAKOVA–GROZDANOVA, Vera (Ohrid, 19. VII 1939) – arheolog, univ. profesor. Gimnazija zavr{ila vo Ohrid (1958), a diplomirala na Otsekot za arheologija na Filozofskiot fakultet vo Zagreb (1963). Od 1963 do 1972 g. rabotela kako kustos po anti~ka arheologija i numizmatika vo Narodniot muzej vo Ohrid. Vo toj period vr{ela iskopuvawa vo Ohrid i vo okolinata. Rabotela kako kustos vo Arheolo{kiot muzej vo Skopje (1972–1975). Magistrirala vo oblasta na anti~kata arheologija na Filozofskiot fakultet vo Zagreb (1974), a doktorirala vo oblasta na klasi~nata ar-

„BITUMENSKI PROIZVODI–BIM“ – Sveti Nikole – fabrika za proizvodstvo, plasman i vgraduvawe bitumenski hidroizolaciski materijali. Raboti od 1957 g. Vo 1976 g. e pu{tena nova fabrika so 124 vraboteni, so kapacitet od 25.000 toni izolaciski materijali i asortiman od 100 proizvodi. Privatizirana e od 1991 g. i ottoga{ e akcionersko dru{tvo. Ima sertifikat ISO 9001. Sv. H. J. - D. Sl. BICEVSKA, Kita (s. Malino, Svetinikolsko, 10. II 1946) ‡ filolog, redoven prof. na Filo-

BICEVSKI, Petre Ristov (s. Gorno Po`arsko, Vodensko, 19. X 1939) ‡ raska`uva~, romansier, folklorist i slikar. Vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija so semejstvoto go napu{tile rodnoto selo i se doselile vo s. Erxelija, Svetinikolsko (1948). Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te vo Strumica (1964) i Vi{a pedago{ka {kola vo Skopje (1968). Rabotel kako nastavnik po make165

B

BICEVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ni pesni i objavil dve monografii i 12 zbornici so makedonski narodni pesni, od koi 4 vo koavtorstvo so d-r Lazo Karovski.
BIBL.: Makedonski pe~albarski narodni pesni, Skopje, 1979 (so koredaktor); Makedonski narodni humoristi~no-satiri~ni pesni, I i II, Skopje, 1982 i 1986 (so koredaktor); Dvoglasjeto vo SR Makedonija, Skopje, 1986; Makedonski narodni pesni od Meglensko, Skopje, 1985 (izbor i muzikolo{ka obrabotka, so koredaktor); Dvoglasni makedonski narodni pesni, Skopje 1988; Makedonski narodni pesni od Vodensko, Skopje, 1989 (izbor i redakcija); Makedonski narodni pesni od Kuku{ko, Skopje, 1989 (izbor i redakcija), Makedonski narodni pesni od Dramsko, Skopje, 1995 (izbor i redakcija); Makedonski narodni pesni od Lerinsko, Skopje, 1995 (izbor i redakcija); Makedonski narodni pesni od Sersko i Demirhisarsko, Skopje, 1997 (izbor i redakcija); Melodikata na makedonskata narodna pesna i nejzinite relacii so drugite `anrovi i kulturi, Skopje, 1997; Makedonski narodni pesni od Kostursko, Skopje, 1999 (izbor i redakcija); Narodnata pesna na Goranite, Skopje, 2001. S. Ml.

Petre Bicevski

donski jazik vo Sveti Nikole (1968‡1971) i vo Skopje (1971‡ 2000), po {to zaminal vo penzija. ^len e na DPM (1993). Se zanimaval i so sobirawe folkloren i onomasti~ki materijal od Meglensko. Priredil i dve samostojni izlo`bi na sliki.
BIBL.: Begalci, Skopje, 1982 (raskazi), Klasje, Skopje, 1989 i vtoro izdanie 2004 (raskazi); Na{ite koski, Skopje, 1993 i vtoro izdanie 2005 (roman); Orlovoto sedelo, Skopje, 1996 (raskazi za deca); Dimitrija i Lena, Skopje, 1997 (roman); Otec Aleksij i jas, Skopje, 2001 (roman); Od dvete strani na Dobro Pole, Skopje, 2001 (roman); Sudbina, prv del, Skopje, 2003 (roman); Za nas nema zbogum, Skopje, 2007 (roman); Golemata qubov, Skopje, 2008 (roman); i Sudbina, vtor del, Skopje, 2008 (roman). S. Ml.

da bidat: ~etirirabni, poligonalni, kombinirani i merkantilni. Ovie ~etiri formi po dol`ina mo`at da bidat so paralelni rabovi, so prizmati~na i so konusna forma ili kako prese~ena piramida. Spored stepenot na nadol`nata obrabotka postoi: neokraj~ena, poluokraj~ena i okraj~ena gra|a. Neokraj~enata gra|a od dvete strani po nadol`nata strana na debelinata e lisi~ava (bi~ena samo po {irina). Poluokraj~enata gra|a od ednata strana po dol`inata na debelinata e lisi~ava, a e bi~ena po {irina i samo od ednata strana po debelina. Okraj~enata gra|a e ostrorabna, bi~ena na site ~etiri strani po nadol`nata strana i mo`e da bide paralelno B. Il. ili konusno okraj~ena.

BICEVSKI, Trpko Ristov (s. Po`arsko, Vodensko, Egejskiot del na Makedonija, 5. III 1938) ‡ etnomuzikolog, melograf i kompozitor, nau~en sovetnik i istra`uva~ na vokalnata narodna muzika vo Oddelot za narodna muzika vo Institutot za folklor „Marko Cepenkov# vo Skopje, vo penzija. Vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija, zaedno so semejstvoto, preminal vo NRM. Osnovno obrazovanie zavr{il vo s. Erxelija (Svetinikolsko), sredno muzi~ko u~ili{te vo Skopje, a potoa diplomiral na Fakultetot za muzi~ka umetnost (Oddel za muzi~ki folklor) vo Belgrad (1967) i doktoriral na Muzi~kata akademija vo Skopje na tema „Dvoglasjeto vo SR Makedonija ‡ arhitektonika i ritam vo svetlinata na teoretskite muzikolo{ki soznanija# (25. III 1983). Dve godini bil nastavnik po muzi~ko vospituvawe vo Sveti Nikole, a po diplomiraweto na muzi~kata akademija ostatokot od rabotniot vek go minal kako etnomuzikolog vo Institutot za folklor „Marko Cepenkov# vo Skopje, od stru~en sorabotnik i asistent do nau~en sorabotnik (1. XII 1967 ‡ 1986), vi{ nau~en sorabotnik (1986) i nau~en sovetnik (1992) vo Oddelot za narodna muzika. Eden mandat bil i direktor na Institutot (od 1. VII 1967). Melografiral nad 15.000 makedonski narod166

BICILI, Petar Mihajlovi~ (Odesa, 1. IX 1879 ‡ Sofija, 24. VIII 1953) ‡ istori~ar i filolog. Diplomiral op{ta istorija na Novorosiskiot univerzitet vo Odesa (1904), a potoa specijaliziral vo Germanija, Francija i Italija. Magistriral na istoriski nauki na Peterbur{kiot univerzitet (1917), a potoa bil profesor po op{ta istorija na Novorusiskiot univerzitet vo Odesa (1918‡1920). Kon krajot na zimata 1920 g. so semejstvoto pristignal vo Vrawe, po {to bil izbran za docent na Katedrata za op{ta istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1920‡1923). Vo Skopje ja napi{al knigata „Uvod u svetsku istoriju# (Beograd, 1923). Do iznudenoto penzionirawe bil rakovoditel na Katedrata po nova istorija na Sofiskiot univerzitet (1924‡ 1948). Negovite istra`uvawa bile naso~eni vo oblasta na novata op{ta istorija, literaturnata istorija i istorijata na rusko-balkanskite politi~ki i kulturni vrski. Avtor e na desetina monografii i golem broj drugi nau~ni prilozi. Vo 1993 g. vo Bugarija zapo~na objavuvaweto na negovite izbrani dela.
LIT.: Hr. Gandev, Prof. Petqr Mihajlovi= Bicilli, „Vekove#, No 2, Sofix, 1980, 38-42; Milivoje Jovanovi¢, Istori~ar evropske kulture. Otrgnut od zaborava: Petar Bicili, „Politika#, XCIV, 29912, Beograd, 1. II 1997, 20. S. Ml.

Vaska BixovaGajdova

BIXOVA-GAJDOVA, Vaska (Prilep, 26. VI 1924) – operska pevica – koloraturen sopran, prvenka i edna od prvite solistki na Operata na MNT. Solo-peewe u~ela kaj P. Bogdanov-Ko~ko, N. Kuneli, P. Holotkov i vo Qubqana (J. Beteto). Postojan ~len na Operata i Baletot na MNT (1948–1978). Vo me|uvreme (1958) diplomira na Visokata {kola za muzi~ka i teatarska umetnost vo Viena so ulogata na Kralicata na no}ta vo operata Vol{ebnata flejta. Nastapuvala i na koncertniot podium, osobeno ispolnuvaj}i vokalni tvorbi od makedonski kompozitori. Od 15 ostvareni ulogi, se izdvojuvaat: Konstanca (Grabnuvawe od sarajot), Lu~ija (Lu~ija di Lamermur), Rozina (Sevilskiot berber), Xilda (Rigoleto), Adina (Quboven napitok). Poseduva ~ist koloraturen sopran, so {irok dijapazon, tehni~ki sovr{en, sposoben so svojata izraznost da predade i najsuptilni du{evni sostojbi. F. M. BI[EV, Gligor Pavlov (Strumica, 5. IV 1958) – ekonomist, bankar i univ. profesor. Ekonomski fakultet (1976–1980) i postdplomski studii (monetarno-kreditna teorija i politika) zavr{il vo Skopje (1980&1982) so magisterskiot trud †Ponudata na pari vo sovremenata monetarna teorija#

BI^ENA GRA\A – kraen proizvod na pilanskoto proizvodstvo. So pomo{ na tehnologijata na bi~ewe od drvoto se izrabotuvaat sortimenti so razli~ni napre~ni preseci. Formite na bi~enata gra|a na napre~niot presek mo`at

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BLAGOVEC

B

Gligor Bi{ev

(1985) i ja odbranil doktorskata disertacija †Ponudata i pobaruva~kata na pari – slu~ajot na Jugoslavija# (1991). Gostin-istra`uva~ bil na Vienskiot institut za sporedbeni ekonomski studii (1997) i na Londonskata {kola za ekonomija i politi~ki studii (1995), a posetuval i kursevi vo Centarot za centralno-bankarski studii vo Bankata na Anglija, vo Institutot na MMF vo Va{ington i Viena, vo Bankata na Francija, vo Nacionalnata banka na Avstrija i vo Nacionalnata banka na Grcija. Rabotel kako ekonomist vo Narodnata banka na Makedonija (od 1984), generalen direktor (1993), viceguverner (1994) i zamenik guverner na NBM (1997–2000), a potoa stanuva prv generalen direktor na Stopanskata banka AD - Skopje. Istovremeno e vonreden profesor na Ekonomskiot fakultet vo Prilep (bankarski menaxment i me|unrodni finansii, kako i na postdiplomskite studii), profesor na Postdiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (monetaren sistem i politika, kako i me|unarodni finansii i finansisiki sistemi i bankarstvo) i predava~ na kursevite na Komisijata za hartii od vrednost. Objavil dve knigi i nad 200 razni prilozi vo nau~ni i stru~ni publikacii vo zemjata i vo stranstvo. R. BLAGA RAKIJA ‡ obred so za{e}erena topla rakija vo svadbenite obi~ai, povrzani so prvata bra~na ve~er i proslavata na †~esnosta na nevestata#. Vo nedelata nave~er ili utroto vo ponedelnikot nevestata gi po~estuva svadbarite vo domot na mlado`enecot, a obredni lica ‡ deverot, svekrvata ili mlado`enecot im nosat blaga rakija na roditelite na nevestata i na kumot, zaedno so nevestinskata ko{ula, presna pita, jarec i kitka vrzana za sadot so crven konec. Od ovoj obi~aj denes e zadr`ana samo izbledneta formalna tradicija.
LIT.: Simo Mladenovski, Bele{ki za prvata bra~na ve~er kaj Makedoncite, †Makedonski folklor#, VII, 14, Skopje, 1974, 239–249. S. Ml.

BLAGAJNI^KI ZAPISI NA NBRM – kratkoro~ni hartii od

vrednost {to gi izdava NBRM. na blagajni~kite zapisi {to go Blagajni~kite zapisi se prodava- prodava i gi namaluva nivnite at po diskontiran iznos, a na de- kamatni stapki. Vo prodol`enie, not na dostasuvaweto se ispla}a ako centralnata banka saka da gi nivnata nominalna vrednost, pri stabilizira pazarnite kamatni {to razlikata me|u nominalniot stapki, toga{ taa primenuva teni diskontiraniot iznos ja pret- deri so iznosi, a ako saka da ja stavuva kamatata {to ja nosat pottikne ulogata na pazarnite blagajni~kite zapisi. Blagajni~- sili vo formiraweto na kamatkite zapisi mo`at da se se izda- nite stapki, taa primenuva tendevaat so razli~ni rokovi na dosta- ri so kamatni stapki. suvawe, kako: 3, 7, 14 i 28 dena. LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo, Blagajni~kite zapisi se izdavaat Economy Press, Skopje, 2003, 502–506; Kiki vo dematerijalizirana forma, a Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godiNBRM vodi registar na sopstve- ni centralno bankarstvo vo Republika Narodna banka na nosta na blagajni~kite zapisi. Makedonija, Skopje, 2006, 133. Republika G. P. NBRM gi prodava blagajni~kite Makedonija, zapisi na aukcii, na koi mo`at da BLAGOVEC (Sveto Blagove{teu~estvuvaat samo komercijalnite nie, Blagoec, Blagovest) – nepodbanki. Aukciite se odr`uvaat vo vi`en ili postojan hristijanski redovni termini, a postojat dva praznik (25/7 april). Se smeta za osnovni tipa tenderi: tenderi so te`ok praznik. Nekoi duri go iznosi i tenderi so kamatni stap- smetaat za golem praznik kako ki. Kaj tenderite so iznosi, vkup- Veligden, poradi {to se veli: niot iznos na blagajni~kite za- †Blagovec prv den Veligden#. pisi {to se nudi na proda`ba i Svetoto evangelie spored Luka kamatnata stapka se odredeni od raska`uva deka arhangel Gavril NBRM, a bankite dostavuvaat ponudi samo za iznosot na blagaj- bil ispraten od Boga da $ soopni~kite zapisi {to sakaat da gi {ti na devojkata Marija od Nazakupat. Kaj tenderite so kamatni ret deka taa e odredena od Boga da stapki, centralnata banka odnap- go rodi Spasitelot: †Raduvaj se red go utvrduva samo vkupniot iz- blagodetna! Gospod e so tebe! Blanos na blagajni~kite zapisi {to goslovena si ti me|u `enite# – $ go nudi na proda`ba, dodeka ban- rekol toj. A koga Sveta Deva Makite licitiraat so iznosite i ka- rija pomislila: †Kakov }e bide matnite stapki. Aukciite na bla- ovoj pozdrav?#, angelot $ rekol: gajni~kite zapisi za prv pat se †Ne boj se Marija, za{to si na{vovedeni kako instrument na mo- la milost pred Boga; i ete ti }e netarnoto regulirawe na 14. II 1994 g. Po~nuvaj}i od 2000 g., blagajni~kite zapisi se osnovniot instrument preku koj se vodi monetarnata politika vo RM, dodeka nivnata kamatna stapka e glavnata referentna kamatna stapka na NBRM. Pritoa, preku promena na visinata na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi i na tipovite tenderi, centralnata banka ispra}a signali za nasokata na monetarnata politika. Vo uslovi na vi{ok na likvidni sredstva vo bankarskiot sistem, t.e. pri zgolemena ponuda na pari, centralnata banka gi upotrebuva aukciite na blagajni~kite zapisi kako instrument za povlekuvawe pari. Toga{, taa go zgolemuva iznosot na blagajni~kite zapisi {to go nudi za proda`ba i gi zgolemuva nivnite kamatni stapki. Obratno, dokolku centralnata banka oceni deka koli~estvoto pari vo optek e pomalo od potrebnoto, „Blagove{tenie“, carski dveri, Nerezi, Skopsko (XVI v.) taa go namaluva iznosot
167

B

†BLAGOVE[TENIE#

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

za~ne{ vo utrobata i }e rodi{ sin i }e go krsti{ so imeto Isus. On }e bide golem i }e se nare~e sin na Sevi{niot i }e mu go dade Gospod Bog prestolot od negoviot tatko Davida i }e caruva nad domot Jakovov sekoga{ i carstvoto negovo nema da ima kraj#. (Luka 1/27-33). Crkvata go vostanovila ovoj praznik vo ~est na taa blaga vest. Se praznuva to~no devet meseci pred Ro`destvo Hristovo (Bo`ik). No, nema poprecizni podatoci od koga se praznuva ovoj praznik. So sigurnost se znae sigurno deka se praznuval vo VII v., no nekoi svedo{tva uka`uvaat deka toj se praznuval i nekolku vekovi porano. Kako blag den, se veruvalo deka toga{ ranata ne boli, pa na malite `enski deca im gi dupele u{ite. Kako proleten praznik, so ovoj den e povrzano i izleguvaweto na zmiite i doa|aweto na pticite preselnici od toplite krai{ta ({trkot, lastovicata, pupunecot, slavejot i dr.). Se veruva deka tie na ovoj den }e dojdat duri i da vrne sneg. Iako se pa|a vo te{kite veligdenski posti, na Blagovec se jade riba. Duri toa se smeta i za potrebno, za zdravje. Zatoa i siromasite se trudele da kupat riba, samo †da se obla`et so ribino#. Toga{ izleguvale v planina aramiite, veruvaj}i deka tokmu toj blag den }e spe~alat mnogu blagota, mnogu pari i nema da pretrpat nekoja {teta ili nesre}a.
LIT.: Srpski narodni obi~aji u Ÿev—eliskoj kazi, prikupio i opisao Stefan Tanovi¢, u~iteq, Beograd, 1927; Lazar Mirkovi¢, Heortologija, Beograd, 1961; Marko K. Cepenkov, Kniga devetta, Narodni veruvawa, detski igri. Redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska, Skopje, 1972; Naum Celakovski, Debarca, obredi i obredni igri, Skopje, 1984;. Sveto pismo na Stariot i Noviot zavet, Skopje, 1990. M. Kit.

Borislav Blagoev

Dimitar Blagoev

LIT.: Velimir T. Arsi}, Crkva sv. velikomu~enika Dimitrija u Bitoqu, 1930, 46; Petar Bojaxievski, Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite, Bitola, 1992, 217. P. B.

„BLAGOVE[TENIE# – najstarata op{tinska bolnica vo Bitola i vo Makedonija, koja postoela od vtorata polovina na XVIII vek. Pripa|ala na patrijar{iskata op{tina vo gradot, koja i finansiski ja izdr`uvala. Lekuvaweto bilo besplatno za privrzanicite na Patrijar{ijata. Vo 1901 g. bila predadena vo upotreba novata moderna bolnica, izgradena na istiot plac, koja raspolagala so 100 bolni~ki kreveti i so sovremena operaciona sala. Do nejzinoto bombardirawe (1917) vr{ela zdravstvena, socijalna, vospitna, propagandna i politi~ka dejnost.

BLAGOEV, Borislav (Skopje, 1912 ‡ Skopje, 23. I 2009) ‡ univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Skopje (1930), a Praven fakultet vo Belgrad (1936). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad, na tema †Me|unarodnoto regulirawe na trudovite odnosi“ (1939). Izbran za docent na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje (1947), a potoa za docent (1951) i za redoven profesor na Pravniot fakultet vo Skopje (1956). Predaval Trudovo pravo, Statistika i Istorija na pravoto. Osnovopolo`nik na Me|unarodnoto trudovo pravo vo Jugoslavija i osnova~ na predmetot Trudovo pravo na Pravniot fakultet vo Skopje. Objavil pogolem broj u~ebnici i nau~ni trudovi za trudovite odnosi i statistikata (na makedonski, srpski, slovene~ki i albanski jazik). Poznanik so \or~e Petrov, Pavel [atev i Metodija Andonov-^ento. Izbran za ~len na Zakonodavnata komisija pri Prezidiumot na ASNOM (XI 1944) i za referent za socijalni pra{awa. Na barawe na Metodija Andonov-^ento, go napi{al prviot stru~en trud na makedonski jazik od oblasta na federalizmot (XII 1944 g.). Bil dekan na Pravniot (1953‡1955) i dekan na Ekonomskiot fakultet (1956‡1960) vo Skopje. Osnovnite idei {to gi sledi vo pravoto se polo`bata na rabotni~kata klasa vo op{testvoto i pravnoto regulirawe na trudot.
BIBL.: Borislav I. Blagoev, Federalizmot vo teorijata i praksa, Skopje, 1944; Trudovite odnosi kako predmet na pravoto, Skopje, 1955; Statistika za samoupravqa~e, Beograd, 1980; The Federalism and Events in the Soviet Unioin and the Balkans, Balkan Forum, No 5, Skopje, 1993. LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godini, 1951‡2001, Skopje, 2001. Sv. [.

Bugarija (1891–1923). Revolucionerna aktivnost projavuva i vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Vo 1917 g., kako {ef na Socijaldemokratskata parlamentarna grupa vo Bugarskiot parlament, site bugarski vojni {to se vodele vo Makedonija gi okvalifikuva kako zavojuva~ki i, kako Makedonec, bara Makedonija da se oformi vo samostojna balkanska dr`ava. Negovata pismena revolucionerna aktivnost e objavena vo XX toma.
BIBL.: DimitÍr Blagoev, Prinos kÍm istoriÔta na socializma vÍ BÍlgariÔ, SofiÔ, 1906; SocijaldemokraciÔta protiv voinata (Re~ v Narodnoto sÍbranie ot 10. XII 1917). Stenografski Dnevnici na XVII-to Obiknoveno Narodno sÍbranie, ~etvÍrta redovna sesiÔ, kn. I, SofiÔ, 1930, 217. O. Iv.

BLAGOEV, Nikola Popov (s. Rakita, Kajlarsko, 15. II 1868 ‡ Sofija, 1944) ‡ pravnik, univ. profesor. Zavr{il klasi~na gimnazija vo Bitola (1889) i Praven fakultet na Univerzitetot vo Belgrad (1894). Bil redoven docent (1916‡1925) i vonreden profesor (1926‡1934) po istorija na bugarskoto i slovenskoto pravo na Sofiskiot univerzitet. Bil ~len na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija. Ima objaveno zna~ajni trudovi za bogomilstvoto, Samuilovata dr`ava i za vostanieto na Petar Deljan.
BIBL.: Pravni i socialni v†zgledi na bogomilite, Sofi®, 1912; Besedata na prezviter Kozma protiv bogomilite, „Godi{nik na SofiŸski® universitet ‡ Áridi~eski fakultet“, 18, Sofi®, 1923, 1-80; Proizhod i karakter na car Samuilovata d†r`ava, „Godi{nik na SofiŸski® universitet ‡ Áridi~eski fakultet“, 20, Sofi®, 1924-1925, 1-107; Del®n i negovoto v†stanie v Moravsko i Makedoni® protiv vizantiŸcite, „Makedonski pregled“, No 2, Sofi®, 1928, 2-22. S. Ml.

BLAGOEV, Dimitar Nikolov (psevd. Dedoto, Bratanov, Seneks) (s. Zagori~ani, Kostursko, 1856 – Sofija, 7. V 1924) – revolucioner, u~itel, pisatel i publicist. Osnovopolo`nik i predvodnik na socijaldemokratskoto i komunisti~koto dvi`ewe vo

BLAGOEV, Spiridon (s. Patele, Lerinsko, Egejskiot del na Makedonija, RGr, 7. II 1926 ‡ Skopje, 2009) ‡ pravnik i istori~ar. Zavr{il {estgodi{no u~ili{te vo rodnoto selo na gr~ki jazik (1938), a podocna se vrabotil vo dr`avno pretprijatie (1940). Po germanskata okupacija na Grcija (1941)

168

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

†BLAGOJ JANKOV-MU^ETO#

B

stitut za nacionalna istorija 1948‡ 1998, Skopje, 1998, 193‡194. S. Ml.

Spiridon Blagoev

stanal aktivist na OKNE i na EPON, a potoa i ~len na Sekretarijatot na selskata mladinska organizacija EPON (po~etokot na 1942) i ~len na KPG (maj 1942). Otkako bil ispraten na partiska rabota vo Sorovi~kiot reonski komitet na KPG (prvata polovina na 1943), naskoro stanal profesionalen revolucioner (od letoto 1943 do krajot na Vtorata svetska vojna). Vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija stapil vo redovite na DAG (letoto na 1946) vo [tabot na Vi~o i bil politi~ki komesar na vod, komandir na ~eta vo bataljonot na Pando [iperkov, pomo{nik na bataljonskiot politi~ki komesar i odgovoren za Makedoncite vo bataljonot (1946 ‡1947). Potoa se vklu~il vo 107-ta brigada na DAG, u~estvuvaj}i vo site nejzini borbi i vojnata ja zavr{il vo ~in poru~nik (po~etokot na 1948 ‡ oktomvri 1949). Narednite tri decenii gi minal vo Ta{kent (SSSR) na razni rakovodni proizvodstveni dejnosti. Vo me|uvreme diplomiral na Fakultetot po mehanika (specijalnost tehnologija, 1951‡1955), a podocna diplomiral i na Pravniot fakultet na Ta{kentskiot univerzitet „V. I. Lenin“ (1960‡ 1966). Izvesno vreme rabotel kako pomlad nau~en sorabotnik vo Institutot za filozofija i pravo na Akademijata na naukite na Uzbekistan (1972‡1978) kade {to i ja odbranil kandidatskata disertacija „Pravnata polo`ba na subjektite vo sostavot na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija“ (1979), so {to go dobil zvaweto kandidat na pravnite nauki. Po vra}aweto vo Skopje (1979) se vrabotuva vo INI kako nau~en sorabotnik do penzioniraweto (1980‡1989). Avtor e na pogolem broj statii za Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija i ima zna~aen pridones vo arhivskite istra`uvawa vo SSSR za sovremenata istorija na Makedonija.
LIT.: Referat za izbor na nau~en sorabotnik vo Institutot za nacionalna istorija vo Skopje, „Bilten“ na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“, br. 346, Skopje, 1. IX 1980, 19‡21; 50 godini In-

BLAGOEV, Trajko (s. Vladimirovo, Male{evsko, 25. VIII 1876 – Sofija, 1937) – u~itel, ~len na Strumi~kiot okru`en komitet i rakovoditel na Komitetot vo Male{evsko. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo ]ustendil i pedagogija na Univerzitetot vo Sofija (1904). Bil u~itel vo Vladimirovo, Male{evsko (1896–1897). ^len na MRO od 1895 g. i zamenik-pretsedatel na Strumi~kiot okru`en komitet (1898–1899) i rakovoditel na Male{evskiot revolucioneren reon (1899–1900). Od 1901 do 1905 g. bil zamenik-redaktor na vesnikot „Reformi“ i aktivist na Male{evskoto bratstvo vo Sofija. Avtor e na pove}e u~ebnici po geografija.
LIT.: Boris Nikolov, VÍtre{na makedono-odrinska revolÓcionna organizaciÔ (voŸvodi i rÍkovoditeli 1893–1934), SofiÔ, 2001. V. \.

BLAGOEVGRAD (porano: Gorna Xumaja) – grad vo Pirinskiot del na Makedonija, Republika Bugarija: 71.343 `. (1992). Se nao|a vo Blagoevgradskata Kotlina, vo podno`jeto na jugozapadnite razgranoci na planinata Rila, od dvete strani na r. Blagoevgradska Bistrica, na nadmorska viso~ina od 400 m. Niz gradot pominuva me|unarodniot pat E–79 i `elezni~ka pruga koi na sever go povrzuvaat so Sofija i na jug preku preminot Kula so Solun. Na zapad preku preminot Del~evo, B. se povrzuva so magistralniot pat M–5 vo Republika Makedonija preku koj se povrzuva so Skopje, a na istok so isto takov pat e povrzan so Razlog i Bansko. Do B. dopira promeneta sredozemnomorska klima. Glaven hidrografski objekt e rekata Blagoevgradska Bistrica, leva pritoka na r. Struma. Vo

okolinata na gradot se nao|aat Blagoevgradskite mineralni vodi so vkupna {tedrost od 16,8 l/sec i temperatura na vodata od 54,6°C. Blagoevgrad, koj do 1950 g. se vikal Gorna Xumaja, se razvil vrz starata trakiska naselba Skaptopara. Kako grad pod imeto Xuma Pazari za prvpat se spomenuva vo dokumenti od 1576 g. Vo po~etokot na XIX v. B. stanuva centar na Gornoxumajskata kaza i se razviva kako zna~aen zanaet~iski i trgovski centar. Spored V. K’n~ov koj go posetil gradot kon krajot na XIX v. vo nego `iveele 6.440 `. Od niv 1.250 `. bile hristijani, 4.500 `. Turci, 250 `. Vlasi, 200 `. Cigani, 180 `. Evrei i 60 `. Grci – hristijani. Ottoga{ pa navamu naselenieto vo B. e vo postojan porast. Najgolemo zgolemuvawe e zabele`ano pome|u 1965 i 1975 g., koga e nagolemeno od 32.000 na 50.000 `. Vo B. se razvieni pove}e industriski granki kako prehranbenata, tutunskata, tekstilnata, ma{inskata, osobeno elektrotehni~kata industrija i dr. Vo gradot ima 10 osnovni u~ili{ta, tri gimnazii, ~etiri tehni~ki u~ili{ta, Vi{ pedago{ki institut i Amerikanski univerzitet. B. e zna~aen zdravstven centar so obedineta reonska bolnica, ima teatar, opera, istoriski muzej i pove}e kulturno-istoriski spomenici.
LIT.: [arkov V., Grad Gorna D`umaÔ, Sofi®, 1930; Trukov M., Blagoevgrad, SofiÔ, 1964. Al. St.

„BLAGOJ JANKOV-MU^ETO# ‡ STRUMICA (1971) ‡ spomenku}a so postojana izlo`ba posvetena na narodniot heroj na NOAVM Blagoj Jankov-Mu~eto (v.). Toa e vsu{nost negovata rodna ku}a, preuredena vo memorijalen muzej kako depandans na Muzejot na Strumica. Sodr`i dve

Blagoevgrad

169

B

BLAGORODNICI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

izlo`beni prostorii, ambientalno uredeni spored na~inot na `iveeweto vo triesettite godini na XX vek. Vo niv se smesteni poku}ninski predmeti, kako i predmeti povrzani so kroja~kiot zanaet, upotrebuvani od B. Jankov-Mu~eto. Vo poseben izlo`ben del pak, preku fotografii, dokumenti i predmeti e prika`an negoviot `ivoten pat kako kroja~ki rabotnik, ~len na URSovite sindikati na Kralstvoto Jugoslavija, komunist i revolucioner vo periodot pred po~etokot na Vtorata svetska vojna, aktivist i borec na NOAVM.
K. Bog.

popot Dobre. Vo positnoto makedonsko blagorodni{tvo vleguvale i hristijanite – spahii, koi pretstavuvale ostatok od starata predosmanliska voena klasa. Tie bile vklu~eni vo osmanliskiot voen sistem i aktivno u~estvuvale vo voenite pohodi na imperijata. Brojot na ovie pretstavnici na staroto krupno i sitno blagorodni{tvo vo Makedonija so tekot na vremeto postepeno se namaluval i ve}e kon krajot na XVI v. napolno is~eznale.
LIT.: A. Stojanovski, Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. Demografski prou~uvawa, Skopje 1981; Kon pra{aweto za hristijanite spahii vo Makedonija, GINI, IV, 1–2, Skopje, 1960, 304-316; B. Cvetkova, Novye dannye o hristianah-spahiÔh na Balkanskom poluostrove v period turckogo gospodstva, „Vizantijskij vremennik#, XIII, Moskva, 1958. Dr. \.

LIT.: Marko Kitevski, Za nekoi kratki govorni narodni umotvorbi od Kumanovsko, Prilozi za makedonskiot folklor, Skopje, 1989; istiot, Na kletva lek nema, Skopje, 1991; Bone Veli~kovski, Kratkite `anrovi i detskiot folklor vo Kumanovo i Kumanovsko, Folklorot i etnologijata vo Kumanovo i Kumanovsko, Skopje ‡ Kumanovo, 255-289. B. V.

BLAGORODNICI MAKEDONCI VO EVROPSKITE ZEMJI (XV‡XVIII v.). Vo Habsbur{kata monarhija blagorodnici Makedonci bile Dan~o Makedonski (vo dene{na Vojvodina), Nikola Makedonec (`upan vo ^anad), Ladislav Makedonski, Volk Makedonski (vrhoven `upan na Kraso), semejstvoto Monasterlija vo Rac Kovin i potoa vo Komoran i Samoil. Vo XVIII v. blagorodnici bile kir Haxi Manojlo vo Budim, Teodor Nikoli~ od Veles; Georgi i Jovan Kalinovi~i od Dojran, Teodor Jankovi~ Mirijevski, Danilo @efarovi~ vo Viena, Kirilo Nako vo Veliki Sen Miklu{, Marko Serviski (\or|evi~) vo Kawi`a, Dimitrie Anastas/ievi} ‡ Sabov od Negu{, semejstvoto Bai~i od Blaca vo Mitrovica, kako i semejstvata Duka, Darvar i Spirta od Klisura, vo Zemun i vo Viena.
LIT.: V. A. Dui{in – D. J. Popovi¢, Plemi¢ke porodice, Vojvodina, 2, Novi Sad, 1939; Aleksandar Matkovski, Grbovite na Makedonija (Prilog kon makedonskata heraldika), Skopje, 1970. M. Zdr.

BLAGORODNI[TVO vo Makedonija (XIV‡XVI v.) – po osmanliskoto osvojuvawe starata hristijanska blagorodni~ka klasa vo Makedonija uspeala vo eden izvesen period da se zadr`i vo gradovite. Vo XV v. vo Skopje `iveel vlastelinot To{nik, ~ija `ena Milica vo 1497 g. go obnovila manastirot Matka. Vo 1466 g. vo izvorite se spomenuvaat †boljarite na mestoto Kratovo#, a vo istoto mesto `iveele kne`evskite semejstva Boi~i}evi i Pepi}evi. Boljari kako op{testven sloj vo koj vleguvale najvlijatelnite hristijani postoel i vo Ohrid vo XV v. Vo april 1448 g. so posebna sultanska naredba na Radinos od Kostur mu bila dadena na u`ivawe crkvata †Zaharija#, a pak manastirot †Sveti Nikola# vo samiot grad Strumica vo 1573 g. kako semeen vakaf mu pripa|al na
170

BLAGOSLOVI ‡ kratki `anrovi na usnoto narodno tvore{tvo, spored formata bliski do poslovicite, a spored porakata i `elbite {to gi sodr`at se dobli`uvaat do zdravicite i baewata. So veruvaweto vo magi~nata mo} na zborot, kako i kletvite, tie pretstavuvaat magiski formuli. No, za razlika od kletvite {to sodr`at zla kob, `elba da se slu~i nesre}a, blagoslovite se dvi`at vo sprotivna nasoka ‡ ja sodr`at `elbata da se slu~i ne{to ubavo. Tie se genetski svrzani so semejnite i kalendarnite obredi i poteknuvaat od vremiwata koga ~ovekot veruval deka so odredeni magiski formuli mo`e da se naso~uva ~ovekovata sudbina vo pozitivna nasoka. Kako apelativen `anr, naj~esto se pridru`nik na obredite i obi~aite. Blagoslovuvaweto mo`e da bide svedeno samo na nekolku zbora vo silno zgusnat iskaz, iako ~esto pretstavuva retori~ki ukrasena i poetski razviena formula. Von sistemot na apelativnite `anrovi e samo potencijalno oblikuvana kni`evna forma i negovata `anrovski nestabilna polo`ba pridonela da dobie i imenuvawa kako molitva i zdravica. Pri kaneweto na svadba se izrekuvaat blagoslovi od tipot: Da blagoslovi{ da dojde{ na slava! Kanetiot replicira: Bog da te blagoslovi, sre}na svadba da ti e! Pri slava doma}inot nazdravuva i blagoslovuva: Gospod zdravje neka dava, beri}et vo pole, ma{ki deca vo ku}a! Ima blagoslovuvawa pri gradewe ku}a, pri vr{ewe zemjodelskite raboti itn. Koga se zasejuva, na nivata se zaboduva vreteno vo oranoto i se veli: Kako {to e vreteno polno, taka da se polni beri}et (da se mota `ito!).

BLAGOSOSTOJBA – poim {to se odnesuva na kvalitetot na `ivotot na lu|eto (v. Kvalitet na `ivot). Problemot na blagosostojbata e povrzan so eden cel pravec vo ekonomskata nauka – ekonomija na blagosostojbata. Vo fokusot na vnimanieto na ovaa nau~na disciplina e blagosostojbata na poedinecot. Zbirot na blagosostojbata na site poedinci vo op{testvoto ja dava t.n. op{testvena blagosostojba. Ekonomijata na blagosostojbata, vo su{tina, se sveduva na dva koncepta: 1) konceptot na ekonomskata efikasnost i 2) konceptot na distribucijata na dohodot. Konceptot na ekonomskata efikasnost vo osnova se odlikuva so pozitivisti~ki pristap i se odnesuva na „goleminata na pitata#, dodeka konceptot na distribucijata na dohodot vo osnova se odlikuva so normativisti~ki pristap i se odnesuva na „raspredelbata na pitata#. So cel {to e mo`no pove}e da se oddelat konceptite na ekonomskata efikasnot i na distribucijata na dohodot, ekonomistite ja koristat t.n. Pareto efikasnost, spored koja distribucijata e Pareto efikasna dokolku nitu edna redistribucija na dobrata ne vodi do podobruvawe na sostojbata na edni lica, bez pritoa da se vlo{i sostojbata na drugi lica. Vo RM nivoto na blagosostojbata naj~esto se meri preku indeksot na ~ovekoviot razvoj, kako i so dohodovnite (monetarnite) merila na siroma{tijata, kako {to se glavniot zbiren indeks i indeksot na dlabo~inata na siroma{tijata. Spored indeksot na ~ovekoviot razvoj, Makedonija se nao|a vo grupata zemji so sredno nivo na blagosostojba (v. ~ovekov razvoj), dodeka dohodovnite merila na siroma{tijata poka`uvaat postoewe na golemi dispariteti vo kvalitetot na `ivotot na lu|eto (v. siroma{tija).
LIT.: D. Begg et al. (2000): Economics, sixth edition, McGraw-Hill, 257-277. D. E.

BLAER, \or|i (Stara Pazova, Srbija 28. H 1908 – Skopje, 19. III 1970) – Evrein, dentist, komunist, u~esnik vo NOB. Se doselil vo Skopje (1932) i bil eden od voda~ite sindikalisti, podocna postaven i za sekretar na KPJ za okolijata Nerodim (1939). Uap-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BLATNA

B

sen vo Prizren (1940). Se vratil vo Skopje (1941), kade {to organiziral zdravstvena slu`ba za lekuvawe na ranetite ilegalci. Bil otkrien i zatvoren vo Idrizovo (1942). Go organiziral begstvoto od zatvorot na 350 politi~ki zatvorenici (1944). ^etiri dena po begstvoto ja organiziral bolnicata na 42. brigada, koja{to bila i bolnica na Vrhovniot {tab. U~estvuval vo osloboduvaweto na Skopje. Potoa bil pretsedatel na Evrejskata op{tina vo Skopje. Nositel na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990. J. Nam.

Skopje 1984; Objektot za domuvawe vo tretata `ivotna doba, Jubileen zbornik „50 godini Arhitektonski fakultet#, Skopje 1999; Razvoj na arhitektonskata tipologija na niskata stanbena struktura. Me|unarodna konferencija „Stanot – potreba, mo`nosti i perspektivi#; Zbornik na trudovi, Ohrid, 1998. Kr. T.

‡ slikar i vi{ konzervator. Diplomiral na [kolata za vizantinska umetnost vo Belgrad (1936). Studiral i na Akademijata za likovni umetnosti vo Praga. Rabotel na konzervacija na ikoni i freski i na nivnoto kopirawe. Ima zaslugi za konzervacijata na freskite vo crkvite „Sv. Sofija#, „Bogorodica Perivleptos# („Sv. Kliment#) vo Ohrid, crkvata „Sv. \or|i# vo Kurbinovo i crkvata „Sv. Spas# vo s. Ku~evi{Al. Cv. te, Skopsko. BLATEC – selo vo Vini~ko. Se nao|a na severnite padini na planinata Pla~kovica, na nadmorska visina od okolu 700 m. So Vinica e povrzano preku regionalniot pat Vinica – Berovo. Vo minatoto bilo me{ano, naseleno so makedonsko i tursko naselenie. Vo 1912 g. vo nego imalo okolu 350 turski i 150 makedonski ku}i. Denes e naseleno so Makedonci, a nivniot broj vo 2002 g. iznesuval 1.587 `., a od malcinstvata imalo samo sedum Srbi. Vo B. ima osumgodi{no u~ili{te, zdravstvena stanica i pove}e trgovski i zanaet~iski du}ani. Al. St. BLATNA (MO^URI[NA) VEGETACIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA – se sozdava so zarasnuvawe na vodnite baseni ili so zadr`uvawe na vodata vo livadskite, {umskite, planinskite i drugi ekosistemi. Na teritorijata na RM se sre}avaat dva tipa blata i mo~uri{ta – nizinski (eutrofni) i visinski (oligotrofni). Nizinskite blata i mo~uri{ta se formiraat vo kotlinite, na mestata od porane{nite ezera ili dolini na reki, od podzemnite i re~nite vodi, od vrne`ite i od povr{inskite tekovi {to se sobiraat od okolnite izdignati tereni i vo niv se sobiraat golemi koli~estva mineralni materii. Eutrofnata blatna (mo~uri{na) vegetacija koja se razviva vo niv ima golemi potrebi od mineralni materii i vo nea dominiraat trskata, pretstavnici od familijata Juncaceae, Cyperaceae, Poaceae i dr. Zaednici od ovoj tip sre}avame vo pove}e kotlini – Strumi~ka (s. Bansko, s. Monospitovo), Gevgeliska (Negorska Bawa), Pelagonija (s. ^epigovo, s. Novaci), Prespanska (s. Ezerani, s. Stewe), Ohridskostru{ka (Studen~i{te, Stru{ko blato) i drugi. Najzna~ajni blatni zaednici se ass. Scirpeto-Phragmitetum (zaednica na trska), Sparganio-Glycerietum fluitantis, Cyperetum longi, Caricetum elatae subass. lysimachietosum, Marisecetum serrati i drugi. So melioracijata, golem del od niv se uni{teni ili se
171

BLAER, Zlatko (Skopje, 1946) – novinar. Apsolviral na Ma{inskiot fakultet vo Skopje. Od 1971 g. vo „Nova Makedonija# pripravnik vo Gradskata rubrika, sorabotnik vo Nadvore{nopoliti~kata, urednik na Dnevnata redakcija, pomo{nik na glavniot urednik. Dopisnik od Atina (1983/88). Vo periodot 1979/81 g. urednik na „Ekran#. Glaven i odgovoren urednik na vesnikot „Ve~er# 1990-1991. Vo juni 1991 g. zaminuva vo Avstralija: kosopstvenik i urednik na „Avstralisko-makedonski nedelnik# vo Melburn. B. P. \. BLA@EV, Negrija (Gali~nik, 1783 ‡ 1843) ‡ pretstavnik na Debarskata rezbarska {kola. U~estvuval vo vnatre{noto ukrasuvawe na Bigorskiot manastir zaedno so trite negovi sina ‡ Makarija, Trajan i \ur~in.
LIT.: As. Vasilev, B†lgarski v†zro`denski maŸstori, Sofi®, 1965, 211. S. Ml.

Katerina Bla`evska

BLA@EVSKA, Katerina (Veles, 12. VII 1967) – novinar. Po diplomiraweto na Fakultetot za interdisciplinarni studii po novinarstvo na UKIM vo Skopje (1989) raboti kako novinar vo Makedonskoto radio (1990–1997), kolumnist vo nedelnikot †Denes# (1997–1999) i urednik na Politi~kata rubrika na v. †Makedonija denes# (1998– 1999); urednik-komentator (1999– 2003), zamenik glaven i odgovoren urednik (2003–2004), glaven i odgovoren urednik (2004–2008) i urednik-komentator vo v. †Dnevnik# (od 2008). Bl. R. BLA@ESKI-RASOLKOSKI, Andreja (s. Malo Crsko, Ki~evsko, 1861 – s. Mogila, Bitolsko, 8. V 1903) – prilepski vojvoda. Prvin bil ajdutski vojvoda (ok. 1885), a potoa zaminal na pe~alba vo Romanija. Po vra}aweto vo Makedonija (1900) bil vo ~etata na M. Acev, M. Lerinski i J. Piperkata. Od 1901 g. stanal prilepski vojvoda. Dvi`ej}i se vo ~etata na P. Cvetkov zaginal vo borbite kaj s. Mogila, Bitolsko.
IZV. i LIT.: N. Rusinski, Spomeni, Skopje, 1997; D. Pa~emska-Petreska, Vojvodata dedo Andreja od Malo Crsko, Skopje, 1999, 198. Al. Tr.

BLA@EVSKA, Zorica (Skopje, 6. H 1948) – arhitekt. Diplomirala na Arhitektonsko-grade`niot fakultet vo Skopje (1973). Vrabotena e na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje kako asistent i po izborot vo drugi nastavni~ki zvawa e izbrana za redoven profesor (2003) po predmetot Proektirawe stanbeni i ugostitelski objekti. Doktorirala na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1991). Osven so pedago{ka dejnost, se zanimava i so nau~noistra`uva~ka rabota, so arhitektonsko proektirawe i so publicistika. Nejzinata proektanska aktivnost rezultira so realizacija na pove}e individualni semejni ku}i, a zabele`itelno e i u~estvoto na anonimni arhitektonski konkursi.
BIBL.: Socio-psiholo{ki viduvawa na stanbenite sredini vo Skopje, Zbornik na Arhitektonskiot fakultet, Skopje 1983; Za kvalitetot na domuvawe vo Skopje, Kultura na prostorot, „SAM 2#,

BLA@I], Zdravko (Stari Be~ej, 19. IV 1917 – Belgrad, 14. IX 1979)

Zdravko Bla`i}

B

BLATSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

sre}avaat vo fragmentarna sostojba. Visinskite (oligotrofni) blata (mo~uri{ta) se razvivaat vo planinskiot i vo visokoplaninskiot pojas, se odr`uvaat od atmosferskite vodi i se siroma{ni so mineralni materii. Dominiraat vidovi na Sphagnum (Sphagnum-ovi treseti{ta), zaedno so drugi movovi, pretstavnici na familijata Cyperaceae (Eriophorum, Carex); fam. Scheuchzeriaceae (Scheuchzeria) i drugi. Vakvi zaednici sre}avame na [ar Planina, Korab, Jakupica, Pelister, vo okolinata na Peh~evo i drugi. Vl. M. BLATSKA GAJDA (Me{nica) ‡ lokalen termin za duva~kiot instrument gajda (v.) vo regionot na Skopska Blatija. Spa|a vo grupata pomali gajdi, so visok melodiski registar (najnizok ton na gajdarkata ‡ E1). Spored brojot i konstrukcijata na delovite, ne se razlikuva od pomalite makedonski gajdi.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite muzi~ki instrumenti vo Makedonija, Skopje, 1986, 96. \. M. \.

VI, kw. 1–4 (Borbe u Makedoniji 1941– 1944), Beograd, 1954 i 1954; Izvori za osloboditelnata vojna i revolucijata vo Makedonija od 1941–1945, tom I, kn. 1–7, Skopje, 1968–1983. LIT.: Makedonija od ustanka do slobode 19411945. (Zbornik radova), Beograd, 1987; Istorija na makedonskiot narod, tom petti, INI, Skopje, 2003. S. Ml.

„B’LGARIN“ (Solun, 5. XI – 1. XII 1912) – dneven vesnik za politi~ki i op{testveni pra{awa. Redakcijata ja so~inuvale: G. Ba`darov, G. Kuli{ev, A. Razbojnikov, Stojan Simeonov i Pavel [atev (glaven urednik). Podocna P. [atev bil zamenet od D. Krap~ev. Bil pe~aten vo pe~atnicata na Kone Samarxiev. Se pojavil vo turbulentnoto vreme na Prvata balkanska vojna, vedna{ po vleguvaweto na bugarskite sili vo Solun i se zastapuval za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija. Objaveni se vkupno 22 broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 247; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 38. S. Ml.

cii predizvikuvani od Grcija i za site drugi va`ni me|unarodni problemi koi gi zasegale interesite na dvete Strani; 6. razvivawe maksimalno mo`na kulturna sorabotka; 7. Vladata na FNRJ da objavi specijalna deklaracija za bratski gest deka se otka`uva od reparaciite {to $ se opredeleni so Mirovniot dogovor so Bugarija vo iznos od 25 milioni dolari. Sostaven del na Protokolot se i 4-te prilozi: usoglasen tekst na Dogovorot za prijatelstvo, sorabotka i me|usebna pomo{; Spogodba za ekonomska sorabotka; Spogodba za carinski olesnuvawa i za podgotovki za carinska unija i Spogodba za dvosopstveni~kite imoti.
LIT.: Dokumenti o spoljnoj politici SFRJ, II, 1947; Balkanski ugovorni odnosi, III, Beograd, 1999. M. Min.

Bojan Petkov B’lgaranov

B’LGARANOV, Bojan Petkov (Bogdan; baj Ivan) ([umen, 20 X 1896 – Sofija, 26. XII 1972) – bugarski komunisti~ki deec i dr`avnik, general-polkovnik, heroj na NRB (1966) i heroj na socijalisti~kiot trud (1961). Bil istaknat ~len na BKP (od 1920) i u~esnik vo Septemvriskoto vostanie (1923), poradi {to bil osuden na smrt (1925), no kaznata mu e zameneta so do`ivoten zatvor i potoa e amnestiran (1933). Kako emigrant vo Moskva, se {koluval i bil funkcioner na Kominterna, a podocna ~len na CK na BKP (od 1937). Vo vremeto na NOAVM bil polnomo{nik na CK na BKP pri Vrhovniot {tab na NOVJ, no so mesto na prestojot vo Makedonija (1942 – do po~etokot na 1944). Po vra}aweto vo Bugarija bil na razni voeni komandni dol`nosti. Od 1945 g. do krajot na `ivotot neprekinato bil ~len na CK na BKP, sekretar na CK na BKP (1956-1967) i pretsedatel na Nacionalniot sovet na Ote~estveniot front (1967-1972).
IZV.: Zbornik dokumenata o NOR-u, tom

„B’LGARSKI NOVINI“ („NOVINI“, „RABOTNI^ESKI NOVINI“) (Hopkins, Mi~igen i ^ikago, SAD, 5. III 1905 – 31. X 1908) – vesnik, organ na bugarskata i makedonskata emigracija vo SAD. Izleguval dvapati mese~no, na 5-ti i na 20-ti. Glavni urednici bile Spas Iv. [umkov i Ilija Ribarov. Objaveni se vkupno 125 broja. Prvin bil preimenuvan vo „Novini“. a potoa vo „Rabotni~ki novini“. Niz sodr`inite provejuva socijalisti~kata orientacija.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 124-125; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 38-39. S. Ml.

Atanas Bliznakov

BLEDSKI PROTOKOL (1947) – protokol me|u delegaciite na vladite na FNR Jugoslavija i NR Bugarija. Po pregovorite (30. VII – 1. VIII), na 1 avgust potpi{ale Protokol za politi~ka, ekonomska i kulturna sorabotka: 1. dvete vladi da potpi{at dogovor za prijatelstvo, sorabotka i me|usebna pomo{; 2. maksimalna ekonomska sorabotka, usoglasuvawe na planovite za ekonomski razvoj i podgotovki za sozdavawe carinska unija; 3. so poseben dogovor da se vospostavi nov re`im za dvosopstveni~kite imoti na jugoslovensko-bugarskata granica, da se poednostavat paso{kite formalnosti, da se ukinat vleznite i izleznite vizi; 4. da se pro{irat `elezni~kite i patnite vrski; 5. koordinirawe za odnos sprema grani~nite provoka-

BLIZNAKOV, Atanas (s. D’mbeni, Kostursko, 15. XII 1901 – Skopje, 1998) – makedonski iselenik vo SAD i povratnik, osnova~ na Fondacijata †Atanas Bliznakov# pri Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij#. Kako emigrint vo SAD (1920) i rabotnik vo Geri (Indijana), bil aktiven ~len na MANS, osnova~ na spomagatelnite dru{tva †Aleksandar Makedonski# i †Lazar Poptrajkov# i eden od glavnite inicijatori za izgradba na prvata makedonska pravoslavna crkva vo Geri. Se zbogatil preku berzanska trgovija so akcii. Bil pretsedatel na Bolni~kiot komitet vo Geri za sobirawe pari~ni sredstva za izgradba na Dr`avnata bolnica vo Skopje. Vo 1976 g. so soprugata se preselil vo Skopje, (1976) i zaedno so nea, so del od steknatiot kapital (800.000 dolari) ja osnoval Fondacijata †Atanas Bliznakov# za stipendirawe nadareni studenti (1977).
BIB.: D’mbeni i revolucionernoto minato na Kostursko, Skopje, 1982; Spomeni za nacionalno-politi~kata i kulturnata dejnost na Makedoncite vo SAD i Kanada, Skopje, 1985. LIT.: Tale Sotirovski, Biznisot ne poznava starost. Atanas Bliznakov, ~ovek koj i vo 92-ta godina aktivno u~estvuva vo vrteweto na svojot kapital, no im pomaga i na studentite, †Ve~er#, XXXII, 9456, Skopje, 8 i 9. I 1994, 9-10. S. Ml.

172

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

BOGDANOVA-IKONOMOVA

B

proekti. Bil {ef na Institutot za hemija na PMF (1991–1995).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 226; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, Skopje, 2006, 230-231. B. [.

Stefan Bobev

BOBEV, Stefan Milanov (Veles, 1911 – Veles, 9. XI 1944) – u~esnik vo revolucionernite aktivnosti vo Veles (od 1937). Vo 1941 – 1942 g. u~estvuval vo podgotovkite za oru`enoto vostanie: sobiral oru`je i raznesuval letoci, proglasi i drugi materijali i go snabduval Partizanskiot odred „Dimitar Vlahov“ so hrana, oru`je i municija. Vo 1943 i 1944 g. go organiziral masovnoto zaminuvawe na mladincite od Veles vo partizanite. Zaginal vo sudir so Germancite.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945. Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki partizanski odred 1942, Skopje, 1999. \. Malk.

BOGDANOV, Mom~ilo (Kriva Palanka, 15. II 1932) – dipl. el. in`., d-r na tehni~ki nauki, red. prof., prodekan na ETF vo Skopje. Rakovoditel na Katedrata za teoretska elektrotehnika i na Institutot za elektronika i smeta~kiot centar. Rabotel na univerzitetot vo Belgrad (Srbija), Mons (Belgija) i Oran (Al`ir). Toj e avtor/koavtor na trudovi od primenata na banki na filtri i vejvleti, a najzna~ajni mu se trudovite od oblasta na sintezata na aktivnite filtri. Knigi: „Digitalno procesirawe na signali# (univerzitetski u~ebnik, koavtor Sofija Bogdanov), „Teorija na elektri~nite kola I i II #.
LIT.: „Bilten na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij & Skopje#, br. 520, maj 1989. Dr. R.

ogleda kako vo negovite horski kompozicii („Brigadata ide#, „Majka Ugra#, „Oj Milevo#, „Manifestacija# i dr.) i vo borbenite pesni („Ovde e mladosta na Jugoslavija#) taka i vo pesnite za glas i pijano – najbrojnata oblast vo tvore{tvoto na kompozitorot („Lenka#, „Kupuva~ na staro#, „Karaorman#, „Dojdovme#, „Slovo za slobodata# i niza drugi). Dr. O. BOGDANOV-LARGO, Mino (Veles, 1913 – 1989) – komunisti~ki deec, voen rakovoditel vo NOAVM. Bil ~len na KPJ (1932), MK na KPJ vo Veles i MK na KPJ vo Skopje. Pred Vtorata svetska vojna dvapati bil apsen i osuduvan spored Zakonot za za{tita na dr`avata, a podocna interniran vo logorot vo Bile}a. Vo vremeto na NOAVM bil eden od organizatorite na NOD vo Vele{ko, politi~ki komesar na Ki~evsko-mavrovskiot NOPO, politi~ki komesar na Prvata operativna zona na NOV i POM (1943), intendant na G[ na NOV i POM i delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil republi~ki pratenik vo Narodnoto sobranie. Po Rezolucijata na Informbiroto bil uapsen i sproveden na Goli Otok.
BIBL.: Materijalnata baza na borbata za sloboda, †13 Noemvri#, V, 5, 1966, Skopje, 1966, 13. IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941– 1945. Dokumenti, Ki~evo, 1985. LIT.: Mitre Inadeski, Grafi~ki zavod †Goce Del~ev#, Skopje, 1979; D-r Bla`e Ristovski, Ko~o Racin, Prilozi za razvitokot na makedonskata kulturno-nacionalna misla, Skopje, 1983; Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva. Li~nosti i sudbini, kniga vtora, Skopje, 2002; istiot, Posledici, kniga treta, Skopje, 2006. S. Ml.

BOGDAN (X – XI v.) – makedonski blagorodnik i krupen velikodostojnik, toparh na vnatre{nite tvrdini {to se protegale, spored Skilica, od Prilep kon zapad, i najverojatno gi zafa}ale centralnite oblasti na Samuilovoto Carstvo. Osven Skilica, ne go spom